-
Kodni sistem
Slovenska knjizevnost
Avtorji
Urednistvo <-> bralci

Jezik in slovstvo
Razprave in clanki
Jezik in slovstvo
Kazalo letnika
 
Zadnja verzija


 -



Vojko Gorjanc UDK 886.3.09 Kastelic B. B.
Filozofska fakulteta v Ljubljani



Pornografsko in eroticno v prozi Branka B. Kastelica



 - V clanku1 bomo poskusali zanrsko definirati pornografsko literaturo in pogledati, v koliksni meri deluje kot povsem samostojen sistem. Teoreticna izhodisca bomo primerjali z uresnicitvijo v besedilih Branka B. Kastelica.


1  Poskus zanrske definicije pornografske literature

1.1  Pornografsko besedilo. Za izhodisce nam bo sistem pornografskih besedil2 I. Cesarja, ki pravi da je idealen primer taksnega sistema tisti, v katerem mora vsak z vsakim ob vsakem casu, na vsakem kraju in na vsakrsen nacin opraviti spolni akt (vse poudaril V. G.). Tako nas bo zanimalo: kdo (osebe), kje in kdaj (prostor in cas), kaj (dogajanje) ter kako (nacin).

S. Sontag pravi, da je vse, kar se v pornografskih besedilih dogaja, posledica spolnih procesov.3 Dogajanje v pornografskih besedilih je torej osredotoceno na spolni akt oziroma nizanje le-teh, torej na samo spolnost kot niz spolnih srecanj. Tako nizanje spolnih aktov drugega za drugim vodi v ponavljanje, le-to pa, da ne bi ostalo pri neprestanem ponavljanju istega, tezi k spremembam (Cesar 1988: 1066-1067). Sprememba znotraj sistema avtomaticno pomeni spremembo v spolnem procesu. Razlicnost je dosezena predvsem z razlicnimi polozaji v spolnem aktu, razlicnimi vrstami spolnega akta (homoseksualnost, biseksualnost, sadizem, incest) (Cesar 1988: 1066) in dodajanjem stevila sodelujocih oseb. Vkljucitev dodatne osebe v spolni akt v dvoje poteka najveckrat preko voajerja (lahko tudi voajerjev), ki se kasneje vkljuci (vkljucijo) v spolni akt. Raznolikost se seveda z dodajanjem oseb povecuje, lahko pa je ze v izhodiscu skupina, pripravljena za delovanje. Ceprav je v srediscu dogajanja clovek, je spolnosti podrejeno prav vse, tako da se razlicnost spolnega akta razsirja tudi z vkljucevanjem zivali, rastlin in stvari. Celoten mikrokozmos dogajanja z vsem, kar se v njem nahaja in dogaja, je v celoti podrejen samo spolnosti. Vsem sestavinam mikrokozmosa se funkcija spremeni tako, da lahko vstopajo v dogajalni sistem, ki je le niz spolnih procesov. Po idealni logiki dogajalnega sistema bi se morali spolni odnosi vzpostaviti med vsemi osebami ali vsaj vsemi tipi oseb (Colovic' 1990: 218).

Razsiritev moznosti kombiniranja zahteva tudi razsiritev kroga udelezencev. Da je tudi tu dosezena vecja raznolikost, je potrebno izbirati osebe, ki so razlicne starosti, rase, polti, rasti, druzbene pripadnosti, izobrazbe itn. (Cesar 1988: 1067). V pornografskem besedilu so pri tem najpomembnejse fizicne lastnosti oseb: velikost, barva, vonj, vlaznost, trdnost in druge lastnosti posameznih delov telesa, predvsem spolnih organov. Ti podatki o osebah imajo podobno funkcijo kot podatki o druzbenem statusu, politicni orientaciji, izobrazbi ipd. v klasicnem realisticnem romanu (Colovic' 1990: 220). Fizicni opis se najveckrat zozi prav na te detajle, s povecevanjem stevila udelezencev pa se osebe, ki niso v centru pisateljeve pozornosti, reducirajo na dele telesa, najveckrat spolne organe. Z redukcijo postanejo anonimni spolni organi akterji mnogih pornografskih prizorov. Ko jih ni dovolj, se jih zamenjuje s prirocnimi sredstvi, namenjenimi nalasc za to dejavnost ali tudi ne (Colovic' 1990: 221; Charney 1981: 3). Tej nasprotna lastnost pornografskega besedila je pornografska ekstenzija. Kot akterji posameznih prizorov se poleg spolnih organov pojavljajo tudi drugi deli telesa. Poleg spolnega dejanja v ozjem smislu in substanc le-tega dobivajo spolnostno funkcijo tako rekoc vsi deli telesa in substance, ki jih telo izloca: kri, znoj, slina, plini, izpljunki in iztrebki (Colovic' 1990: 221-222). Pornografsko besedilo tako pravzaprav ukine subjekt, takrat ko ne gre v to skrajnost, je njegova subjektivnost tako zozena, da kot osebnost obstaja v omejeni obliki, in sicer le kot spolni »junak«. Pri ohranjanju subjekta pa za pornografsko besedilo velja, da najveckrat lahko govorimo le o enem subjektu, ki se mu vsi ostali podredijo tako, da postanejo objekti njegovega spolnega pozelenja.

