Specializiranost obrazil za izpeljanke s pomenom vrsilca dejanja, nosilca lastnosti ali stanja in opravkarja

Izhajajoc iz predstavljenih hipotez, je vzeta v pretres prva pomenska skupina samostalniskih izpeljank iz glagolske, pridevniske in samostalniske podstave, kar ustreza izpeljankam z besedotvornimi pomeni vrsilec dejanja, nosilec lastnosti ali stanja in opravkar,² da bi ugotovili: 1) najrodovitnejsa obrazila za vsako pomensko skupino posebej; 2) primerjali prekrivnost obrazil pri vrsilcu in nosilcu, pri vrsilcu in opravkarju ter pri nosilcu in opravkarju; 3) ugotovili obseg prekrivnih obrazil za vse tri pomenske skupine. Odlocitev za samostalniske izpeljanke omenjenih besedotvornih pomenov je povezana z njihovo zelo pogosto in obrazilno zelo raznoliko tvorbo, hkrati pa je to prispevek k zacetnemu strukturnemu raziskovanju slovenskih tvorjenk glede na njihovo obrazilno sestavo; taka pot se na siroko odpira po racunalniski obdelavi besedja vseh petih knjig SSKJ.³

1.0   V obravnavo so zajeta le obrazila, ki presegajo 10-odstotni delez v celotni tvorbi dane pomenske skupine, pri tem pa so upostevana samo obrazila moskega spola, saj so zenskospolske izpeljanke le feminativi in bodo zato predstavljene v posebnem razdelku, medtem ko je srednjespolskih izpeljank izredno malo, nastopajo namrec samo pri vrsilcu dejanja (skupno 10) in veljajo za stilno zaznamovane, npr. cvekalo, gobezdalo, godrnjalo, dremalo, jezikalo ipd.; edini primer nezaznamovane tvorjenke srednjega spola bi bila le bitje < tisto, ki biva. Pri nosilcu lastnosti sta omenjeni le izpeljanki edince in belce, ki sta nedvomno modifikacijske narave in zato ne ustrezata merilom navadne izpeljave.⁴

1.1   Pri vrsilcu dejanja velja za najrodovitnejse obrazilo le -ac (47 tvorjenk, 12,9 %: basac, boksac, brusac, bahac, cmokac, ceckac, cvekac, dirjac, dirkac, garac, gonjac, hujskac).⁵ Desetim odstotkom tvorbe se priblizuje se obrazilo -ilec (32; 8,8 %: branilec, brusilec, cenilec, davilec, gonilec, hranilec itd.). To je treba omeniti zato, ker je ta pomenska skupina obrazilno precej pisana (43 obrazil), znotraj nje pa je odstotni delez dokaj enakomerno razprsen med vec obrazil, ki presegajo stiriodstotno tvorbo, torej med najrodovitnejsim in drugimi obrazili ni tako opazno velikih razlik v stevilu tvorjenk, kot je to pri drugih dveh pomenskih skupinah. Zato je zelo zgovoren podatek, da je kar z 12 obrazili izpeljanih komaj 65 % vseh izpeljank za vrsilca. Tako se s po 21 izpeljankami pojavljata tudi obrazili -alec (barantalec, dajalec, gledalec) in -ator (analizator, deklamator, germanizator), z 20 oz. 19 -ar (boksar, balinar, cincar) in -er (adapter, blefer, frizer).

1.2   Pri nosilcu lastnosti je obrazil za tretjino manj kot pri vrsilcu dejanja, z visokim delezem tvorjenk pa se pojavljajo kar tri obrazila: -ec (146; 33,9 %: amnestiranec, anketiranec, aretiranec, birmanec, blazenec, brezglavec, cepljenec, cmeravec, civiliziranec, davljenec, diplomiranec, dolgorepec, eksploatiranec, gojenec, hipnotiziranec),⁶ -ik (97; 22,5 %: bednik, bliznjik, brezbriznik, castihlepnik, dobrotnik, dusebriznik, enoletnik, gresnik, gnusnik, hisnik) in -ez (79; 18,4 %: ambicioznez, brezboznez, cemernez, dobrodusnez, ekstremnez, goltnez, gorecnez, hrupnez). S temi tremi obrazili je izpeljanih kar dve tretjini vseh izpeljank nosilca lastnosti (74,8 %).

