Kodni sistem Slovenska knjizevnost Avtorji Urednistvo <-> bralci |
Jezik in slovstvo Iz dela drustev |
Jezik in slovstvo Kazalo letnika Zadnja verzija |
Matjaz Babic |
Ob stiridesetletnici Lingvisticnega krozka Filozofske fakultete v Ljubljani
Prvi del sestanka je predavanje, drugi del razprava o njem. Navada je, da razpravo vodi predavatelj sam. Vcasih je diskusija daljsi del sestanka, npr. 2. novembra 1987 (384. sestanek), ko je v krozku uvodni besedi Janeza Oresnika in Aleksandre Derganc sledila razprava o pojmu 'poved'.
Sestankov je bilo vec kot v prejsnjem desetletju: skupaj jih je bilo 229, najvec na akademsko leto 29 (1990/91), najmanj 21; dvakrat jih je bilo 24 (1984/85, 87/88), dvakrat 25 (1988/89, 91/92), po enkrat 26 (1989/90), 27 (1986/87) in 28 (1985/86).
Nastopilo je 160 predavateljev. Po osemkrat sta predavala Franc Jakopin in Joze Toporisic, sestkrat Alojz Jembrih, po petkrat Stanko Klinar in Janez Oresnik; sedem predavateljev je nastopilo po trikrat4, 26 po dvakrat5 in 123 po enkrat6.
S FF je bila skoraj tretjina predavateljev (47): 20 z Oddelka za slovanske jezike (med njimi 11 s katedre za slovenski jezik), 14 z Oddelka za germanske jezike (med njimi osem s katedre za angleski jezik in stirje s katedre za nemski jezik), pet z Oddelka za romanske jezike, stirje z Oddelka za primerjalno jezikoslovje, po dva z Oddelka za klasicno filologijo in Oddelka za filozofijo (kot edinega zastopanega nejezikoslovnega oddelka).
Izmed drugih fakultet ljubljanske univerze so dale predavatelje stiri fakultete: Fakulteta za elektrotehniko in racunalnistvo dva, prav tako Teoloska fakulteta, po enega pa Pedagoska akademija in Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo. Univerzo v Mariboru je zastopalo 6 predavateljev.
Med ustanovami zunaj ljubljanske univerze je dalec najvec predavateljev prispeval ZRC SAZU (19); Pedagoski institut v Ljubljani je dal tri, Institut Jozef Stefan po dva predavatelja; po enega so prispevali Iskra Delta, Iskra - Center za elektrooptiko, SNG Drama, Slovensko orientalisticno drustvo, Institut za sociologijo in STS Celje. Predavateljev iz Slovenije je bilo skupaj 90.
Iz drugih republik pokojne Jugoslavije je prislo osem predavateljev: stirje z univerze v Zagrebu, po eden z univerz v Beogradu, Novem Sadu, Pristini in Skopju.
Med predavatelji iz drugih evropskih drzav prevladujejo tisti iz drzav nemskega jezikovnega podrocja: po 19 jih je prislo iz Avstrije (sedem z univerze v Celovcu, pet z univerze na Dunaju, po trije z univerz v Gradcu in Salzburgu, medtem ko je en predavatelj zastopal Infoterm Dunaj) in Nemcije (pet z univerze v Regensburgu, stirje z univerze v Münchnu, po dva z univerz v Bayreuthu in Hamburgu ter po eden z univerz v Augsburgu, Bochumu, Bonnu, Freiburgu, Heidelbergu in Tübingenu). Iz Italije je prislo sedem predavateljev (trije z univerze v Trstu, po eden iz Cedada, Genove, Perugie in Viterba). Po dva predavatelja sta prisla iz Madzarske (univerza v Budimpesti, Akademija znanosti v Budimpesti), Svedske (univerza v Uppsali, svedska akademija znanosti), Ceske (ena izmed njiju s Karlove univerze v Pragi) in Norveske (univerza v Oslu). Po enega predavatelja smo dobili iz Francije (Univerza v Parizu III), Danske (univerza v Aarhusu), Spanije (Universidad complutense v Madridu) in Belorusije (univerza v Minsku). Skupaj je prislo iz evropskih drzav 160 predavateljev.
Od neevropskih drzav so bile z dvema predavateljema zastopane ZDA (Univerza Corneli, Ithaca in Univerza Ann Arbor, Michigan) ter Japonska z eno predavateljico (Univerza v Tsukubi).