Ker je interes pisca posvecen predvsem dogajanju, je prostorsko-casovna lokacija le kulisa dogajanja samega. Cetudi se vcasih zdi taka lokacija zgodovinsko utemeljena, je s stalisca pornografske imaginacije nerelevantna in ne vpliva na dogajanje samo (Colovic' 1990: 214). Potek spolnih aktov je povsem neodvisen od prostora in casa, v katerem se dogajajo, prostorsko-casovna lokacija le razbija osnovni tok dogajanja. Le-to je v toliksni meri prevladujoce, da je za njegovo uresnicitev najveckrat izbran strogo omejen prostor (hisa, soba, jeca itn.), znotraj njega pa se poskusa optimalno uresniciti ostala sistemska dolocila. Vendar je zaradi majhnega stevila sredstev, s katerim razpolaga pisec pornografskega besedila, lahko prav izbira prostora in casa tista, ki razbije enolicnost dogajanja, hkrati pa omogoca tudi vpeljavo zanimivejsih oseb, ki pa vse ostajajo vedno v zanrski funkciji.

Prikaz spolnosti v pornografskem besedilu je slika ene same golote, brez sugestije, brez kakrsnekoli custvenosti. Prav taki postopki so ustrezno sredstvo za izzivanja spolnega vzburjenja bralca. Poleg osnovne rekreativne funkcije je hote ali nehote njena funkcija tudi provokativnost. S tem ko ustvari lasten sistem, ki ni vezan na religijo in moralo, rusi tabuje, se marsikdaj vraca v predkrscanski svet in pomeni s tem opozicijo krscanskim dogmam, ki prav na podrocju spolnosti ostajajo v svetu srednjeveskega dogmatizma. Ker je predvsem religija dolocala meje nezakonitega na podrocju spolnosti, je prihajalo v zgodnjih pornografskih besedilih (16. stol.), pa tudi kasneje, velikokrat do zdruzevanja spolnosti in religije ter tako provokativnosti pornografskih besedil predvsem s postavitvijo pornografskih prizorov v religiozna okolja (Darnton 1994: 29, 30). Predvsem s svojimi manj ekstremnimi besedili pornografija odpira svet, kjer v spolnosti lahko iscemo tudi naso sreco kot elementarno pravico, svet, kjer se lahko odresimo vsiljenega sramu, spolnost je priznana kot osnova in sestavni del uzivanja zivljenja (Colovic' 1990: 6).


1.2  Razmerje med pornografskim in eroticnim besedilom. Popolna uresnicitev sistema pornografskih besedil pravzaprav vodi v pornoutopijo, kjer so vsi moski stalno in v neskoncnost potentni, vse zenske vedno voljne in zeljne, vsakdo je vedno pripravljen za rekreacijo z vsakim (Charney 1981: 8). Da se temu izognejo, pornografska besedila najveckrat nastajajo kot kombinacija pornografije in erotike. V vecini pornografskih besedil se tako kazeta dva sistema, pornografski in eroticni (Cesar 1988: 69).

I. Colovic' pravi, da je naravna osnova erotike seksualnost, le-ta lahko spelje le na funkcijo razmnozevanja, erotika pa oznacuje samo cloveku lastno iskanje izkustev, ki so zasnovana na seksualnosti, vendar neodvisno od njene osnovne funkcije. Nadalje ugotavlja, da sta erotika in ljubezen isto, vendar je s socializacijo prislo do ozjega razumevanja erotike, in sicer kot izkusnje ljubezni v sferi telesnega. Tako je eroticna tista knjizevnost, ki je osredotocena na izkustvo ljubezni, katere ekran je telo. Eroticno knjizevnost pa od pornografije loci predvsem glavni cilj pornografske knjizevnosti, to je spolno vznemirjanje bralca, medtem ko je estetska funkcija te literature drugotna. Pornografijo postavi v sluzbo telesnega, erotiko pa v sluzbo estetskega uzivanja (1990: 5).

M. Charneyju so termini pornografska, obscena, seksualna in eroticna literatura sinonimi, odvisni predvsem od vrednostnih ocen in razredne pripadnosti posameznega uporabnika. Se posebej nerad uporablja termin pornografija, ker je obremenjen z moralnimi predsodki, izogiba pa se tudi ostalim in najveckrat uporablja termin seksualna imaginacija. Kot nujno stimulacijo eroticne imaginacije pa navaja skrivnost (1981: 2, 5). Govori tudi o pogledih nekaterih literarnih ustvarjalcev, izmed katerih izpostavljamo mnenje. A. Robbe-Grilleta, ki razliko med pornografijo in erotiko izrazi v enem stavku, ko pravi, da je pornografija erotika drugih (1981: 1).

I. Cesar pri razmejevanju pornografije in erotike uporabi predvsem razmisljanja R. Barthesa. Erotiko oznaci kot govor z namigovanjem, torej govor, ki stvari ne izgovarja do kraja in krepi pricakovanja. Dvoumno, privlacno, zastrto, to je eroticno. Tudi on pri razlikovanju uposteva vpliv na bralca. Erotika, pravi, vzbuja domisljijo, pornografija pa telo. V pornografskih besedilih ni prostora za namige, ampak je vse zreducirano na pornografske operacije v vseh njihovih moznostih (1988: 1069).

