Kodni sistem Slovenska knjizevnost Avtorji Urednistvo <-> bralci |
Jezik in slovstvo Razprave in clanki |
Jezik in slovstvo Kazalo letnika Zadnja verzija |
Marja Bester | UDK 37.014.22:376.76(497.12)"199" |
Funkcionalna (ne)pismenost v Sloveniji
Po podatkih Zavoda Republike Slovenije za statistiko je bilo leta 1991 (popis prebivalstva) v nasi drzavi 7.234 oseb (0,46 %), starih 15 let in vec, nepismenih.1 Zavod za statistiko domneva, da je pismen vsakdo, ki ima vsaj 3 razrede osnovne sole.2 Gre za t.i. osnovno oz. analfabetsko nepismenost: oseba ne pozna crk in ne zna napisati niti svojega imena. Glede na navedeni odstotek lahko trdimo, da je nepismenost v slovenski druzbi prakticno izkoreninjena.
Omenjena vrsta nepismenosti pa ni edina; poleg drugih vrst3 strokovnjaki v zadnjih dveh desetletjih posvecajo najvec pozornosti t.i. funkcionalni nepismenosti: v soli se je oseba, ki jo imamo za funkcionalno nepismeno, sicer naucila branja in pisanja (in racunanja), a si s tem ne zna pomagati, tega v vsakdanjem zivljenju ne zna uporabljati. Tako ji npr. povzroca tezave ze prepoznavanje téme krajsega casopisnega clanka, izpolnjevanje preprostega obrazca (npr. na posti, v banki), da o tvorjenju daljsega besedila ne govorimo; na zemljevidu (svojega) mesta ne zna poiskati dolocene ulice, z voznega reda ne zna razbrati podatka, kdaj odpelje avtobus ipd. O funkcionalni nepismenosti pa v uradni statistiki ni najti podatkov. Znan je tale primer iz nekega nasega podjetja: zavedeli so se problema funkcionalne nepismenosti vecine svojih nekvalificiranih delavcev in zanje pripravili posebno izobrazevanje. Najprej so udelezence povabili na informativni pogovor. Prve vecje tezave so nastopile, ko so od prihodnjih udelezencev zahtevali, da izpolnijo vprasalnik, ki je zajemal osebne podatke, njihovo predznanje, interese in stalisce do izobrazevanja. Vecina si je morala za resevanje vprasalnika poiskati pomoc.4
Tudi v lekarnah morajo pomagati stevilnim funkcionalno nepismenim, ki ne razumejo navodil za uporabo zdravil.5 Funkcionalno pismeni se verjetno tezko vzivi v tezave, ki jih ima funkcionalno nepismeni; toda spomnimo se samo svojih tezav, ki smo jih imeli pri izpolnjevanju obrazca za napoved odmere dohodnine.
Odrasli clovek mora obvladati branje in pisanje ne samó sámo na sebi, temvec zato, ker je to sredstvo, ki odpira poti za obvladovanje drugega znanja, potrebnega za clovekovo vsakdanje zivljenje.6
2 Funkcionalna pismenost
2.1 Zavest o obstoju problema funkcionalne (ne)pismenosti v svetu
V zahodnih, industrijsko najbolj razvitih drzavah, kjer je ta problem doslej se najbolj obdelan, so nanj sprva gledali kot na obrobno rec, ki sicer obstaja, a je znacilna predvsem za obrobne druzbene skupine (npr. priseljence iz drzav v razvoju idr.) oziroma za nerazviti svet, ki nima solskega izrocila. Pa vendar po najnovejsih raziskavah10 na vzorcu 13.000 nakljucno izbranih oseb kar 47 % odraslih Americanov, starejsih od 16 let, funkcionalna nepismenost ovira pri vsakdanjem delu. Funkcionalna nepismenost se celo povecuje: tisti med 21. in 25. letom so za 11-14 % manj pismeni kot ljudje iste starosti, ki so jih anketirali leta 1985. Takrat so tudi ugotovili, da obstajajo precejsnje razlike v funkcionalni pismenosti glede na rasno in etnicno pripadnost: glavno misel iz daljsega casopisnega uvodnika so bili zmozni izlusciti le 3 % crnih testirancev, 12 % testirancev spanskega rodu in 25 % belih testirancev.11
Problem je postal posebej zgoc v zadnjem casu, ko se svetovna industrijska proizvodnja preusmerja v postindustrijsko (racunalnisko vodeno), kar prinasa veliko brezposelnih. Najbolj prizadeti so prav najmanj izobrazeni, saj so s temi spremembami ne le izgubili druzbeni status, temvec so tudi najmanj zmozni, da bi sami resevali nastali polozaj: so le ozko usposobljeni za delo pri stroju, tezko se prilagajajo uvajanju nove tehnologije, ne morejo opravljati dela, ki zahteva samostojnost in inovativnost, ne znajo si sami poiskati (nove) sluzbe, ne znajo napisati prosnje zanjo itd. Funkcionalno nepismene mnozice pomenijo za druzbo seveda veliko gospodarsko izgubo.
