Vec kakor abeceda

Vaje si sledijo po problemskih razdelkih, kakor jih narekujejo uvodna poglavja SP 1990 (zapisovanje glasov, raba velikih in malih crk, pisanje prevzetih besed, locila, pisanje skupaj oziroma narazen, deljenje); so ostevilcene in imajo - vcasih morda prevec priblizno - zaznamovane tezavnostne stopnje. Nekaj primerov v vajah je izmisljenih oziroma umetno skonstruiranih (kljub temu so videti dokaj naravni; prisiljena izjema je npr. poved Danes je precej mres vrzenih v morje, l, str. 10, vaja 11), vecinoma pa gre za »dokumentarne izpiske iz besedil raznih zvrsti knjizne slovenscine - od poezije do poljudnoznanstvenih spisov. Vidi se, da se je naloge lotila prava oseba: z ustrezno formalno izobrazbo in z bogatimi izkusnjami v prakticnem preverjanju pravopisnih pravil in njihovih zank pri skrbnem lektorskem obravnavanju raznovrstnih besedil (od mladinskih publikacij do Nove revije). Zato so skoraj vsi primeri vsebinsko ustrezni: nanasajo se na problem, ki mu je posamezna vaja posvecena, in so zvest ali popacen odsev kakega pravopisnega pravila. Zaradi obilja in raznovrstnosti gradiva pravzaprav ne gre samo za spoznavanje, ucenje ali utrjevanje teh pravil, temvec hkrati za drzanje zrcala Slovenskemu pravopisu 1990, za temeljit preizkus, ali SP 1990 ustrezno in zadosti jasno odgovarja na vsa vprasanja, ki se utegnejo postaviti piscu ali lektorju slovenskega besedila. Zato je Abeceda pravopisa med drugim lahko tudi izziv pravopisni komisiji SAZU pri pripravljanju nove, pregledane in dopolnjene izdaje SP (npr. kako obravnavati zlozenke tipa nikelj-kadmijev /akumulator/ ali sladkokisel /sadez/, s katero zacetnico pisati imena iger /sah, dama, crni Peter, trden most - Clovek, ne jezi se??/, kako je z vmesnimi pikami pri okrajsavah besednih zvez /t. l. - npr./).

Ce bo prirocnik Marte Kocjan-Barle kmalu razprodan in ce se tudi sestavljalka in zalozba odlocita za novo, pregledano in dopolnjeno izdajo, bi kazalo priloznost izrabiti za hkratno uveljavitev nekaj popravkov in izboljsav, predvsem za naslednje:

• Dobro bi bilo obogatiti didakticno tipologijo vaj, da bodo zivahnejse in mikavnejse tudi za morebitne samouke; zdaj prevec prevladujejo vaje s takimile navodili za resevanje: podcrtaj pravilno zapisane besede..., vpisi manjkajoce crke..., na crte ob imenih napisi ustrezne stalne pridevke in uporabi pravilno zacetnico..., obkrozi tiste moznosti, pri katerih je vprasaj napisan s pravilnim razmikom...

• Odpraviti je treba nekaj najnerodnejsih slovnicnih, pravopisnih in tiskovnih napak, npr. *vilica - vilice (mnoz. sam. - l, 134/38), sosedscina - sosescina (l, 141/19), *Ogrsko - obrsko (l, 29/25), *obdobja - obrobja (l, 51/3), *spusca - opusca (l, 97/5), manjkajoci napovedni oklepaji (l, 76/8) idr.

• V navodilih za resevanje vaj in v preglednicah je treba precistiti nekaj neustreznih teoreticnih postavk in strokovnih izrazov: pisno podomacena imena iz nelatinicnih pisav (npr. Tolstoj, Micotakis, Samir, Tadz Mahal, Sanghaj) se ne uporabljajo samo v znanstvenih besedilih (l, 64/19); v tipu »spored TV« ne gre za nesklonljivi pridevnik, temvec za neujemalni desni samostalniski prilastek (II, 15); rabe velike zacetnice pri sestavljenkah iz imen prebivalcev, pripadnikov narodov ipd. ni mogoce zajeti z enim samim pravilom, saj imajo zelo razlicno vrednost (poleg ze tako problematicnih tvorjenk s pra- in ne- je treba upostevati se tiste s so-, nad-, super-, npr. superanglez - l, 30/28); beseda Evropejec pac pomeni zemljepisno pripadnost, ne pa narodne (II, 10); v knjizni slovenscini se ne izgovarja »mehki l/n«, temvec samo mehcani (l, 15/31); pridevniki v slovenscini niso nesklonljivi, kvecjemu sklonljivi z neglasovnimi oziroma t. i. nictimi koncnicami (l, 56/16); koncna locila pisemo na koncu povedi (ne pa: na koncu povedi ali stavka - II, 17).

Opombe

^*

Marta Kocjan-Barle, Abeceda pravopisa, I (vaje, 150 str.), II (preglednice, resitve, 72 str.), Drzavna zalozba Slovenije, Ljubljana 1992.