1.3   Opravkar, prva pomenska skupina izsamostalniskih izpeljank, kaze najvecjo obrazilno raznolikost, saj se uporablja kar 63 obrazil, vendar je visoko rodovitnost opaziti le pri dveh, s katerima je izpeljana polovica (50,5 %) vseh takih tvorjenk: -ar (189; 31,2 %: abecedar, barakar, grobar, disavar, harpunar; barakar, brlogar, dolinar, duplar, goscar; bratovscinar, citalnicar, danicar, desnicar; bradavicar, cevkar, copar, dlakar, golsar);⁷ -ist (117; 19,3 %: anestezist, artirelist, bagerist, drogerist, esejist; O; centralist, cekist, etatist, federalist, futurist; daltonist). Sele na tretje mesto se z manj kot 10 % uvrsca obrazilo -ec (50; 8,3 %: artirelec, desetinec, baterijec; celinec, divjinec; avgustinec, gverilec; copec, grbec).

1.4   Preglednica najrodovitnejsih obrazil posamezne pomenske skupine

VRSILEC DEJANJA	NOSILEC STANJA	OPRAVKAR
-ac (47: 12,9%)	-ec (146: 33,9%)	-ar (189: 31,2 %)
-ilec (32: 8,8 %)	-ik (97: 22,5 %)	-ist (117: 19,3 %)
-alec (21: 5,8 %)	-ez (79: 18,4 %)	-ec (50: 8,3 %)

2.0   V nadaljevanju nas bo zanimalo, ali obstaja vecja prekrivnost obrazil med dvema pomenskima skupinamam. Najprej bomo primerjali obrazila za vrsilca dejanja (V) in nosilca lastnosti (N), nato za nosilca (N) in opravkarja (O) ter slednjic primerjali skupna obrazila se med vrsilcem (V) in opravkarjem (O).

2.1   V in N imata enakih sedem obrazil, vendar ima najvecje skupno stevilo izpeljank le -ec (13 + 146). Prekrivnost obrazil med obema pomenskima skupinama dosega cetrtino tvorjenk (25,4 %), zlasti na racun zelo rodovitnega obrazila -ec pri nosilcu lastnosti. Oglejmo si nekaj najbolj tipicih primerov obrazilno enakih izpeljank pri obeh pomenskih skupinah po abecednem zaporedju. S priponskim obrazilom -ec je izpeljanih 13 tvorjenk pri V (bezec, borec, bebec, dolbec, gnetec, godec, glumec, govorec, hodec, hvalec) in 146 pri N (bahavec, bombardiranec, cepljenec, cmihavec, cebljavec, deportiranec, dremavec, godrnjavec, goljufivec, hripavec); -inec (1 V: mrgolinec; 4 N: kosmatinec, nasinec, novinec, mladinec); -ic (4 V: dedic, gonic, grabljic, mlatic; 4 N: golic, mladic, mrlic, naglic); -uh (3 V: dremuh, medluh, jeduh; 4 N: beluh, crnuh, debeluh, grduh); -aj (2 V: cuvaj, tocaj; 1 N: mrkaj); -un (6V: begun, besedun, cistun, govorun, jedun, kradun; 2 N: drzun, grdun); -av(s/s/z) (3V: bahavs, godrnjavs, cmokavz; 2 N: crnavs, grdavs).