Ob upostevanju sistema pornografskih besedil bi lahko dodali se nekaj tipoloskih razlik. Osebe eroticne literature so in vedno tudi ostajajo subjekti, ki vstopajo v spolni akt enakovredno. Pomembno je torej obojestransko (ena od tipoloskih razlik je tudi zmanjsanje stevila sodelujocih oseb v spolnem aktu na dve) uzivanje spolnosti. Z eroticnim namigom in carom zapeljevanja ter vsem, kar pred spolnim aktom sledi, se v eroticno literaturo vraca custvenost. Ker v srediscu dogajanja ni samo spolnost, sta nacin spolnega akta in kombinatorika v procesu spolnosti veliko manj pomembna kot v pornografiji.


1.3  Besedisce v pornografskem besedilu. Tudi za pornografijo znacilno besedisce izhaja iz sistema pornografskih besedil, predvsem dogajanja in redukcije oseb na spolne organe.

Pri kratkem pregledu za pornografijo znacilnega besedisca nam bo kot gradivo sluzilo besedisce z oznako vulgarno iz prvih treh knjig Slovarja slovenskega knjiznega jezika (dalje SSKJ),4 nekaj primerov bo tudi iz cetrte in pete knjige.

Ker je nacin prikazovanja spolnosti v pornografskih besedilih neposreden, je taksno tudi besedisce --- tudi tu je sugestivnost lastnost erotike. V SSKJ med besediscem z oznako vulgarno izstopajo izrazi, ki po definiciji sodijo v pornografsko besedilo. To so izrazi za spolne organe (kurec, picka, pizda), izlocanje (curati, scati, srati) in izlocke cloveskega telesa (drek, sranje, prdenje, prdec), spolno udejstvovanje (fukati, jebati), prostore, kjer se javno prodaja ljubezen (ciparna, kupleraj, kurbisce), in prodajalke le-te (kurba (z oznako slabsalno se candra, cipa, flajdra)).

Besedisce z oznako vulgarno je najveckrat ze v prvotnem pomenu oznaceno tako, redko je tako besedisce oznaceno drugotno.5 Tako je oznaceno tisto, kjer prihaja do pomenskih prenosov iz predmetnega ali zivalskega sveta na cloveka (klinec, povaljati, porivati; pariti, kavsati). Drugotno so vulgarno oznacena tudi metonimicna poimenovanja za moskega in zensko (kurec, pizda in picka). Zanimivo je, da se zadnje poimenovanje lahko uporablja tudi s custveno pozitivno oznako, kar dokazuje tudi zveza s pridevnikom dober.

Na prvi pogled je pisec slovenske pornografije besediscno precej omejen, vendar ne tako, kot bi lahko sklepali iz SSKJ, saj je razumljivo, da slovar taksnega tipa ne prinasa vecine pornografskega besedisca. Ze leta 1908 je v Anthropophytei izsel clanek, ki prinasa precej vec sinonimnih izrazov s tega podrocja (Dolgan 1993: 156-163). Seznam bi se precej dopolnil ze samo z natancnejsim pregledom besedil B. B. Kastelica, kjer je lahko v enem stavku nanizanih kar nekaj sinonimnih moznosti: »[P]redavajo o tem, kako so fukali, nategovali, dregali, porivali, kavsali, rorirali, natepavali...« (Vrocica zaprasenega spomina). SSKJ ne prinasa niti najbolj kljucnih besed, ki oznacujeta dejanje, to sta fuk in pa jeb. Obe sta razvili tudi zelo veliko besedno druzino. Slovar tudi ne odpira dodatnih pomenov pri geslih, ki so v slovarju, vendar pomena, ki bi nosil oznako vulgarno, ni (drkati).

Poleg ustaljenega besedisca je izvirnim in iznajdljivim avtorjem na voljo dovolj jezikovnih sredstev za novo izvirno poimenovanje: fukotozen nasmeh, nocni fukkazipot (zapis skupaj V. G.), joskoljub (B. B. Kastelic: 69); otepac, ta lahko dobi kar lastno ime Ivanc Cetrtic (H. Miller: Opus pistorum)...


2  Pornografska proza Branka B. Kastelica

V natancnejsi pregled smo vzeli kratko prozo, objavljeno v Omami, in sicer od prve stevilke pa do vkljucno septembrske stevilke leta 1993. Pregledana so bila besedila, ki se napovedujejo kot eroticne zgodbe B. B. Kastelica,6 Omama prinasa v vsaki stevilki najveckrat dve zgodbi, avtor velike vecine je prav Kastelic. Posebej nas bo zanimalo tudi Kastelicevo daljse prozno besedilo, roman 69.7


2.1  Kratka proza. Dogajanje vseh besedil je osredotoceno na spolni akt oziroma zapovrstje le-teh, zacetek zgodbe ali pa opis srecanja dveh oseb, ki sta potencialni udelezenki spolnega akta, poteka na dva nacina, na neposreden (pornografski) in posreden, zapeljevalen (eroticni):

Tadeja [...] je [...] kot kaksna razposajena najstnica stekla k meni, ko se je prebila iz skupine potnikov. Tesno sva se objela.
--- Kako je moj kurac, mi je sepnila v uho.
Ne kako sem jaz ali kaj podobnega ... najprej jo je zanimalo, kako je kurac. Napela je picko, jo naslonila na kurac, ki je reagiral ze na njeno vprasanje (Videodrama).