Zato ni cudno, da so v svetu tudi vlade ze v 70. letih narocile raziskave omenjenega pojava, kljub izrocilu obveznega solstva in visokemu delezu vkljucevanja v srednjesolsko izobrazevanje znacilnega tudi za avtohtono prebivalstvo teh drzav. V drzavah Evropske zveze je problem funkcionalne nepismenosti povezan zlasti z dvema skupinama prebivalcev: z mlajsimi odraslimi, ki niso koncali solanja in si temeljnega znanja niso pridobili ali pa je bilo to neuporabno, ter z nekvalificiranimi industrijskimi delavci brez izobrazbe ali nezaposlenimi, katerih znanje ne ustreza vec novim delovnim potrebam.12 Meritve funkcionalne pismenosti odraslega prebivalstva so se s posebnimi drzavnimi testi lotili v Veliki Britaniji, Franciji, na Nizozemskem idr.
2.2 Zavest o obstoju problema funkcionalne (ne)pismenosti pri nas
Vzroki za funkcionalno nepismenost odraslih oseb so razlicni: funkcionalna nepismenost je predvsem posledica neprimernega gospodarskega in kulturnega okolja (npr. nedostopnost kulturnih storitev), neustreznega izobrazevalnega sistema, ki ne daje potrebnega znanja, deloma pa izvira tudi iz osebnih lastnosti posameznika (negativne izkusnje iz casa solanja in zato tudi odklonilno razmerje do izobrazevanja sploh, nerazvite ucne navade, zadrzanost, anonimnost idr.).
Na problem funkcionalne pismenosti so v Sloveniji najprej opozorili raziskovalci v projektu Izobrazevanje odraslih kot dejavnik razvoja Slovenije. Na podlagi ugotovitev tega projekta in na pobudo ministrstva za solstvo in sport RS je Andragoski center Slovenije oblikoval samostojni, dolgorocni projekt Funkcionalna pismenost odraslih v Sloveniji, v katerem sodeluje tudi Zveza ljudskih univerz Slovenije, leta 1993 pa se je vkljucila se Republiska uprava za pospesevanje kmetijstva. Dolgorocna cilja projekta sta 1) zmanjsevanje funkcionalne nepismenosti, 2) zvisevanje meje funkcionalne pismenosti na dokoncano stiriletno srednjo solo.16
Projekt obsega dve stopnji: konceptualno in operativno. V prvi je bilo treba oblikovati sprejemljivo definicijo funkcionalne pismenosti za nase okolje in presoditi obseg pojava pri nas, razviti vprasalnik za ugotavljanje funkcionalne pismenosti in ga preizkusiti. (O drugi, operativni stopnji gl. pogl. 3.)
Pri definiciji funkcionalne pismenosti so se nasi strokovnjaki oprli na definicijo Unesca: »Funkcionalna pismenost pomeni, da ima posameznik tisto temeljno znanje in spretnosti, ki so potrebne za uspesno delovanje v zivljenju in zajemajo potrebe delovnega, druzbenega in osebnega razvoja.« Zajema torej zmoznost sporazumevanja v treh vrstah okoliscin (v druzini, na delovnem mestu in sirsem druzbenem okolju), in sicer tako sprejemanja (razumevanja) kot tvorjenja sporocil (jezikovnih in nejezikovnih). Upostevane so tudi temeljne racunske operacije (sestevanje, odstevanje, mnozenje, deljenje, procentni racun). Delez funkcionalno nepismenih pri nas se ni izmerjen; nekateri strokovnjaki (npr. A. Kranjc) ga ocenjujejo na pribl. 50 % vseh prebivalcev Slovenije, starih nad 15 let.17 Pojav prizadeva predvsem mlade, brezposelne, migrante iz drugih delov bivse skupne drzave, kmecko prebivalstvo idr.
V konceptualnem delu raziskave sem sodelovala tudi jaz, in sicer sem bila povabljena k sestavljanju vprasalnika18 za merjenje funkcionalne pismenosti in deloma tudi k njegovi uporabi ter presoji izidov.