Tudi obisk predavanj je bil glede na prejsnje obdobje vecji: najvecje povprecno stevilo poslusalcev je bilo 26 v akademskih letih 1985/86 in 1987/88, najmanjse 21 v akademskem letu 1983/84; sicer je bil povprecni obisk 19 (1990/91), 21 (1984/85, 88/89, 89/90) in 24 poslusalcev (1986/87, 91/92); stevilke so seveda zaokrozene in izracunane na podlagi ohranjenih podatkov o udelezbi na sestankih. Najvec poslusalcev (52) se je zbralo na predavanju prof. Katicic'a januarja 1985.
Najveckrat obravnavani jezik je bila slovenscina (62-krat); od slovanskih jezikov so bili obravnavani se srbohrvaski (sestkrat), ruski (trikrat), poljski (enkrat) in makedonski (enkrat). Anglescina je bila predmet 20 predavanj, nemscina 11 predavanj, po enkrat so bile obravnavane islandscina, svedscina in danscina. Med romanskimi jeziki se je po trikrat predavalo o italijanscini in francoscini ter po enkrat o spanscini in katalonscini. Klasicna jezika sta bila obravnavana petkrat: latinscina trikrat, stara grscina dvakrat. Kitajscina je bila predmet stirih predavanj, japonscina in hebrejscina po treh, albanscina dveh, po enega madzarscina, stara indijscina in hetitscina. Med jezikovnimi skupinami so bili slovanski jeziki obravnavani sestkrat, germanski stirikrat ter indoevropski enkrat.
Jezikovne ravnine so bile med predmeti predavanj zelo razlicno zastopane: po eni strani glasoslovje desetkrat in oblikoslovje sedemkrat, po drugi strani 31-krat skladnja in 42-krat besedje s frazeolgijo (slovaropisje 15-krat, besedotvorje in imenoslovje po sestkrat, etimologija petkrat). O slogovnih raziskavah se je predavalo dvakrat, o pomenoslovju osemkrat, o besediloslovnih temah 14-krat, o pravopisu petkrat.
Kontrastivno analizo in prevajanje so predavatelji obravnavali osemkrat (levji delez je prispeval Stanko Klinar), pogost predmet so bili tudi opisi jezikovnih diasistemov (10) in jezikoslovnih teorij (12). Kot predmet sedmih predavanj bi lahko navedli zgodovino jezika, kot predmet 16 zgodovino jezikoslovja; 13-krat so predavatelji popisovali jezikovni pouk in tezave pri njem; 12 je bilo opisov knjig in projektov (poleg tistih, ki so vsteti med slovaropisna predavanja, predavanja o zgodovini jezikoslovja in predavanja o jezikovnem pouku).
Sprico naglega razvoja racunalnistva je razumljivo, da je glede na prejsnje obdobje mocno naraslo stevilo predavanj iz racunalniskega jezikoslovja (10); med drugimi interdisciplinarnimi temami jih je bilo 11 sociolingvisticnih in stiri s podrocja filozofske obravnave jezika.
350. sestanek je krozek priredil skupaj z Drustvom za uporabno jezikoslovje, 455. sestanek skupaj s SAZU. Pri organizaciji 370. sestanka sta denarno pomagali Izobrazevalna skupnost Slovenije in svicarski sklad Pro Helvetia; 402., 409., 475. in 507. sestanek je omogocil Kulturni in informacijski center ZRN v Zagrebu.
V teh desetih letih je krozek ucakal stiristoti in 9. 3. 1992, ko je predaval prof. dr. Mitja Skubic, petstoti sestanek. Slavnostna predavanja se priredijo tudi ob zivljenjskih jubilejih zasluznih clanov krozka. Po ustaljeni navadi se v krozku predstavijo magistrske naloge in doktorske disertacije z jezikoslovnih oddelkov FF, medtem ko je bilo prikazov diplomskih nalog v preteklem obdobju manj; vendar ostaja vtis (tega se stevilcno ne da dokazati), da so prav studentje s svojo udelezbo pripomogli k vecjemu obisku v zadnjem desetletju.
Razmnozevanje in razposiljanje vabil se placuje iz denarnih sredstev FF, prav tako pogostitev predavatelja; stroske potovanja in prenocitve so morali predavatelji (ce ni bilo mogoce pridobiti pokroviteljstva kaksne zunanje ustanove) zal poravnati sami.
V porocilu ob tridesetletnici krozka omenjena misel, »da bi krozek objavljal sam svoja predavanja ali obvescal v posebni publikaciji o jezikovnih novostih«, je na zalost ostala samo misel; in vendar upamo, da bo za predavanji kdaj ostajalo zapisanega kaj vec kot le naslov in izrocki.
Kljub marsikdaj premajhnim denarnim sredstvom so postali sestanki Lingvisticnega krozka prireditve, brez katerih si jezikoslovnega zivljenja na nasi fakulteti ne bi mogli vec predstavljati; trdno smo prepricani, da bo tudi v naslednjih desetletjih ostalo tako.
Opombe