Zmenjeni smo bili ze ob osmih. Niti pomislila nisem na to, da mi hcerka pripravlja kaksno presenecenje in bila jezna, ko sem pri mizi opazila [...] tudi moskega, v katerem sem morala prepoznati fantovega oceta. Zelo ceden. Nevarno ceden moski [...] Bil je sarmanten sogovornik, zabaven, duhovit, izobrazen moski. Osvojil me je bolj, kot sem se zavedala (Nenasitna vdova).

V enem besedilu so mozne razlicne kombinacije obeh nacinov, najbolj je razlika med obema ocitna, ko avtor v besedilu gradi dve vzporedni zgodbi vsako z razlicnim nacinom (Trojna prevara).

Ce je v samo pornografskem besedilu custvenost povsem odsotna, velja za Kasteliceva besedila prej nasprotno. Njegove osebe se zaljubljajo, zelijo si neznosti, zapeljevanja.

Znova sem se pocutila kot najstnica. Zaljubila sem se in z veliko tezavo obvladovala prebujeno telo, ki je vnovic hrepenelo po moskem. Hotela sem biti prepricana. Ko me je po mesecu dni prvic poljubil, sem bila prepricana, da sem zaljubljena. Obupno sem ga zelela. Nisem bila se pripravljena. Nezno sem se izzvila iz njegovega objema in rekla tocno to:
--- Oprosti, nisem pripravljena.
Ni silil vame, potrpezljivo je cakal (Nenasitna vdova).

[H]ocem moskega, da me objema, boza, mi sepeta, me crklja in mi pripoveduje o meni, sebi, nama, mi laze, obljublja raj na zemlji (Igra z ognjem ... in mecem).

Ceprav si njegove osebe custev ne izpovedujejo prav pogosto, le-ta pa so najveckrat izrazena z veckrat ponovljenim »ljubim te«, in je ljubezen lahko samo iluzija (ki traja le tako dolgo, kolikor dolgo traja seks), je vsaj na videz ljubezen tista, ki najveckrat obvladuje osebe v njegovi prozi.

--- Zaljubljen sem vate ...
--- [R]ad te imam, ljubim te ... tudi zelim te kot zensko [...] Ko bi ti vedela, koliko noci te sanjam, zelo zivo.
--- [V]em, da ne ljubis mene, ljubis iluzijo, to ljubezen, to zeljo si si enostavno izmislil [...] Verjetno celo res mislis, da me ljubis, vendar to enostavno ni res [...]
To je bil edini vecer, v katerem je dopustila, da je pogovor prisel do izpovedovanja custev, resnicnih ali namisljenih (Misterij crnega trikotnika).

Kaksno je prevladujoce razmerje med ljubeznijo in seksom oziroma kaksen seks je pri Kastelicu »fuk stoletja«, najnazorneje kaze naslednji citat.

[S]lisim glasove, slisim vzdihe, slisim vse tisto, kar brez tezav prepoznam kot ... zelo intenzivno fukanje [...]
--- Alenka, ljubim te, vedno sem te ljubil ... kako si lepa, kot boginja si ...
Takoj prepoznam globok glas svojega poeta [...] Meni med seksom nikoli ni rekel, da me ljubi, se manj, da me je vedno ljubil [...]
To ni bil navaden fuk. To je bil tisti fuk stoletja, o katerem ji je govoril Jan (Trojna prevara).

Posledica mocnih custvovanj so tudi ljubosumja, ki pripeljejo celo do umora (Trojna prevara, Dostojni predlog). Umor v samo pornografskem besedilu se nikoli ne more zgoditi kot posledica custvovanja, ampak le kot posledica natancno dolocene kombinatorike spolnih procesov, ki po njihovi izpeljavi objekta spolnega zadovoljevanja ne potrebujejo vec in ga tako enostavno odstranijo. Vendar se ena od zgodb (Ultimativni seks) razvija povsem v skladu s pornografskim sistemom, gre celo v skrajnost, saj se umor v razmeroma kratki zgodbi kar nekajkrat ponovi.

Ceprav v dogajanju povsem prevladuje seks, ki obvladuje tudi vecino dialogov, se na tej ravni v Kastelicevih besedilih --- zaradi vsega nastetega --- pornografski sistem ne uresnici v celoti oziroma se na ravni dogajanja uresnicuje samo v segmentih besedila. V besedilu se lahko napove skoraj popoln pornografski sistem »moja zena je rada fukala, kadarkoli, kjerkoli, kakorkoli« (Vecni ljubimci). Na svoj nacin povsem realiziran predvsem v prvem delu, nekoliko se zatakne ze pri »kakorkoli«, ne realizira pa se v delu, ki bi ga lahko imenovali »s komerkoli«.

Ze tako zozeno polje pornografskega sistema si Kastelic se dodatno zozuje, saj pri nacinu spolnega obcevanja povsem izkljuci vsakrsne skrajnosti. Spolni akt je razen v enem primeru, ko je v troje tudi biseksualni (Vecni ljubimci), vedno le heteroseksualni, nikoli homoseksualni. Tako tudi ni prostora za sadizem, mazohizem ali incest. Osebe se ustrasijo ze samo misli, da bi postale voajer otrokovega spolnega akta (Nenasitna vdova).