2.2.1 Merjenje funkcionalne pismenosti
Interjuvali smo 71 mlajsih odraslih nezaposlenih (prostovoljcev), starih do 26 let, ki so ze 6 mesecev ali vec prijavljeni na zavodu za zaposlovanje. Za sodelovanje smo prosili zavoda v Ljubljani in Murski Soboti; z najbolj razvitega slovenskega podrocja (= mestnega) se je odzvalo 41 testirancev, z manj razvitega (= podezelskega) pa 30.19 Testno skupino so sestavljali testiranci, ki so imeli 10 ali manj let solanja, kontrolno skupino pa tisti z najvec 12 let solanja.20 Domnevali smo, da vecje stevilo let solanja in mestno okolje (npr. z razsirjeno kulturno ponudbo) pozitivno vpliva na funkcionalno pismenost.
Vprasalnik je bil sestavljen iz dveh delov: v prvem je slo za preverjanje bralne zmoznosti in razumevanja zapisanega (poleg jezikovnih tudi nejezikovnih sporocil), v drugem delu pa za preverjanje pisne zmoznosti in tvorjenja besedila ter racunanja. Pri prvem delu je sprasevalec zapisoval ustne odgovore testiranca v poseben obrazec, pri drugem delu pa je testiranceve pisne odgovore vnesel v obrazec pozneje.
Trajanja testiranja nismo omejili, a so ze tu nastale velike razlike, in sicer tako po zemljepisnem kot po izobrazbenem merilu. 28 nalog, s katerimi smo merili zmoznost branja, razumevanja, pisanja oziroma tvorjenja besedil in racunanja, naj bi testiranci resili v eni uri. Izidi pa so bili naslednji (odstotki so zaokrozeni na eno decimalko):
Cas | Skupaj21 (%) | LJ22 (%) | MS23 (%) |
---|---|---|---|
do 45 min. | 14,1 | 17,0 | 10,0 |
46-60 min. | 39,4 | 43,9 | 33,3 |
61-75 min. | 32,4 | 29,3 | 36,7 |
76-90 min. | 12,7 | 9,8 | 16,7 |
91-120 min. | 1,4 | 0 | 3,3 |
V nadaljevanju bom predstavila izide 17 nalog, in sicer tiste, s katerimi smo preverjali bralno zmoznost ter razumevanje besedil in raznovrstnih nejezikovnih sporocil (gl. pogl. 2.2.1.2), ter tiste, s katerimi smo preverjali zmoznost pisanja oziroma zmoznost tvorjenja besedil (gl. pogl. 2.2.1.3), na koncu pa je se obseznejsa naloga, ki zadeva oboje (gl. pogl. 2.2.1.4).
2.2.1.1
Preden preidemo k posameznim nalogam, predstavimo se nekaj splosnih podatkov o bralnih in pisalnih navadah testirancev. Ti so morali odgovoriti na pet vprasanj (od 1 do 5):
1. Ali ste ta (prejsnji) teden prebrali kak casopis (revijo)?
2. Ali ste letos prebrali kaksno knjigo?
Prebral | Skupaj (%) | LJ (%) | MS (%) |
---|---|---|---|
1. casopis, revijo | 87,3 | 87,8 | 86,7 |
2. knjigo | 54,9 | 75,6 | 26,7 |
3. Ali berete podnapise tujih filmov na televiziji?
Bere | Skupaj (%) | LJ (%) | MS (%) |
---|---|---|---|
v celoti | 69,0 | 61,0 | 80,0 |
ne v celoti, a razumem vsebino | 23,9 | 29,3 | 16,7 |
ne berem | 1,4 | 0 | 3,3 |
ne gledam TV | 5,7 | 9,7 | 0 |
Zadnji demografski podatki OZN kazejo, da si zenske na splosno zelijo manj otrok, vendar so pri tem pomembne razlike med posameznimi svetovnimi podrocji. Zaskrbljujoce je zlasti stanje v Afriki, kjer pricakujejo ugodnejse premike sele v dvajsetih letih novega stoletja, ko bodo s sedanjih sestih otrok v druzini presli na tri.
Kontracepcijo uposteva ze vsak drugi zakonski par. Za zunajzakonske spolne zveze pa se domneva, da ima nanje velik vpliv strah pred aidsom. Se pred 30 leti je le vsak deseti zakonski partner uporabljal kontracepcijska sredstva, zdaj pa je njihova uporaba izjemno narasla v vzhodni Aziji, zaskrbljujoce malo pa v Afriki.
Prizadevanja za nacrtovanje druzine in rojstev se bodo morala okrepiti, s tem v zvezi pa izobrazevanje in izdatki v ta namen. Ti so se vedno nicevi v primerjavi z drugimi, npr. z izdatki za oborozevanje. Kljub vsemu pa strokovnjaki OZN napovedujejo, da bo leta 2025 na Zemlji ze 8,5 milijarde ljudi.