2.2   Primerjava med N in O izloci osem skupnih obrazil, katerih delez izpeljank pomeni slabo desetino vseh tvorjenk (9,8 %). Ta so: -O⁸ (17 N: alergik, astmatik, fanatik, flegmatik, egocentrik; 17 O: bukolik, elektrik, evgenik, fizik); -e (2 N: crne, drobne; 1 O: cape); -ik (97 N: baladnik, bancnik, cudeznik, dolznik, dvojnik, druzabnik; 28 O: dramatik, epik, gnomik, higienik, historik); -ak (11 N: celak, bedak, debelak, hromak; 4 O: dudak, celak, brezzemljak); -an (1 N: dolgan; 14 O: brahman, dezelan, faran, franciskan); -ijan (1 N: grobijan; 1 O: cistercijan); -as (1 N: bogatas; 11 O: bombas, dudas, frontas, hrbtas, harmonikas); -at (5 N: adresat, asimilat, delegat, deputat; 2 O: azijat, hanzeat).

2.3   Ostane nam se primerjava med pomenskima skupinama vrsilca in opravkarja. Enakih obrazil je celo enajst, pa tudi stevilo izpeljank z enakimi morfemi je precej veliko (516), to pa zlasti zaradi dejstva, da ze kar obrazili opravkarja -ar (195) in -ist (103) tvorita zaradi svoje velike rodovitnosti skoraj 60 % vseh skupnih tvorjenk.

Obrazila, tipicna za vrsilca dejanja, -alec in -itelj, -ator (cakalec, dajalec, gledalec; buditelj, dobavitelj, graditelj; civilizator, diktator, fundator), so pri opravkarju zastopana samo s po eno izpeljanko (gimnazialec; reditelj; gubernator); -er (19 V: blefer, dreser, frazer) in -ant (16 V: adoptant, diplomant, halucinant) sta pogostejsa pri tvorjenkah vrsilca, medtem ko je pri opravkarju prvo obrazilo zastopano s 6 izpeljankami (npr. arbitrazer, akorder, garderober, gondoljer), drugo pa z 10 (arestant, flagelant, freskant, cirkusant). Nasprotno pa se -nik pogosteje uporablja pri izpeljankah za opravkarja (31: blagajnik, brodnik, gornik 'lastnik vinograda', gradnik 'gospodar, poveljnik gradu', helebardnik) kot za vrsilca (10: coprnik, govornik, glasnik 'kdor javno izraza, razsirja kako idejo'). Podobno so pri opravkarju pogostejse izpeljanke z obrazili -ist (103: akvarelist, buldozerist, cionist, daltonist, drogerist, dualist, esperantist, futurist, fetisist, garazist), -ir (8: arkebuzir, helebardir) in -it (5: adamit, bandit, glagolit, hipokrit, husit), ki so pri vrsilcu zastopane le s tremi (basist, fabulist, komponist) oziroma s po dvema (kurbir, pezdir; erudit, favorit); slednja kazejo, da so za vrsilca prakticno nerodovitna. S tremi tvorjenkami pri opravkarju je manj rodovitno tudi obrazilo -or (agresor, atentator, ambasador); pri vrsilcu nastopa s sestimi tvorjenkami (npr. asesor, eksekutor, cenzor).

2.4   Preglednica prekrivnih obrazil med dvema pomenskima skupinama

OBRAZILO	VRSILEC	NOSILEC
-ec	13	146
-inec	1	4
-ic	4	4
-uh	3	4
-aj	2	1
-un	6	2
-av(s/s/z)	3	2

OBRAZILO	NOSILEC	OPRAVKAR
-O	17	17
-e	2	1
-ik	97	28
-ak	11	4
-an	1	14
-ijan	1	1
-as	1	11
-at	5	2

OBRAZILO	VRSILEC	OPRAVKAR
-ilec	32	1
-itelj	15	1
-nik	10	31
-er	19	6
-ir	2	8
-or	6	3
-ator	21	1
-it	2	5
-ant	16	10
-ist	4	103

3   Po pregledu obrazil, ki lahko nastopajo v dveh pomenskih skupinah, nas zanima se, ali lahko najdemo tudi taka obrazila, ki so izpeljavna pri vseh treh, torej pri vrsilcu, nosilcu in opravkarju.