Tudi s stevilom oseb, udelezenih v spolnem aktu, je avtor zelo skop. Razen v dveh besedilih (Vecni ljubimci, Nikoli ne reci ... odjebi), ko prihaja do seksa v troje, je pri Kastelicu spolni akt vedno v dvoje, med osebama, ki ostajata subjekta. Nikoli ne pride do redukcije enega le na objekt spolnega pozelenja. Povecanje stevila oseb v enem prizoru je mozno le v seksualnih fantazijah (Slikarjev veliki talent) ali tako, da v seksualni prizor z dvema vkljuci televizijo z videofilmom, kjer se stevilo oseb lahko po mili volji poveca kar na enajst, vpelje pa se tudi vecja raznolikost oseb, crnca in crnko v tem primeru (Videodrama). Raznolikost oseb se kaze na prvem mestu kot fizicna raznolikost, sele kasneje tudi kot socialna, starostna, izobrazbena. Tudi tu ne gre v ekstreme, nimamo ne crncev, ne pritlikavcev, ne otrok. Lahko pa se zgodi seks z angelom ali hudicem (Ekstaza, Ena noc z angelom).

Spolni akt tako najveckrat ostaja intimen, poudarjen pa je tudi obojestranski uzitek v njem. Pri samo pornografskem besedilu je --- zaradi redukcije oseb na objekte oziroma na same organe --- prav vseeno, ali je objekt prisoten ali pa ga nadomescajo pomagala doktorja Erosa, kot razne seksualne pripomocke imenuje I. Colovic' (1990: 159). Tako bi ob upostevanju tega kriterija lahko sem dodali se dve zgodbi (Trojna prevara, Videodrama). Taksno pocetje pa je zelo problematicno, saj v Kastelicevih besedilih ne prihaja do klasicne pornografske redukcije in ekstenzije. Pri ekstenziji je skrajnostna situacija tista, ko pripovedovalec v Vedezevalkini dolgi skrivnosti pravi: »Ves sem se spremenil v kurac«. Spolnostno funkcijo dobijo tudi drugi deli telesa, ne pa njihovi izlocki. Tako tudi tu avtor ne gre v skrajnosti.

O pornografski redukciji pa sploh ne moremo govoriti, ker njegove osebe ostajajo subjekti. Res pa je, da ima pomembno funkcijo fizicni opis oseb, pri cemer so v vecini primerov najpomembnejsi podatki o seksualno zanimivih delih telesa, in opisi samih spolnih organov. Le ti se osamosvajajo, tako se o lastnikih in njihovih organih govori v dvojini. Z njimi se vzpostavlja tudi dialog --- nagovoru se spolni organi odzivajo z akcijo.

Tudi pri opisu oseb lahko govorimo o dveh tipih opisa, pornografskem in eroticnem.

[O]ci so se mi vedno znova vracale k Tanji, k postavni Tanji z dolgimi gostimi svetlimi lasmi. Tanja z velikima napetima joskoma, ki sta silili iz modrca in bili podobni konicama rakete [...] Tanj[i], ki razkoraceno sedi, da bi videl, da je naravna plavolaska, ker ji svetle dlake bezijo iz kopalk. Tanji s ploskim trdim trebuhom in blescecima krepkima stegnoma [...] Tanja nenadoma vstane [...] Visoka je skoraj tako kot jaz. Prekrasno rit ima, dva mogocna naceta jabolcna hlebca zivega tresocega mesa [...] Elektrarna fuka (Vedezevalkina dolga skrivnost).

Vranje crni gosti lasje okrog angelskega belopoltega obraza. Velike modre oci. Rdeca sminka na polnih socnih srcastih ustnicah. Pod tesno crno majico sta se v ritmu dihanja spuscali veliki jedri dojki s polnim profilom. Bradavici, ki sta hoteli prebosti blago. Ker je sedela s prekrizanimi nogama, ji je tesno kratko usnjeno krilce potisnilo navzgor in videl sem ne samo cudovita stegna, temvec tudi vrhove njenih crnih nogavic (Ena noc z angelom).

Opisi spolnega organa so vedno neposredni, torej pornografski, in ze kar klisejski. Pri moskem so pomembni objektivni podatki o dolzini, debelini (velikokrat s tocno navedenimi merami), trdoti in barvi, dodan pa je tudi subjektivni podatek, zanj je uporabljen pridevnik lep. Pri zenski barva, vonj, okus, velikost, vlaznost, subjektivna ocena je tu stopnjevana, izrazena s pridevnikom cudovit oziroma se dodatno stopnjevana --- precudovit. Tudi na ravni besedisca se s poimenovanjem spolnih organov vnasa v besedilo custveni element, ki ga v samo pornografskih besedilih ni. To avtor doseze z modifikacijskimi izpeljankami, ki so ze zaradi vezanosti na besedotvorno vrsto --- modifikacijsko izpeljavo --- custveno zaznamovane: kurc-ek <- [majhen/ljubek] kurec[-O], [ ] -> -ek, kurc-p; pick-ica <- [majhna/ljubka] pick[-a], [ ] -> -ica, pick-; podobno se pizdica, cebelica, Janez pa je lastnik janezka. Ker o besedotvornem pomenu manjsalnosti ob pridevnikih velik(a), ki se uporabljajo v zvezah z zgornjimi samostalniki, ne moremo govori, nam tako ostane pomen ljubkovalnosti. Pri besedotvornem pomenu manjsalnosti prihaja v pornografskih besedilih do prevrednotenja pomena, in sicer iz custveno pozitivnega v custveno negativnega (slabsalnega). Do vnosa pozitivnega custvenega elementa prihaja tudi, ko na tak nacin poimenujemo osebo: Toncek, fukacek.