Izidi so pokazali, da je vecina potrebovala za branje gornjega besedila od minute do minute in pol, ceprav so Sobocani brali pocasneje od Ljubljancanov. Tudi tu je imela veliko vlogo izobrazba (visja je, hitreje so brali).
Prebral v casu | Skupaj (%) | LJ (%) | MS (%) |
---|---|---|---|
do 1 min. | 7,0 | 7,3 | 6,7 |
1.01-1.30 | 69,0 | 78,1 | 56,7 |
1.31-2.00 | 14,2 | 7,3 | 23,3 |
2.01-2.30 | 7,0 | 4,9 | 10,0 |
nad 2.30 | 2,8 | 2,4 | 3,3 |
Napisal | Skupaj (%) | LJ (%) | MS (%) |
---|---|---|---|
razglednico, cestitko | 66,2 | 65,8 | 66,7 |
pismo | 53,5 | 51,2 | 56,7 |
prosnjo | 50,7 | 63,4 | 33,3 |
pesem | 9,9 | 12,2 | 6,7 |
drugo | 15,5 | 19,5 | 10,0 |
5. Ali si pri domacih opravilih pomagate s prirocniki (kuharske knjige, leksikoni, enciklopedije idr.)?
Uporablja prirocnike | Skupaj (%) | LJ (%) | MS (%) |
---|---|---|---|
da | 63,4 | 70,1 | 53,3 |
2.2.1.2
Zdaj pa predstavimo nekaj nalog, s katerimi smo preverjali bralno zmoznost in razumevanje razlicnih sporocil oziroma besedil.
V 1. nalogi so morali testiranci samo prebrati 20 besed (kratkih, dolgih; laze, teze izgovorljivih /npr. izgovor polglasnika, izgovor crke <l>/; domacih, prevzetih): vrt, zanr, shojena, neonski, skiliti, racunalnik, zivilski, polnopraven, postava, spremenljivo, politika, koristen, ocenjevanje, republiska, tovornjak, podzemlje, borza, generacija, gospodarski, ebenovina. Stevilo tekoce prebranih besed je pri obeh skupinah testirancev precej visoko:
Prebral | Skupaj (%) | LJ (%) | MS (%) |
---|---|---|---|
0-5 besed | 0 | 0 | 0 |
6-10 besed | 1,4 | 0 | 3,3 |
11-15 besed | 12,7 | 14,6 | 10,0 |
16-20 besed | 85,9 | 85,4 | 86,7 |
V naslednji skupini vaj (v vprasalniku je bil vrstni red drugacen) smo preverjali zmoznost uporabe razlicnih vrst sporocil (osebna izkaznica, telefonski imenik, vozni red, avtokarta, graf, ideogrami).
2. naloga: Na sprasevalcevi osebni izkaznici (testiranje je bilo anonimno) je bilo treba poiskati in prebrati leto veljavnosti dokumenta in EMSO.
Prebral | Skupaj (%) | LJ (%) | MS (%) |
---|---|---|---|
letnico veljavnosti | 94,4 | 90,2 | 100 |
EMSO | 84,5 | 85,4 | 83,3 |
3. naloga: V telefonskem imeniku je bilo treba poiskati telefonsko stevilko podjetja Slavnik v Kopru.
Nasel | Skupaj (%) | LJ (%) | MS (%) |
---|---|---|---|
tel. 066-22-660 | 59,1 | 70,7 | 43,3 |
4. naloga: Na prilozenem voznem redu je bilo treba poiskati cas prihoda vlaka v Krsko (ob podatku o casu odhoda iz Ljubljane).
Nasel | Skupaj (%) | LJ (%) | MS (%) |
---|---|---|---|
cas prihoda | 77,5 | 73,2 | 83,3 |
Pravilno navedel | Skupaj (%) | LJ (%) | MS (%) |
---|---|---|---|
st. km | 33,8 | 39,0 | 26,7 |
6. naloga: Iz prilozenega grafa, ki prikazuje gibanje cene olja v druzbenih in zasebnih trgovinah od avgusta do marca, je bilo treba razbrati podatek, v katerih trgovinah so bile cene olja v navedenem casu nizje (kje se je torej splacalo kupovati).