Izkazalo se je, da je takih tropomenskih obrazil osem. Po abecednem redu razvrscena, s po dvema najznacilnejsima primeroma, si sledijo: -O (V 4: kibic, pek; N 17: cinik, hermetik; O 17: akrobat, gramatik), -c (V 1: igrc; N 2: bistrc, hitrc; O 2: Nakelc, Nebelc), -ec (V 13: dolbec, hodec; N 146: faliranec, hotljivec; O 50: celinec, gverilec), -ac (V 47: brusac, capljac; N 4: bosac, mrkac; O 13: burkac, baklac), -ik (V 1: basnik; N 97: duhovnik, gnusnik; O 13: epik, gnomik), -in ( V 3: potepin, trpin; N 7: domacin, dolgin; O 5: alpin, capin), -ar (V 20: cincar, cikar; N 1: dolgodlakar; O 195: casnikar, filmar) in -ez (V 7: godez, hlinez; N 79: blodnez, gladnez; O 6: burkez, Anglez). Iz stevilskih razmerij je razvidno, da sleherno izmed omenjenih obrazil po stevilu izpeljank kaze na specializiranost obrazila za doloceno pomensko skupino, sicer pa, da so obrazila -O, -ec in -ik pogostejsa pri nosilcu in opravkarju, -ac in -ar pa pri vrsilcu in opravkarju; obrazili -c, -in sta nerodovitni pri vseh treh skupinah, kar kaze majhno stevilo izpeljank, -ez pa je izrazito pogost le pri nosilcu lastnosti.

3.1   Preglednica obrazil, zastopanih v vseh treh skupinah

OBRAZILO	VRSILEC	NOSILEC	OPRAVKAR
-O	4	17	17
-c	1	2	2
-ec	13	146	50
-ac	47	4	13
-ik	1	97	13
-in	3	7	5
-ar	20	1	195
-ez	7	79	6

4   Ker so zajete vse tri prve pomenske skupine izpeljank iz glagolske, pridevniske in samostalniske podstave, je mogoce celostno predstaviti tvorbo feminativov.

Zenskospolske parne vzporednice k izpeljankam moskega spola so modifikacijske izpeljanke, ki se izpeljujejo na dva nacina (J. Toporisic 1966: 98; Mluvnice cestiny 1986: 304): 1. z dodajanjem zenskospolskih obrazil tvorjenkam moskega spola (gobar --- gobarka); 2. z zamenjavo celotnega (ali le izglasnega dela obrazila) moskospolskega obrazila z zenskospolskim ob isti podstavi (belec --- belka). Dodajalna zenska obrazila (skupno pet: -a, -ica, -inja, -ka, -na) je smiselno razvrstiti glede na to, s katerimi tipicnimi izglasji moskih obrazil se druzijo.

4.1   Ponazorjeno v preglednici

OBRAZILO	IZGLASJE	VRSILEC	NOSILEC	OPRAVKAR
-a	-c	gostaca	mrtvaca	brkaca
	-g		beluga
	-h		beluha
	-lj		suhlja
-na	-c		dedicna
-ica	-c	beracica
	-lj	braniteljica
	-r	bobnarica		deznikarica
	-s			harmonikasica
-inja	-k	prerokinja	bedakinja
	-g			drozginja
	-h	varuhinja
	-t			baptistinja
	-d			Svedinja
	-z			Francozinja
	-z			Anglezinja
-ka	-c	brusacka	mrlicka
	-d	doktorandka
	-j	cuvajka		burzujka
	-n		dolganka	faranka
	-r	balinarka	skoparka	arhivarka
	-t	absolventka		anarhistka
	-v	detektivka

4.1.1   Obrazilo -a se dodaja obrazilnemu izglasju vrsilca in opravkarja na -c (gostac-a; brkac-a) ter izglasjem nosilca na -c, -g, -h, -lj (mrtvac-a, belug-a, beluh-a, suhlj-a).

4.1.2   Obrazilo -ica se dodaja vrsilcu dejanja na -c, -lj, -r v izglasju (berac-ica, branitelj-ica, bobnar-ica), podobno se izglasjem opravkarja na -r (deznikar-ica, gubernator-ica). Nikoli pa z dodajanjem obrazila -ica ne nastajajo feminativi k nosilcu lastnosti, saj je npr. bogatas-ica skrajno ekspresivna nasproti stilno nezaznamovani tvorjenki bogatas-inja.