Ob opisani redukciji sredstev, s katerimi razpolaga Kastelic, je razlicnost v spolnem procesu dosezena z razlicnimi polozaji v spolnem aktu, v katerem sodelujeta najveckrat dva, in menjavanjem partnerjev, ki jo spremljajo prostorsko-casovne spremembe. Prav te omogocajo poljubno menjavanje spolnih partnerjev. Ker avtor lahko poljubno menjava prostor in cas, lahko niza spolna srecanja drugo za drugim in s tem doseze raznolikost v dogajanju. Prav te tehnike se Kastelic velikokrat posluzuje. Ce v Nenasitni vdovi sledi njeni spolni aktivnosti v casovnem razponu nekaj mesecev, je ta lahko tudi nekajletni, celo desetletje ali vec (Poletja v senu). Tej casovni ekstenziji8 je v Kastelcevih besedilih (pa tudi v pornografskih besedilih sploh) sopostavljena casovna redukcija, ki se kaze v casovni omejenosti. Konec tedna (Videodrama), 18 ur do prihoda zarocenca (Osemnajst ur vrocega julija), cas poleta nad Atlantikom (Kdor visoko leta...), 24 ur, ki jih zena da na razpolago svojemu mozu za njegovo potesitev (Dostojni predlog), so le nekatere od omejitev, zaradi katerih je potrebno v tako dolocenem casu opraviti cimvec, na cimvec nacinov, s cimvecimi pa, kot smo videli, odpade. Taka casovna omejenost pomeni hkrati tudi omejenost v prostoru (soba, stanovanje, letalo, vlak ...), saj ni, da bi po nepotrebnem izgubljali cas. Znotraj tako omejenega prostora pa je zaradi raznolikosti potrebno zamenjati cimvec lokacij oziroma dogodkovnih prostorov. Kastelic se ne zadovolji le z opisom dogajanja, vsega sploh ne opise, ampak veckrat naredi sklepni povzetek dogajanja.

Ne samo, da sva fukala na vse mogoce nacine [...] Celo pogovarjala sva se, o sebi, o zivljenju. Predvsem pa sva se fukala, ne samo na postelji, temvec tudi ob postelji, na stolu, na mizi, na straniscni skoljki, pod tusem ... (Osemnajst ur vrocega julija.)

Ker je spolni akt omejen z dvema osebama, morata ti dve v enem prizoru kar sami opraviti delo, ki ga v drugih besedilih lahko opravi vec partnerjev. Prav zato so Kastelicevi moski tako visoko potentni in njegove zenske tako kar naprej voljne in nenasitne.

Med kratkimi zgodbami izstopa zgodba z naslovom Veliki sef in pet porednih tajnic. Tu prihaja do prepleta uporabe za Kastelica znacilnih sredstev in zanj novega postopka, povecanja stevila udelezencev. Ker jih je vec, je potrebna tudi vecja raznolikost. Zgodba zdruzuje tako casovno ekstenzijo kot tudi redukcijo, spolni proces je spremljan s casovnimi preskoki iz dneva v dan, omejen pa na zadnji teden bivanja spolnega junaka, tu mu lahko tako recemo, v Londonu. Do vecjega stevila sodelujocih v enem prizoru pride postopoma, v izhodiscu je spolni akt v dvoje, ki se naslednji dan razsiri v troje in koncno do najvecjega stevila sodelujocih, to je skupaj sest udelezencev, ki se razlikujejo po fizicnih lastnostih (moski + dve plavolaski + rdecelaska + crnka + Azijka).

Kasteliceva kratka proza zdruzuje elemente eroticnega in pornografskega sistema. Od pornografskega ohranja predvsem prevladujoce dogajanje in nacin dogajanja v delu, ki smo ga imenovali »razlicni polozaji v spolnem aktu«, prostorsko in casovno redukcijo, opis oseb, spolnih organov in dogajanja, ki zaradi neposrednosti povzroci tudi za pornografijo pricakovanega vpliv na bralca in vsebuje znacilno leksiko. Ker si s tem ze tako ozek potencial sredstev se zozi, uporablja elemente eroticnega sistema: zmanjsa stevilo oseb, sodelujocih v spolnem aktu, pri cemer osebe vedno ostajajo subjekti, v besedilu ne prihaja do pornografske ekstenzije in redukcije cloveskega telesa, vkljuci custvenost, tudi na ravni besedisca. Opis oseb in srecanj je lahko tudi posreden. Pri uresnicitvi pornografskega sistema se izogiba vseh vrst skrajnosti predvsem pri vrstah spolnega akta in stevilu sodelujocih oseb, tako da njegova besedila ne presegajo mere dobrega okusa. V podtonu je najveckrat cutiti tudi ljubezen, ceprav le kot namisljeno, posebej aktualna pa je angaziranost besedil v povezavi z aidsem: »Nocem se fukati z neznanci, ne zdaj, ko je aids« (Igra z ognjem in mecem). Natancnejsi pregled je pokazal, da v prepletu pornografskega in eroticnega sistema pri Kastelicu pornografski sistem ne prevlada, ampak prihaja do uravnotezenega prepleta obeh.