Pravilno odgovoril | Skupaj (%) | LJ (%) | MS (%) |
---|---|---|---|
v zasebnih | 95,8 | 92,7 | 100,0 |
7. naloga: Prepoznati je bilo treba naslednje ideograme:
Stevilo pravilnih odg. | Skupaj (%) | LJ (%) | MS (%) |
---|---|---|---|
7 | 2,8 | 0 | 6,7 |
8 | 12,7 | 14,6 | 10,0 |
9 | 36,6 | 39,0 | 33,3 |
10 | 47,9 | 46,4 | 50,0 |
Z vprasanji smo preverjali tudi razumevanje treh besedil (dve sta bili publicisticni, eno pa prakticno-
strokovno):
a) Koliko otrok steje povprecna afriska druzina?
b) V katerem delu sveta je najbolj narasla uporaba kontracepcijskih sredstev?
c) Koliko milijard ljudi bo po napovedih strokovnjakov OZN na Zemlji leta 2025?
8. naloga | Skupaj (%) | LJ (%) | MS (%) |
---|---|---|---|
pravilen odgovor na vpr. a | 11,3 | 17,1 | 3,3 |
na vpr. b | 23,9 | 21,9 | 26,7 |
na vpr. c | 67,8 | 61,0 | 70,0 |
Besedila 9. naloge zaradi dolzine ne moremo navajati; pricakovali smo, da bo pri daljsem besedilu manj testirancev naslo pravilne odgovore; podatki v naslednji preglednici to potrjujejo:
9. naloga | Skupaj (%) | LJ (%) | MS (%) |
---|---|---|---|
noben odg. pravilen | 2,8 | 4,9 | 0 |
pravilen odg. na vpr. a | 11,3 | 7,3 | 16,7 |
na vpr. b | 22,5 | 29,3 | 13,3 |
na vpr. c | 16,9 | 12,2 | 23,3 |
na vpr. d | 46,5 | 46,3 | 46,7 |
a) V katerih primerih tablet ne smemo jemati?
b) Koliksen je rok trajanja tablet?
10. naloga | Skupaj (%) | LJ (%) | MS (%) |
---|---|---|---|
pravilen odgovor na a | 45,1 | 41,5 | 50,0 |
na b | 97,2 | 97,6 | 96,7 |
V 11., zadnji nalogi iz sklopa preverjanja branja in razumevanja predstavljam se poznanje stalnih besednih zvez (povezati, kar spada skupaj); izbrani so bili precej pogostni primerjalni frazemi:
Dezuje Krade Laze Dela z njim Govori |
kakor bi rozice sadil. kakor svinja z mehom. kakor bi iz skafa lilo. kakor sraka. kot pes tece. |
Stevilo pravilnih odg. | Skupaj (%) | LJ (%) | MS (%) |
---|---|---|---|
0 | 4,2 | 4,9 | 3,3 |
1 | 2,8 | 0 | 6,7 |
2 | 16,9 | 9,8 | 26,6 |
3 | 28,2 | 12,2 | 50,0 |
4 | 2,8 | 0 | 6,7 |
5 | 45,1 | 73,1 | 6,7 |
2.2.1.3
Drugi del vprasalnika je preverjal pisno zmoznost oziroma zmoznost tvorjenja besedila (izidov racunskih nalog ne bomo navajali). Predstavili bomo izide treh nalog, in sicer: prepoznavanja besed, izpolnjevanja obrazcev (bancni dvizni listek, poloznica in cek) in pisanja kratkega sporocila znancem, ki jih je testiranec obiskal, a jih ni nasel doma.
12. naloga: Pet slovenskih pregovorov, ki so bili zapisani brez presledkov med besedami, je bilo treba »razdeliti« na besede:
Kadarmackenidomamisiplesejo.
Tudislepakuravcasihzrnonajde.
Cesarsemladnaucisneizgubis.
Tjaletitudismetkamorveterpotegne.
Ponocisemarsikajvidicesarni.
Stevilo pravilnih odgovorov | Skupaj (%) | LJ (%) | MS (%) |
---|---|---|---|
0 | 1,4 | 0 | 3,3 |
1 | 4,2 | 4,9 | 3,3 |
2 | 8,5 | 7,3 | 10,0 |
3 | 14,1 | 17,1 | 10,0 |
4 | 19,7 | 7,3 | 36,7 |
5 | 52,1 | 63,4 | 36,7 |
13. naloga: Izpolniti je bilo treba bancni dvizni listek.
Izpolnjena rubrika: | Skupaj (%) | LJ (%) | MS (%) |
---|---|---|---|
»st. banke« in »st. hranil. knjiz.« | 73,2 | 82,9 | 60,0 |
»dvignem sit« | 80,3 | 90,2 | 66,7 |
»priimek in ime« | 100 | 100 | 100 |
»naslov« | 91,5 | 95,1 | 83,9 |
»st. oseb. izkaznice in obcine« | 74,6 | 80,5 | 66,7 |
»datum« | 97,2 | 97,6 | 96,7 |
»podpis« | 83,1 | 90,2 | 73,3 |
14. naloga: Izpolniti je bilo treba poloznico, s katero so denar, ki so ga prej dvignili z bancne knjizice, nakazali danemu naslovniku.
