Anketa o ucbenikih za slovenski jezik
(Milena Ivsek)

1.1.   Kaj je po vasem mnenju ucbenik?

• Ucbenik je knjiga, v kateri so znanstvene ali strokovne vsebine posredovane uporabniku s pomocjo posebej oblikovanega didakticnega instrumentarija, izbranega odvisno od ciljev izobrazevanja, psihofizicne zrelosti uporabnika, ki mu je knjiga namenjena, in od posebnih nalog ucnega nacrta oz. sole in ravni izobrazevanja. Tisto, kar ucbenik locuje od drugih solskih knjig, ki se uporabljajo v izobrazevanju, je dejstvo, da je ucbenik mnozicna, osnovna in obvezna solska knjiga. (Pedagoska enciklopedija 1989, II. zv., 472.)

• Ucbenik spada med t. i. besedilna ucna sredstva in ga med temi sredstvi najpogosteje uporabljamo. Ucbenik je osnovno sredstvo izobrazevanca in izobrazevalca za sistematicno obdelavo ucne snovi z dolocenega predmetnega podrocja. (Jereb, Jug 1987, str. 68.)

1.2.   Koliko mora biti ucbenik sodoben glede na nove (svetovne) jezikoslovne teorije?

To je za podrocje materinscine temeljno vprasanje, zato ker se predvsem na tem podrocju znanost razvija »pred nasimi ocmi«. Znanost se razvija na vseh podrocjih, vendar so na drugih podrocjih dosezki znanosti primerljivi na drugacne nacin. Pri drugih solskih predmetih pride marsikaj »prefiltrirano« iz sveta. Slovenscina kot materinscina pa ni samo ucni predmet v soli, ampak je hkrati tudi ucni jezik in tudi ucno nacelo.

Jezik je ziva tvorba, vsak dan nastajajo nove besede. Jezikovna in jezikoslovna veda se razvija in zagotovo je potrebno upostevati to tudi v solski praksi.

1.3.   Katere lastnosti naj bi imel dober ucbenik?

Ucbenik naj bi bil sistematicen, jasen, pregleden, da bi bila opazna didakticna pot pridobivanja novih spoznanj. Skladen mora biti s postavljenimi cilji pouka, z ucnim nacrtom.

Pomembna je tudi oblikovanost --- zunanja in notranja.

1.4.   Kaksno vlogo naj bi imel ucbenik kot ucni pripomocek: ali naj bi ga znal/zmogel uporabljati tudi ucenec sam?

Pri nas je v solski praksi vecina ucbenikov takih, da so naravnani na triado ucenec --- snov --- ucitelj, za slovenski jezik to se posebej velja. Danes nastajajo dodatna gradiva za posamezna poglavja ali podrocja, v katerih se lahko ucenci znajdejo sami in si tako pridobijo znanja.

1.5.   Ali je potreben ob ucbeniku prirocnik za ucitelje?

Da, za vsak ucbenik bi morala biti opisana didakticna pot do cilja, ne kot kalup, da bi ucitelja utesnjevala, ampak kot ena izmed mogocih poti do cilja. In ne samo prirocnik za ucitelja, potreben je tudi prirocnik za ucenca z dopolnilnim gradivom, da se ne izgublja in ne ustavlja pri informativnem gradivu, da vidi temeljne cilje.

Pri nas v solski praksi ni prirocnika k ucbenikom slovenskega jezika, letos smo dobili prirocnik za ucitelja brez ucbenika, imamo pa ucbenike brez prirocnikov.

2.1.   Kaj naj bi bil temeljni cilj pouka slovenskega jezika v soli?

To je zelo cudno vprasanje, saj je vendar druzba odgovorna, da najde konsenz s stroko na tem podrocju, tako se dolocijo globalni cilji in usmeritev za temeljno izobrazbo na podrocju materinscine. Pa vendar je to anketa, zato bom povedala svoje mnenje.

Temeljni cilj je razvijati zmoznost za poslusanje/slisanje, branje, govorjenje, pisanje, za sporazumevanje govorno in pisno, za opazovanje jezika in za interpretacijo umetnostnega in neumetnostnega besedila.