2.2  69 (devetinsestdeset(ica)). Avtor v predbesedilih (Dobro jutro jazzerji, Predgovor ali cemu) svoje pisanje, kot sam pravi, »na pol zares, na pol v sali« imenuje »eroticno-filozofsko«9 (zapis z vezajem V. G., v besedilu pomisljaj). Sam definira erotiko kot uzivanje dveh teles in po njegovi definiciji je to pisanje res eroticno. In filozofsko? Filozofsko je v delih besedila, kjer je besedilo razmisljanje glavnega junaka »med razmeroma dolgimi seansami na straniscu.« Razmislja o zivljenju in smrti, o svobodi, o domovini, o politiki in politikih, o zenskah, predvsem o zenskah, tako in drugace. Svoje pisanje namenja »vsem tistim soljudem, ki ljubijo svobodo v vseh njenih razseznostih«. Tako tudi Kasteliceva literatura z vodilom »zivljenje je kratko« odpira prostor svobodi, vitalizmu, hedonizmu itn. Svojemu pisanju ze povsem na zacetku pripise vpliv na bralca, za katerega smo rekli, da je lastnost pornografskega besedila: »Ce boste branje prekinili, da bi presli od besed k dejanjem, bom zelo srecen, sreca pa je tista, kar iscemo vsi«. Zdi se mu potrebno opozoriti bralca o dogajanju v besedilu kot zgolj fikciji: »V pricujocem dogajanju, ki je povsem izmisljeno --- vsaka podobnost z resnicnimi ljudmi je povsem nakljucna --- z izjemo tistega, kar je glavni junak razmisljal«. Drugo opozorilo velja besediscu. V besedilu »imajo veliko vlogo nekatere besede, ki so nekako prepovedane, vendar pa v telesni ljubezni --- fuku --- brez njih ne gre. Fuk je samo ena izmed njih. Pravzaprav ji nic ne manjka.« Velik del predbesedila je namenjen tudi vsem, ki so ga v zivljenju ljubili, in pa slovenski domovini, Ljubljani, Zuzemberku. In tu se zacenja tematika, ki je poleg eroticno-pornografske v besedilu prav toliko pomembna kot prva, ljubezen do domovine. Ljubezen do zensk in domovine je tista, ki obvladuje celotno dogajanje v romanu.

Dolga proza ohranja temeljne znacilnosti kratke, zato bomo navedli le razlike med njima. Dogajanje veliko manj obvladuje spolnost kot v kratki prozi, posamezne seksualne prizore prekinjajo dolga pisateljeva razmisljanja. Ker je v daljsem besedilu vec prostora za oblikovanje osebnosti in ker dogajanje ni le niz spolnih procesov, protagonist ni le spolni junak, ampak tudi »Slovenec, ki je sele izven Slovenije spoznal, koliko mu ona pomeni, in veczdomec«, kot pravi avtor »delavcu na zacasnem delu v tujini«. Posledica polozaja med nemoznostjo asimilacije in hkrati nemoznostjo vrnitve je mocno poudarjena nostalgija zdomca, ki pa na koncu zbere dovolj moci za aktivno kretnjo, ki pomeni vrnitev. Opis dogajanja ostaja neposreden, taksno je tudi besedisce. Dodatno se to razsiri z izrazi za izlocke in izlocanje (drek, kozlati), vendar to ni nikoli v funkciji spolnosti, ti izrazi so primernejsi na primer za razmisljanje o politiki. V dogajanju tudi tu ni skrajnostnih polozajev. Ohranja se custveni element, ki dobi dodatno razseznost z vpeljavo domovinskoljubezenske tematike. Tudi na tej ravni sta mozna dva postopka, pornografski ali pa ze kar lirski.

Sanjal je, da se sprehaja po stari Ljubljani. Poletje je bilo. Stotine polgolih deklic ga je vabilo k sebi [...] Kako je lepa. Zakaj ni kakor zenska, ki jo lahko pofukas. Res jo je imel rad --- Ljubljano. Nategnil bi jo v dokaz ljubezni.

Pocasi je odpiral ovojnico in se zagledal na drugo stran Krke, na vasico, sredi katere je stala mogocna cerkev. Petelin je zapel. Svrk je mahal z repom, veliki kosceni moz z belo glavo mu je sede na pragu pred hiso pomahal v pozdrav, na vratih se je smejal najbolj prijazen zenski stari obraz, kar jih je poznal, iz hise je zadisalo po beli kavi in zgancih, teta je smeje odhajala v trafiko ...

Dodatni element je aktualnost besedila, in sicer v obliki druzbenokriticnega komentarja10 dogajanja slovenske pomladi in dogodkov na Trgu nebeskega miru. Nova pa je v daljsem besedilu tudi angaziranost za idejo narodne ohranitve in dokoncne politicne osamosvojitve: »Seveda se bo vrnil. [O]dsel bo na dezelo, [...] se zaljubil v mlado dekle roznatih lic. [R]odila bo pet, sest, sedem krepkih Slovencev, ce ne, nam bo narod propadel.«

»[Z]amudil [je] zacetek in sredino nove slovenske pomladi, upajoc, da bo ujel vsaj njen konec, ki bo sele zacetek necesa novega, naprednega, boljsega«.11





Navedenke

Cesar, Ivan 1988: Pornografija kot besedilo. Sodobnost 11, 1063-1078.