Izpolnjena rubrika: | Skupaj (%) | LJ (%) | MS (%) |
---|---|---|---|
»st. poste« | 66,2 | 65,8 | 66,7 |
»ime in naslov vplacnika« | 77,5 | 73,2 | 83,3 |
»namen nakazila« | 78,9 | 87,8 | 66,7 |
»prejemnik« | 74,6 | 75,6 | 73,3 |
»kraj in datum« | 83,1 | 87,8 | 76,7 |
»znesek« | 95,8 | 100 | 90,0 |
»st. racuna« | 88,7 | 87,8 | 90,0 |
15. naloga: Izpolniti je bilo treba tudi cek za doloceni znesek.
Izpolnjena rubrika: | Skupaj (%) | LJ (%) | MS (%) |
---|---|---|---|
»znesek« | 90,1 | 95,1 | 83,3 |
»z besedami« | 81,7 | 87,8 | 73,3 |
16. naloga: Testiranec je moral napisati kratko sporocilo znancem (podc. M. B.), da jih znova obisce naslednji dan ob doloceni uri, ker jih »danes« ni bilo doma. Treba je bilo torej sporociti dan in cas vnovicnega obiska, obiskovalec pa se je moral seveda tudi identificirati.
Napisal: | Skupaj (%) | LJ (%) | MS (%) |
---|---|---|---|
dan obiska | 69,0 | 78,0 | 56,7 |
uro obiska | 92,9 | 100 | 83,3 |
svoje ime | 77,5 | 85,4 | 66,7 |
Danes sem bila pa te ni bilo
pridem jutri ob 16.30
Mojca (LJ)
Damjan bil tukaj. Ni vas bilo doma. Pridem jutri ob 16.30h (LJ)
Na zalost so se nase poti danes krizale in se nismo videli.
Ce boste imeli jutri ob 1630 cas bom zopet prisel
Vinko (LJ)
Danes sem bil pri vas toda nisem vas nasel doma, toda jutri me pocakajte ob 16.30 uri
Adijo Kranjc Janez (MS)
Robi! Bil sem tuki. Pridem spet ob 1630
Tone (LJ)
Spostovani gospod
Jaz sem prisel k vam na pocitnice. Nikogar ni bilo doma. Jutri pridem 16.30 uri
Borut (MS)
2.2.1.4
Tezje je bilo tvoriti daljse besedilo. V 17. nalogi smo najprej preverili razumevanje prebranega, nato pa se zmoznost tvorjenja besedila. Ker je bila naloga obseznejsa in potrebuje obsirnejsi komentar, jo tudi predstavljam posebej. Testiranci so morali prebrati casopisni oglas za razpisano prosto delovno mesto in odgovoriti na pet vprasanj (najtezje je bilo, kot kaze preglednica, zadnje vprasanje, ker je zahtevalo racunanje):
a) Katero delovno mesto je razpisano v oglasu?
b) Katero podjetje razpisuje prosto delovno mesto?
c) Koliko delovnih izkusenj je potrebno?
c) Ali je razpisano delovno razmerje za dolocen ali za nedolocen cas?
d) Do katerega datuma morajo kandidati oddati prosnjo (oglas je bil objavljen v danasnjem Delu)?
Pravilno odgovoril | Skupaj (%) | LJ (%) | MS (%) |
---|---|---|---|
na vpr. a | 94,4 | 97,6 | 90,0 |
na vpr. b | 98,6 | 97,6 | 100 |
na vpr. c | 78,9 | 85,0 | 73,3 |
na vpr. c | 81,7 | 80,5 | 83,3 |
na vpr. d | 56,3 | 53,7 | 60,0 |
(1)
Moj naslov: (Priimek) Ladislav, Vas 9
69207 Prosenjakovci
Lepo vas prosim, ce bi me vzeli v pekarno Vrhniko, ker sem zelo zainteresiran. Tukaj pri vas rad bi dobil delovno mesto. Ime mi je (Priimek) Ladislav, rojen sem pa 8.2.1976 v Rakicanu. Dokoncal sem triletno solo pekarstva. Odozgoraj sem vam napisal moj naslov. Ce bi me vzeli v pekarno mi napisite cim naprej. Potem se bom ze jaz tam prijavil.
Lepo vas pozdravljam!
