Kodni sistem Slovenska knjizevnost Avtorji Urednistvo <-> bralci |
Jezik in slovstvo Ocene in porocila |
Jezik in slovstvo Kazalo letnika Zadnja verzija |
Olga Kunst-Gnamus |
France Zagar: Besedilne in besedne igre
Prirocnik za delo v nizjih razredih osnovne sole
Ljubljana: Zalozba Mladinska knjiga, 1994
Knjiga je razclenjena na stiri dele. V razdelku Govorno sporocanje se otroci srecajo z najpogostejsimi govornimi dejanji oziroma besedilnimi vrstami govornega sporazumevanja: predstavljanje, priloznostni pogovor, nakup, narocanje hrane in pijace, prosnja, pritozba, prepir, spor in poravnava, pripovedovanje sal, ugank in pregovorov. Obravnava vecinoma poteka po naslednjem vzorcu: uvodoma srecamo eno ali dve ponazarjalni besedili, temu sledi razclemba, neprisiljeno vodena z nizom vprasanj, ki ucence usmerjajo na pragmaticne kategorije, kot so vljudnost, ucinkovitost, razlogi za posamezna dejanja, kot so npr. prepiri in pritozbe, strategije (utemeljitve). Kot receno, je vzgojnost »odsotna« tudi tedaj, kadar gre za rabo nasilnejsih strategij (prepir, groznja, zaljivka, pretep). Vzgojno prvino nadomesca primerjava dveh razlicic pogovora oziroma dveh besedil, ob katerih ucenci presojajo, katera razlicica je ucinkovitejsa, vljudnejsa. Razclembi sledi opis ali definicija govornega dejanja. Avtor nevsiljivo, nazorno in otroku primerno opise temeljne lastnosti besedilne vrste, vendar pri tem ostaja strokovno zadosti natancen. Analiticnim vajam sledi opis prepricljivih in domiselnih govornih polozajev, ki od ucence terjajo tvorbo samostojnih besedil.
Avtor zagovarja enakovredno razmerje med otroki in starsi: »Odrasli se vec pritozujejo, vendar tudi otroci niso dolzni prenasati vseh nevsecnosti, ki jim jih povzrocajo drugi ljudje.« (str. 16)
Omembe vredna pomanjkljivost je morebiti v tem, da pisec premalo uposteva odvisnost besedila od okoliscin, posebej od naslovnika. Toda z uveljavljanjem tega nacela bi se morebiti prevec odmaknil od lastnosti otroskega govora, ki jih dosledno spostuje.
Pri pregovorih bi bila smiselna vaja, ki bi opisala okoliscine, v katerih navadno izrekamo pregovore.
Razdelek Pisno sporocanje obsega zaprta in odprta vprasanja, slikovno zgodbo, zgodbo ob spodbujevalnih besedah, nadaljevanje zgodbe, obnovo in predelavo, dozivljajski in domisljijski spis, opis, porocilo o opazovanju ali raziskavi, pismo. Tudi v tem poglavju so zajete najpomembnejse besedilne vrste. Zagar je mojster v spodbujanju sproscenega in ustvarjalnega pisanja, obcutljiv za otrokovo dozivljanje in njegove potrebe.
Tudi te vaje so sestavljene iz kratke definicije oziroma opisa besedilne vrste, ponazorjevalnih zgledov, tj. pristnih otroskih besedil, ki omogocajo primerjavo ter presojo o tem, katero je boljse in zakaj, ter stevilnih domiselnih spodbud za samostojno sporocanje.
Tretji del prirocnika nosi naslov Izbiranje besed in povedi ter tako ze naslovno poudarja nacelo izbirnosti kot temelj jezikovne ustvarjalnosti. Obsega jezikovno-slogovne vaje, ob katerih se ucenec uri v oblikovanju besedil in povedi ter siri besedisce. Besedilne vaje so namenjene odpravljanju najpogostejsih napak oziroma slogovnih okornosti v otroskem govoru: opuscanju ali nadomescanju ponavljajocega se samostalnika ali glagola (narediti, reci, imeti, biti) z zaimki ali pomensko ustreznejsimi besedami, nadomescanju obrabljenih pridevnikov s pomensko sporocilnejsimi, izrazanju casovnih sosledij (potem, ko) z ustreznejsimi izrazi. Vaje, namenjene sirjenju besedisca, obsegajo sopomensko izrazanje s stalisca custvene zaznamovanosti (ljubkovalno --- slabsalno), pomenska razmerja (nadpomenka, sopomenka), socialnozvrstno razlicne besede (pogovorno, knjizno, zargonsko), besede s stalisca zgodovinske razvojnosti (starinsko), prenos pomena (metafora), preglednice besed (miselni vzorec ali shemo) za dolocene tematske enote.
Vaje v oblikovanju povedi obsegajo razstavljanje predolgih povedi na krajse in sirjenje prekratkih povedi z novimi sestavinami.
Ucenci se seznanijo s popravljanjem besedil in popravnimi znamenji. Verjetno bi jih veselilo, ce bi morali kaksno besedilo popraviti tudi sami.
Knjiga se konca s slovarckom pomensko podobnih besed. Sirjenje besedisca s sopomenskim izrazjem je temelj ustvarjalnega sporocanja, saj omogoca sporocilo uskladiti s sporocilnim namenom, okoliscinami, zlasti naslovnikom, ter izraziti osebno videnje.
Sklepne misli
Zagarjeva nova knjiga uveljavlja pomembna nacela jezikovne ustvarjalnosti: sopomenskost, izbirnost, prenesene pomene: temeljna besediloslovna pravila (nadomescanje, povezovanje, strnjevanje in razsirjanje). Metodicno je zasnovana na primerjanju, analiziranju, definiranju oziroma opisovanju in tvorjenju. Svoj smoter udejanja dvokrilno: prirocnik uveljavlja otroski govor kot enakovreden govoru odraslih in tako pripomore k otrokovi govorni emancipaciji, hkrati pa otroski govor kultivira ob zgledih otroskih besedil in s strokovno (besediloslovno in pragmaticno) premisljenimi postopki.
Knjiga bo v veliko veselje uciteljem in ucencem.