2.2.   Kaksno naj bi bilo v ucbeniku slovenskega jezika razmerje med sodobnim jezikom in zgodovinskimi stopnjami jezika?

Bistveni del naj bi bil namenjen sodobnemu, zivemu jeziku. Zgodovinski pregled je zanimiv z informativnega stalisca in zelo pomemben za oblikovanje razmerja do jezika sploh. Tako so zasnovani tudi cilji pouka v stiriletnih srednjih solah. V vsakem letniku je 70 ur pouka jezika, od tega je za zgodovino namenjenih 5 ur v prvem letniku, 8 ur v drugem, v tretjem 5 ur v cetrtem 10, tu pa gre za razvoj jezika v 20. stoletju.

2.3.   Katere vrsta analize besedil naj bi bila v ucbeniku zastopana: jezikovnostrukturna, pomenska, pragmaticna...?

Preprost odgovor: vse tri enakovredno. Ceprav ima jezik stiri glavne kompetence --- slovnicno, pomensko, pragmaticno in metaforicno --- lahko trdimo, da je v praksi izrazito poudarjena slovnicna, manj pomenska in se manj pragmaticna in metaforicna. Za to bi bila potrebna mreza ciljev za posamezno kompetenco in na podlagi te narejen ucbenik.

2.4.   Kateri zvrsti besedil naj bi dal jezikovni ucbenik prednost pri zgledih?

Neumetnostnim besedilom, ker so bolj enopomenska.

2.5.   Katere vrste vaj naj vsebuje ucbenik?

Potrebni so razlicni tipi vaj, razlicni tipi vprasanj. Potrebne so vaje za razumevanje besedil, za opazovanje in za razclembo. Besedilo naj bi opazovali s stalisca pomena, glede na namen, glede na okoliscine in tudi s katerimi izraznimi sredstvi je to mogoce doseci. Od tod naj bi sla pot v tvorbo besedila, tako bo pot do tvorbe krajsa in ucinkovitejsa.

3.1.   Kdo naj pise ucbenike?

To je vecno vprasanje. Odgovor iz izkusnje --- najbolje bi bilo, ce bi bilo mogoce sodelovanje dveh, tako bi nastal dober ucbenik: znanstvenik bi poskrbel za stroko, solski praktik pa obvlada didakticno metodicno pot.

3.2.   Ali se kaze potreba po vec ucbenikih?

Prav bi bilo, da bi imeli vec ucbenikov, ker imamo tudi strokovnjake za razlicna podrocja. Ucitelj bi ob dobro postavljenih ciljih odbral primerno vsebino in pot. Hkrati pa moramo opozoriti, da je slovenski prostor majhen, zato bi bilo vredno zdruziti moci in napraviti najboljse v danem trenutku.

3.3.   Vprasanje »poskusni ucbenik«?

Glede na prej povedano je to prezivel pojem. Ce govorimo, da smo presli pot od vsebinskega nacrtovanja pouka k ciljnemu, je tako razmisljanje odvec.

Ucbenik je nujno uvajati, drugo leto je stalisce do ucbenika drugacno in sele tretje leto zazivi (ali ne) v ucnem procesu. Zelo smiselno je izobrazevanje s pomocjo dobrih praktikov in pa seveda zelo podrobna spremljava (ne mislim v oblik javnomnenjske ankete.)

Spremljave sploh ne opravljamo (izjema so ucbeniki za pouk knjizevnosti v osnovni soli, za jezikovni del te spremljave ni) zato so ocene »na pamet«, ki nasim ucbenikom prav malo koristijo.

4.1.   Zastopanost metajezika.

Tega je prevec v vseh jezikovnih ucbenikih, dosti vecja skoda je narejena na osnovnosolski stopnji, ker je tam ta problem se veliko bolj zgoc.

4.2.   Ali naj ucbenik vsebuje slovarcek strokovnih izrazov?

Mislim, da ne moremo govoriti o slovarcku strokovnih izrazov, zame bi bilo smiselno govoriti o stevilu pojmov, ki naj jih ucenec pridobi v procesu pridobivanja znanja. Kaj je pravzaprav znanje? Zame je mreza pojmov, temeljni instrumentarij, s katerim razvijemo sposobnost za opazovanje in razclembo besedila, od tod pa gre pot v tvorbo.

Nasi jezikovni ucbeniki so precej naravnani na pouk o jeziku, manj pa na pouk jezika. Koliko metajezika je potrebno, je vprasanje za didaktiko pouka jezika na vseh stopnjah sol.