Porocilo o III. Skokovih etimoloskih srecanjih

Znanstveni sestanki o vprasanjih etimologije, ki jih obcasno organizira HAZU, se zasluzeno imenujejo po Petru Skoku (1881-1956), po studiju sicer romanistu in germanistu, po svojem znanstvenem delovanju pa siroko razgledanem balkanologu in enem najvecjih jezikoslovcev, kar se jih je rodilo na Hrvaskem. Skokova bibliografija steje 520 enot in vsebuje poleg cisto romanisticnih (celo s podrocja knjizevnosti) tudi dela/knjige, kot so med drugim Dolazak Slovena na Mediteran (Split 1934), Slavenstvo i romanstvo na jadranskim otocima I/II (Zagreb 1950) in posthumni, prvi (a danes ne vec edini) Etimologijski rjecnik hrvatskoga i srpskoga jezika I/IV (Zagreb 1971-74), ki so nepogresljive tudi s cisto slavisticnega stalisca. V svojih clankih je predvsem z arealnega in tipoloskega vidika obravnaval sirok spekter vprasanj, povezanih z balkansko lingvistiko. Tako se je veliko ukvarjal z rekonstukcijo balkanske vulgarne latinscine in z balkanskimi romanskimi jeziki, kot sta stara dalmatscina (s - po Skoku - veljotskim in istriotskim poddialektom) in romunscina, s predslovanskimi balkanskimi jeziki, kot je albanscina, z ilirskimi in traskimi jezikovnimi prezitki, izluscljivimi iz imen, s slovanskim superstratom oziroma predvsem s hrvaskim/ /srbskim (glasoslovje, dialektologija), in medsebojnimi jezikovnimi odnosi med temi jeziki. Skok je v okviru studija predslovanskega substrata pisal tudi o imenih s slovenskega ozemlja (ali z njegovega roba), kot so Celje, Oglej, Bovec. Svoj pretezno zgodovinsko usmerjeni pogled je gradil prvenstveno na etimoloski analizi in interpretaciji jezikovnih prvin. In prav znanstveno tradicijo, ki jo je soustvarjal Petar Skok, naj bi negovala in pomagala dalje razvijati tudi Skokova etimoloska srecanja.

Za tokratno srecanje je bilo prijavljenih 23 referatov, vendar pa niso bili vsi tudi osebno predstavljeni. Iz razumljivih razlogov so prevladovali referenti iz hrvaskih univerzitetnih sredisc (Zagreb, Zadar in Pulj), stirje smo bili iz Slovenije (Ljubljana, Maribor), po eden pa iz Skopja, Trsta in Berlina. Posebnost tokratnih srecanj je bila, da se jih je udelezilo poleg neposrednih Skokovih ucencev, kot sta Zarko Muljacic' in Vojmir Vinja, precej mlajsih in mladih obetavnih leksikologov, onomastikov in etimologov, ki so svojimi analiticnimi in temeljitimi obravnavami pokazali, da je prihodnji razvoj etimoloskih in imenoslovnih raziskav v zanesljivih rokah.

Tokratno srecanje tematsko ni bilo usmerjeno na doloceno vodilno vprasanje ali tematiko, zato so referenti predstavili precej sirok spekter vprasanj. Srecanje je uvedel referat Z. Muljacic'a Petar Skok- lingvist, neposredno na Skokove obravnave pa sta se navezovala se dva referata, in to R. Matasovic'a Skokove «ilirske« etimologije in O. Jasar-Nasteve Mesto turcizama u etimoloskim proucavanjim P. Skoka. Sicer pa so prevladovali leksikolosko-etimoloski prispevki, ki so obravnavali posamezne besedne plasti hrvaskega jezika, kar je bilo glede na organizatorja in udelezence mogoce tudi pricakovati (npr. G. Filipi, Ornitonimi u novom rjecniku rovinjskoga govora, N. Vajs, Nicolo Roccabonella (1386-1459) i hrvatska fitonimija, Zrnka Mestrovic', Vitezovic'evi talasozoonimi), redki pa so obravnavali praslovansko problematiko (npr. A. Sivic-Dular Iz problematike slov. besed na je- : o-). Podobno se je tudi vecina referatov z imenoslovno tematiko zadrzevala na samo hrvaski ali pa hrvasko-romanski problematiki (npr. D. Brozovic'-Roncevic', Iz istarske hidronimije, A. Kovacec, Neki apelativi i toponimi istrorumunjskog podrijetla, M. Kravar, Toponim Biograd/Beograd nedoumice oko akcenta, M. Simundic', Nepoznata osobna imena iztocne Hercegovine u popisu 1474-1477, V. Skracic', Imena mjesta i otoka Murtera - etimologija - distribucija - identifikacia, E. Hrlje, Imena zadarskih plemic'kih porodica u srednjovjekovnoj toponimiji zadarskoga kraja). Iz tega okvira sta izstopala A. Jembriha prispevek Jos o imenu Bezjak(i), imenu, ki je zanimivo tudi za Slovence in o izvoru katerega je bila izrazena ze vrsta hipotez, in M. Jezic'a Da li je Adni Vaisvanara u Rksamhiti doista »Fire relating or belonging to all men«, v katerem je referent na podlagi etimoloske analize skusal osvetliti indijsko kulturno in miselno strukturo, ki odseva v njem. Nekaj referatov je bilo posveceno splosnim/tudi teoreticnim vprasanjem o etimoloskem preucevanju besed, vprasanjem uporabnosti etimoloske informacije za razumevanje besednega pomena pri branju starejsih besedil, konkretnim etimoloskim resitvam, vse to pa deloma na hrvaskem in deloma na romanskem gradivu (npr. F. Crevatin, Problemi di etimologia in Istria, P. Tekavcic', Sulla componente etimologica nel Vocabolario del dialetto di Rovigno di A. e G. Pellizzer, D. Skara, Prilog proucavanju pucke etimologije, M. Furlan, V iskanju etimologemov, A. Gluhak, Rijeci na sk- /sk-/h-, I. Batusic', Etimoloska biljeska kao pomoc' pri semickoj analizi, V. Vinja Ima li katalanizama u jadranskom hrvatskom).

Ceprav bo o resnicno novem prispevku tokratnih srecanj mogoce objektivneje soditi sele potem, ko bodo prispevki pred bralcem v natisnjeni obliki, pa je mogoce ze sedaj reci, da je njihova vrednost tudi v tem, da pomagajo vzdrzevati v zadnjih letih precej razrahljane ali vsaj otezkocene osebne vezi, ki so za uspesnost jezikovnega raziskovanja nujno potrebne, se zlasti na prostoru, ki je bil skozi zgodovino prepleten s stevilnimi nitmi. In za konec se nekaj kljubovanja: naslednja Skokova etimoloska srecanja naj bi bila cez nekaj let v Vukovarju.