(2)
(Priimek) Stanko
Pekarna Murska Sobota
Stanko (Priimek) 22.6.92 Tisina Murska Sobota
8 let imam 3 leta delovnih iskusenj
(3) Zito pekarna Vrhnika, d, o, o, Idrijska 21 |
23.6.1992 Igor (Priimek) Ulica 3 Ljubljana 61000 |
(4)
Ulica 3, Lj.
Zito pekarna
Vrhnika d.o.o.
Idrijska 21
Pek
(Priimek) David 23.3.76 Nürenberg
Imam dokoncano solo smer pekarstvo
In imam 3 leta delovnih izkusenj
Hvala za razumevanje
(Priimek) David
Pisec prosnje mora imeti vec vrst znanja, in sicer a) jezikovno znanje (slovarsko, slovnicno, tj. oblikovno-skladenjsko, besedilotvorno in pravopisno), b) pragmaticno znanje (izmed razlicnih moznosti, ki jih daje jezik na voljo, je treba znati izbrati za dane okoliscine najbolj primerno (tj. prakticnostrokovno / uradovalno zvrst), c) znanje o zunanji oblikovanosti prosnje. Oblika prosnje mora imeti dolocene sestavine: levo zgoraj ime in naslov posiljatelja, nekoliko nize ime in naslov naslovnika, datum, neobvezno Zadeva ali zgolj poimenovanje tipa besedila Prosnja, neobvezno tudi nagovor /Spostovani!/, sledi besedilo v ozjem pomenu, na koncu pa podpis in morebitni pripis /Priloge/.
Preden bomo nadrobneje predstavili besedilo v ozjem pomenu, si v preglednici oglejmo, koliksen odstotek testirancev je navedel nastete sestavine oblike.
Napisal | Skupaj (%) | LJ (%) | MS (%) |
---|---|---|---|
ime in naslov posiljatelja | 73,2 | 80,5 | 63,3 |
ime in naslov naslovnika | 84,5 | 92,7 | 73,3 |
datum | 47,9 | 70,7 | 16,7 |
»zadeva« | 50,7 | 63,4 | 33,3 |
nagovor | 4,2 | 7,3 | 0 |
podpis | 62,0 | 80,5 | 36,7 |
priloge | 2,8 | 4,9 | 0 |
V nadaljevanju se bomo posvetili samo t.i. besedilotvorni zmoznosti, tj. zmoznosti »notranje oblikovanosti« besedila v ozjem pomenu, oblikoslovno-skladenjsko, pravopisno in pragmaticno (ne)znanje pa bo razvidno iz navednih primerov.
Prosnja kot besedilni tip spada v vrsto vplivanjskih besedil: sporocevalec jo tvori z namenom, da bi naslovnik opravil doloceno dejanje, ki je v interesu sporocevalca (v nasem primeru mu »dal« sluzbo). Besedilni tip kaze sporocevalcevo strategijo pri pridobivanju naslovnika: najprej je naveden sporocevalcev namen, tj. sporocevalec (za)prosi naslovnika (po namenu se tip besedila tudi imenuje), nato se s trditvami predstavi in na koncu se zahvali naslovniku in/ali ga pozdravi. Navedena sestava prosnje je seveda veljavna/predpisana v uradovalnih okoliscinah (prim. prakticnostrokovna (pod)zvrst).
Sporocevalcev namen mora biti v besedilih, ki pripadajo prakticnostrokovni zvrsti, neposredno izrazen, da ne bi prislo do nerazumevanja oziroma dvoumnosti. Jezik daje sporocevalcu moznost, da svoj namen izrazi neposredno (t.i. performativni glagol prosim oz. poimenovanje tipa besedila vlagam/posiljam prosnjo), ponuja pa tudi manj neposredne moznosti (testiranci so npr. izbrali /navedeno po pogostosti/: prijavljam se na /delovno mesto/, javljam se na /oglas/, zelim se zaposliti ipd. ali celo vecpomenske in za to funkcijsko (pod)zvrst neprimerne moznosti, npr. samo Pek, ki pravzaprav kaze bolj na nezmoznost samega upovedovanja).
Navedimo nekaj primerov izrazitve namena, se prej pa si v preglednici oglejmo, koliko testirancev je sploh izrazilo svoj namen. (Prim. drugo in cetrto besedilo, predstavljeni prej, ki nimata izrazenega namena in ju zato ne moremo imeti za »prosnji«.)