Charney, Maurice 1981: Sexual Fiction. London, New York: Methuen.

Colovic', Ivan 1990: Erotizam i knjizevnost: ogledi o Markizu de Sadu i francuskoj erotskoj knjizevnosti. Beograd: Narodna knjiga.

Darnton, Robert 1994: Knjige, ki jih beremo z eno roko. Razgledi 23, 29-32.

Dolgan, Marjan 1993: Okrogle in kosmate. Fuk je Kranjcem v kratek cas: antologija slovenske pornografske poezije s pripovednim pristavkom. Zbrala in uredila Marjan Dolgan in Miran Hladnik. Ljubljana: Mihelac.

Paternu, Boris 1974: Pogledi na slovensko knjizevnost I. Ljubljana: Partizanska knjiga.

Vidovic-Muha, Ada 1972: Kategorizacija in stilna opredelitev ozko knjizne leksike. VIII. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, 35-52.






Opombe


1
Clanek je del diplomske naloge z naslovom Pornografija v literaturi kot preplet eroticnega in pornografskega sistema (ob besedilih Branka B. Kastelica). Mentor doc. dr. Miran Hladnik.

2
Tako temeljne zanrske znacilnosti pornografske literature imenuje I. Cesar v clanku Pornografija kot besedilo (sistem pornografskih besedil), Sodobnost (11/1988), 1063-1078. Ker se nam zdi poimenovanje primerno, ga uporabljamo tudi mi.

3
Citirano po clanku, navedenem v op. 2.

4
Slovar slovenskega knjiznega jezika I-V (Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Drzavna zalozba Slovenije, 1969, 1975, 1980, 1985, 1991).

5
O drugotni zaznamovanosti besede govorimo v primeru pomenske razsiritve osnovnega pomena, ko prihaja do poimenovanja casa z besedami, ki so pomensko ze zasedene. Vsaka taka razsiritev osnovnega pomena pa pogojuje nastanek pomena, ki je nosilec custvenosti. Tip custvenosti je odvisen od nevtralnosti oziroma zaznamovanosti osnovnega pomena ter stopnje custvenosti oziroma t.i. kvalitativnega skoka (Vidovic-Muha 1972: 41-42). V nasprotju s tem je prvotna zaznamovanost leksikalni enoti dana ze z njenim osnovnim pomenom, vezana na njene besedotvorne, oblikoslovne, glasovne in naglasne elemente (1972: 37).

6
Slikarjev veliki talent, 1/1992,3-7; Videodrama, 1/1992, 43-54; Misterij crnega trikotnika, 2/1992, 3-14; Nenasitna vdova, 2/1992, 43-53; Vrocica zaprasenega spomina, 3/1992, 3-13; Ali ne ljubis pussy? 4/1992, 3-16; Poletja v senu, 5/1992, 3-14; Osemnajst ur vrocega julija, 5/1992, 46-53; Vedezevalkina dolga skrivnost, 6/1992, 6-14; Ena noc z angelom, 6/1992, 46-53; Nikoli ne reci ... odjebi, 7/1992, 3-13; Drugacna ljubezen, 8/1992, 5-17; Trojna prevara, 9/1992, 5-17; Na zrtveniku kemije, 10/1992, 5-15; Ultimativni seks, 10/1992, 52-58; Vecni ljubimci, 1/1993, 5-16; Dan nevarnih razmerij, 2/1993, 5-15; Veliki sef in pet porednih tajnic, 3/1993, 5-16; Posel je posel, 3/1993, 56-63; Ekstaza, 4/1993, 5-15; Kdor visoko leta, 4/1993, 57-63; Med dvema ognjema, 5/1993, 5-15; Dober dan mesenost, 5/1993, 55-61; Bos pozabil na Ano? 6/1993, 5-15; Neznosna lahkost poletnega bivanja, 7/1993, 5-15; Igra z ognjem ... in mecem, 8/1993, 5-13; Dostojni predlog, 9/1993, 5-15; Z ognjem ... in mecem ... moski na rekreaciji (2. del), 1993, 53-61.

7
69 (devetinsestdeset) (Ljubljana: B. Kastelic; Murska Sobota: Guliver, 1989).

8
Izraz pornografska ekstenzija pri razsiritvi spolnofunkcijskih telesnih organov je povzet po I. Colovic'u (1990: 219), smiselno smo ga uporabili tudi tu.

9
Predvsem v casu razsvetljenstva je, ceprav se danes slisi dokaj cudno, prihajalo do zdruzevanja spolnosti in filozofije. Spolnemu aktu je v besedilu sledilo razpravljanje o npr. ontologiji in morali (Darnton 1994: 29).

10
Pornografija je se posebej v Franciji na svojem visku v 18. stoletju rabila kot vzvod druzbene kritike (Darnton 1994: 29).

11
Zanimivo je, da se kar nekaj tipoloskih znacilnosti slovenske literature, tako tistih, ki jo uvrscajo v srednjeevropski prostor (sovpad idej severa in juga, vzhoda in zahoda, uravnovesenje skrajnosti, simultanost slogov (Paternu 1974; 6)), kot tudi tistih, ki so specificne slovenske (angaziranost, elegizem, iskanje idealitete, lirska podoba besedil (1974: 13)), kaze tudi v pornografskem zanru: izogibanje vseh vrst skrajnosti, angaziranost, elegizem, iskanje idealitete.









 BBert grafika