4.1.3   Obrazilo -inja dobijo tvorjenke za vrsilca, katerih izglasje je -k in -h (prerok-inja, varuh-inja), za nosilca, ce sta v izglasju -k, -s (bedak-inja, bogatas-inja), ter pri opravkarju vsa obrazila s -t, -d, -z, -z (baptist-inja, Sved-inja, Francoz-inja, Anglez-inja).

4.1.4   Obrazilo -ka se dodaja izglasjem vrsilca na -c, -d, -j, -r, -t, -v (brusac-ka, doktorand-ka, cuvaj-ka, balinar-ka, lider-ka, frizer-ka, kurbir-ka, agitator-ka; aspirant-ka, absolvent-ka, detektiv-ka), nosilcu lastnosti z izglasjem na -c, -n, -r, izjemoma tudi na -s (mrlic-ka; nebescan-ka, grobijan-ka, dolgan-ka, grdun-ka, skopar-ka, bogatas-ka), ter opravkarju z obrazilom na -n, -j, -r, -t (capin-ka, faran-ka, dezeljan-ka, farman-ka; burzuj-ka; arhivar-ka, funkcionar-ka, garderober-ka, bankir-ka, atentator-ka; akrobat-ka, cirkusant-ka, farmacevt-ka).

4.1.5   Obrazilo -na se uporablja samo v primeru feminativa k vrsilcu: dedic --- dedic-na.

4.2   Zamenjevalna obrazila so tri: -ica, -ka in -a. Prvo zamenjuje obrazila na -ik in -nik ter -ez. Obrazilo -ka zamenjuje moskospolsko obrazilo -enic ter vsa tista , ki imajo v izglasju -ec, medtem ko -a zmeraj zamenjuje tvorjenke moskega spola z obrazilom -i, ki je konverzne narave.

OBRAZILO	OBRAZILO M. SP.	VRSILEC	NOSILEC	OPRAVKAR
-ica	-ik		cemernica
	-nik	govornica	jetnica	gornica
	-ez		bistroumnica
-ka	-ec	borka	belka	dolinka
	-alec	igralka
	-ilec	gojilka
	-vec	pevka
	-anec			gorjanka
	-ejec			Evropejka
	-inec			gradbinka
	-ovec			domovka
-a	-i	bolna

5  Sklep

Videz velike rodovitnosti nekaterih obrazil za vec pomenskih skupin hkrati, ki ga ustvari povrsno opazovanje obrazilne sestave izpeljank, je varljiv. Takoj ko se namrec lotimo natancnejsega razvrscanja tvorjenk na podlagi pomenske in obrazilne razlicnosti ter se pri tem opiramo na dovolj obsezno gradivo, ugotovimo: nekatera obrazila, v nasem primeru npr. -ec, -ik, -ar, -ez, se res lahko uporabljajo kar v vseh treh pomenskih skupinah, vendar stevilsko podkrepljeni podatki kazejo, da je vsako izmed njih vendarle specializirano le za doloceno skupino izpeljank in da torej v razvrstitvi obrazil veljajo neke zakonitosti.

Prav tako sistemska je tvorba feminativov. Po stevilu razlicnih prevladujejo dodajalna (5) zenskospolska obrazila pred zamenjevalnimi (3). Najvecjemu stevilu izglasij (7) se lahko dodajata -ka in -inja. Specializiranost feminativnih obrazil je ocitna tudi tukaj. Tako je -a pogostejse dodajalno obrazilo za nosilko lastnosti, -ica za vrsilko dejanja in -inja za opravkarico, medtem ko je -ka sicer zelo pogosto obrazilo za vrsilko, vendar je sorazmerno pogosto tudi pri nosilki in opravkarici. Zamenjevalna obrazila pa kazejo, da je -ica tipicna za nosilko, -ka pa za tvorbo zenskaga para k vrsilcu in opravkarju.

