Komentiranje in revidiranje spisov

Oglejmo si primer, kako ucenec na podlagi svojega na hitrico napisanega spisa lahko napise boljso verzijo svojega besedila. Tale spis je napisal ucenec tretjega razreda osnovne sole:

Nesreca in sivanje glave

Nekega dne pred tremi leti sem bil v Kranski gori. Igral smo hokej in me je bratranec po nesreci z hokejsko palico po glavi. Nato sem bil ves krval.

Prisel je oce in me odpeljal v bolnico in je oci ozunaj pocakal jaz pa sem sel v sobo ki so sivali. Zdravnik mi je zapicil inekcijo da me nebi bolelo ko bodo sivali. Hotel sem da bi imel inekcijo da bi doma sprical z njo.

Cez tri dni sem sel v solo z povito glavo. Vsi so se mi smejali jaz pa sem se tudi enemu smeju ki je imel nos povit. Klicali so ga nosorok.

          Ales

Ucencevo pripovedovanje je tekoce, naravno in humoristicno obarvano. Dogodek je predstavljen samo v grobih crtah: samo to, kar se zdi zanimivo otroku. Ce pa pogledamo na spis z vidika pravopisnih znamenj (teh je v njem kar 25), bomo presodili, da gre za podpovprecen spis. Marsikatera uciteljica iz nizjih razredov bo rekla, da noben ucenec v njenem razredu ne pise s toliko napakami.

Razredne uciteljice so na seminarju za opisno ocenjevanje spis prestudirale, predebatirale in podenj napisale:

»Ales, svojo nesreco si popisal nazorno, zivahno in s humorjem, vendar ponekod premalo nadrobno. Ali te je kaj bolelo? Ali te je bilo strah pri zdravniku? Kaj si doma pocel z brizgalko? Onemu s povitim nosom so rekli nosorog. Ali so tudi tebi dali kaksne vzdevek? --- Priporocam ti, da namesto nekaterih besedic in postavis piko, da povedi ne bodo tako razvlecene.«

Mumija in nosorog v nasem razredu

Nekega dne je bil Ales v Kranjski Gori. Igrali so hokej. Ko je bratranec Lojzek mocno zamahnil s hokejsko palico je namesto ploscice zadel Alesevo glavo. Alesa je oblila kri in ga je zelo bolelo.

Na sreco je tisti trenutek prisel na igrisce Alesev oce. Odpeljal ga je v bolnisnico. Tam je bilo Alesa zelo strah. Zdravnik je rekel, da ima hudo poskodbo. Ko mu je dal injekcijo ga je Ales prosil, ce mu da brizgalko, da bo doma brizgal z njo. Zdravnik mu je dal najmanjso od brizgalk.

Cez tri dni je Ales ze lahko sel s povito glavo v solo. Vsi so se mu smejali. Alesa je bilo sram. Ko je zagledal sosolca s povitim nosom si je oddahnil. Sosolec mu je rekel: »Zivijo, mumija!« Ales pa mu je odvrnil: »Ti si pa nosorog!«

          Ales in Maja

Kot vidimo, je nova verzija spisa veliko pridobila na pravopisni in vsebinski izpopolnjenosti. S skupnimi mocmi sta tretjesolca napisala skoraj pravopisno popoln spis. Samo v tri zlozene povedi s casovnim odvisnikom (z veznikom ko) nista znala postaviti vejice. V spis sta vnesla vrsto izrazov za custvovanje: boleti, strah, sram, smeh. Tretjeosebno pripovedovanje jima je dovolilo odmike od pripovedovanja o resnicnem dogodku in oblikovanje bolj ustvarjalne fikcije. Iznasla sta izvrstno metaforo za cloveka z obvezano glavo: mumija. Zgodbo sta vlozila v sendvic iz presenetljivega naslova o mumiji in nosorogu v solskem razredu in duhovite poante, v kateri je pomen besed mumija in nosorog pojasnjen.

Primer popravljanja spisa in pisanja nove verzije, ki sem ga tu predstavil, je bil izredno uspesen, vendar sem tudi v drugih primerih dobil dobre poprave, cistopise ali predelave prvotnega besedila, tako da se je vzivljanje v spise in pisanje opomb podnje splacalo. Kaj sklepam iz tega? Ocenjevanje ne sme biti sredstvo za pritiskanje na ucenca, ampak sredstvo za njegovo usmerjanje k odpravljanju napak, izpopolnjevanju in doseganju mojstrstva. Naravno je, da pri prvih poskusih pisanja nastajajo napake, vendar jih je mogoce odpravljati in postopoma povecevati spretnost ucencev. Ocenitev ne sme biti locena faza od pouka, ampak naj bo tako presoja dosezka kot tudi izhodisce za novo urjenje v spretnosti. Popravljanje spisov bi bilo treba spremeniti, da ne bi bilo samo nadloga za ucence, posebno za tiste, ki naredijo veliko napak, ampak moznost za odpravljanje napak in za vsestransko izboljsevanje besedila.

Samo naivni in neizurjeni ljudje nic ne popravljajo svojega sporocila, medtem ko izurjeni ljudje ali poklicni pisatelji besedilo neprestano spreminjajo, predelujejo in izboljsujejo. Tudi ucence je treba privajati, da svoje besedilo tako potrpezljivo oblikujejo, kot na primer trenirajo za doseganje sportnih uspehov. Ne samo prvi zapis, ampak tudi skrbne poprave in nove verzije besedila zasluzijo oceno ali celo pohvalo in obcudovanje. Revizije spisov zaenkrat niso sestavni del nase solske prakse, vendar je ze marsikateri ucitelj razmisljal, da obicajno pisanje poprav ni ucinkovito in da bi bilo treba pri tem nekaj spremeniti. Tem uciteljem bodo resitve v smeri, kot sem jo nakazal, sprejemljive. Razume pa se, da mora biti pregledovanje in spreminjanje spisov prilagojeno razpolozljivemu casu ter zmogljivostim in interesom ucencev in uciteljev.

Literatura

Izard, John: Assessing learning achivement. Paris: Unesco, 1992.

White, Edvard M.: Teaching and Assessing Writing. San Francisco, Washington, London: Jossey-Bass Publishers, 1985.