Izrazil namen | Skupaj (%) | LJ (%) | MS (%) |
---|---|---|---|
da | 81,7 | 87,8 | 73,3 |
Napisal | Skupaj (%) | LJ (%) | MS (%) |
---|---|---|---|
ime in priimek | 80,3 | 87,8 | 70,0 |
datum in kraj rojstva | 67,6 | 73,2 | 60,0 |
dokoncano solo | 77,5 | 90,2 | 60,0 |
stevilo let del. izkusenj | 81,7 | 90,2 | 70,0 |
dodatne podatke | 28,2 | 34,1 | 20,0 |
Primeri tistih, ki so sporocili se »dodatne podatke«:
Napisal | Skupaj (%) | LJ (%) | MS (%) |
---|---|---|---|
koncno »formulo« | 64,8 | 82,9 | 40,0 |
Primeri:
3 Ukrepi za zmanjsanje oziroma odpravljanje in preprecevanje funkcionalne nepismenosti
Funkcionalna nepismenost pri odraslih se pojavlja oziroma povecuje zaradi pomanjkanja ukrepov zoper njo. Ker funkcionalna pismenost ni kratkorocna nalozba, naj bi druzba zagotavljala take razmere, ki bi bile ugodne za njeno vzdrzevanje (nobeno znanje ni za vecno). Ena od moznosti za odrasle, ki se ne solajo vec, je obiskovanje dopolnilnega izobrazevanja, vendar ga ne gre razumeti kot »prekvalifikacijo« za posebna delovna opravila, temvec v sirsem, humanisticnem smislu. V okviru operativnega dela prej omenjenega projekta Funkcionalna pismenost pri odraslih v Sloveniji je Andragoski center Slovenije pripravil program, ki od leta 1992 tece v devetih obcinah po Sloveniji. Vanj so se lahko vkljucili mlajsi brezposelni, ki imajo najvec 2-letno poklicno oz. nedokoncano srednjesolsko izobrazbo (skupaj 10 let solanja). Vsebinsko gre za selekcionirano in osmisljeno obravnavo programa, ki ga predvideva ucni nacrt za slovenski jezik in matematiko v osnovni soli, tj., poudarek je na sporazumevanju, sprejemanju in tvorjenju besedil v najrazlicnejsih okoliscinah ter na osnovnih racunskih operacijah. Pripravlja se novo didakticno gradivo. V programih pod imenom »Programi za zivljenjsko uspesnost« poucujejo za to posebej usposobljeni ucitelji (tudi slovenisti), ki morajo pred tem na ACS obiskovati posebne tecaje (skupaj 216 ur) in izdelati vec seminarskih nalog.27
Seveda pa je funkcionalno nepismenost najbolje prepreciti. Pricakovanje, da bo obvezno solanje mladih vplivalo na izkoreninjenje tega pojava, se ne uresnicuje. Funkcionalna nepismenost se pojavlja tudi pri osebah, ki so pravkar uspesno koncale osnovno pa tudi 2-, 3-, 4-letno strokovno solo.28 Dejstvo je, da je znanje tistih, ki uspesno koncajo posamezne stopnje solanja, v vecini precej nefunkcionalno glede na potrebe v njihovem zivljenjskem okolju.
To precej velja tudi za pouk slovenskega jezika v nasih solah. Znano je, da ni sporocanjsko naravnan; O. Kunst-Gnamus trdi, da je delez uciteljevega govora v primerjavi z ucencevim nenormalno velik (v 1. razredu osnovne sole izrece ucenec samo 30 % vsega, kasneje pa se odstotek se manjsa), iniciativen je le uciteljev govor, ucenceva govorna dejavnost je omejena samo na enobesedno zapolnjevanje praznih mest v strukturi uciteljevega govora itd.).29 Tudi vsebinsko pouk ni zanimivo zasnovan: prevladuje sistemska obravnava jezika, opisovanje jezika ze v najnizjih razredih osnovne sole, ucenci nimajo opraviti z besedili, ce pa ze, se znajdejo le v vlogi sprejemnika (predvsem umetnostnih) besedil; solski ucbeniki vsebujejo premalo »zivljenjskih« neumetnostnih besedil in ne prinasajo uporabnih raznovrstnih govornih polozajev, vsebina ne navaja na razmisljanje, sklepanje in menjavo mnenj).30 Temeljni namen sodobnega jezikovnega pouka materinscine naj bi bila razvita sporazumevalna zmoznost, zmoznost rabe jezika, tj. sprejemanje/razumevanje in tvorjenje besedil, razlicnih glede na okoliscine, namen in vsebino.31
Ali niso prav/tudi spoznanja o funkcionalni (ne)pismenosti v Sloveniji priloznost/spodbuda za razmislek o prenovi pouka slovenskega jezika v nasem solskem sistemu?
Opombe