Literatura

S. Babic': Tvorba rijeci u hrvatskom knjizevnom jeziku, Zagreb 1986.

A. Bajec: Besedotvorje slovenskega jezika I, Izpeljava slovenskih samostalnikov, Ljubljana 1950.

V. Gjurin: Priponsko obrazilo -as v slovenscini, SR 33 (1985), str. 195-223.

J. Toporisic: Izpeljava slovenskih samostalnikov, Linguistica (1975), str. 241-256.

--- --- Besedotvorna teorija, SR 24 (1976), str. 163-174.

--- --- Teorija besedotvornega algoritma, SR 28 (1980), str. 141-151.

--- --- Slovenska slovnica, Maribor 1984.

--- --- Tretjic o besedotvorni teoriji, SR 38 (1990), str. 421-440.

A. Vidovic-Muha: Slovensko skladenjsko besedotvorje ob primerih zlozenk, Ljubljana 1988.

Opombe

¹

Clanek je sinteza ugotovitev, pridobljenih na podlagi vnovicnega kriticnega pregleda gradiva iz treh poglavij prvega dela obranjene magistrske naloge Prva in druga pomenska skupina samostalniskih izpeljank in zlozenk iz glagolske, pridevniske in samostalniske podstave (Ljubljana 1991; mentor J. Toporisic). Gradivski korpus izhaja iz SSKJ I in dodatnih izpisov iz Odzadnjega slovarja za prvo knjigo SSKJ, ki ga je izdelala in ga hrani leksikoloska sekcija Instituta za slovenski jezik Frana Ramovsa.

²

Poimenovanja izhajajo iz Slovenske slovnice 1976/1984/1990 J. Toporisica, ustrezne tvorjenke najdemo na straneh: 124-126; 131-132; 136-138.

³

Milena Hajnsek-Holz, Ko bi druzba in stroka bolj cenili delo slovaropiscev, Delo (Knjizevni listi), 15.12. 1994.

⁴

Razlika med modifikacijsko in nemodifikacijsko (navadno) izpeljavo je podana v clanku J. Toporisica Teorija besedotvornega algoritma, SR 1980, 141-151, tako, »/.../ da se pri modifikacijah poobrazili odvisni del besedne zveze (v nasem primeru ljubek edinec > edince), pri nemodifikacijah pa neodvisni del (siva zival > siv-ec).«
Izraza navadna izpeljanka (In) in modificirana izpeljanka (Im) uporablja tudi A. Vidovic-Muha, Tipoloske lastnosti besedotvorne skladnje, XX. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, Ljubljana, 305-317.

⁵

Predstavljene so le najbolj tipicne izpeljanke. Pri obrazilu -ac je izjemoma nastetih vec primerov, kajti zanj velja, da glede na odstotek ne odstopa zelo od drugih obrazil. V nadaljevanju celotne tocke 1 je namrec upostevano merilo, da stevilo navedenih izpeljank odseva stevilo tvorjenk v razmerju 1:10, da bi tako nakazali tudi razmerja med rodovitnostjo posameznih obrazil. Po tem merilu bi pri omenjenem obrazilu morali predstaviti torej samo pet tvorjenk.

⁶

Raziskava, ki sem jo opravila v okviru svoje disertacije in ki zajema le najrodovitnejse pridevniske podstave v vseh petih knjigah SSKJ, kaze pri nosilcu lastnosti drugacno razvrstitev obrazil, in sicer -ik in -ez pred -ec.

⁷

S podpicji med primeri je nakazana pripadnost izpeljank stirim pomenskim podskupinam opravkarja: 1. opravkar v ozjem pomenu, 2. prebivalec, 3. clan ali ud organizacije, 4. nosilec lastnosti.

⁸

Tvorjenke z obrazilom -O izhajajo iz pridevniskih podstav na -icen, npr. tisti, ki je alergicen > alergik-O; pri izsamostalniskih podstavah pa najpogosteje zaznamujejo ime strokovnjaka, ki ga izpeljujemo iz stroke, npr. tisti, ki se ukvarja z elektriko > elektrik-O.