Jezik in slovstvo - Razprave in clanki

Kodni sistem
Slovenska knjizevnost
Avtorji
Urednistvo <-> bralci

Jezik in slovstvo
Razprave in clanki

Jezik in slovstvo
Kazalo letnika

Zadnja verzija

Boza Krakar-Vogel

UDK 372.882:3773.5

Filozofska fakulteta v Ljubljani

Pouk knjizevnosti v srednji soli

0 Namen tega prispevka je trojen:

1. Na kratko prikazati splosna teoreticna izhodisca za pouk knjizevnosti v praksi; ta teoreticna izhodisca bodo predstavljena kot opis didakticne strukture pouka knjizevnosti.

2. Prikazati moznosti za diferenciacijo ciljev in vsebin v zadnjem triletju osnovne sole, v maturitetnih programih in v 4- letnih srednjesolskih programih z zakljucnim izpitom.

3. Podati pregled kratkorocnih in dolgorocnih nalog v podprojektu Pouk knjizevnosti v srednji soli.

1 Teoreticna izhodisca

Didakticna struktura pouka knjizevnosti je hierarhicna in soodvisna prepletenost njegovih poglavitnih sestavin: ciljev (smotrov), vsebin in metod.

Pouk pojmujem kot organiziran in voden proces raznovrstnega --- razumskega, izkusenjskega, custvenega, fantazijskega itd. --- ucencevega aktivnega spoznavanja dolocene stvarnosti: »To pomeni, da je glavni del pouka namenjen spodbujanju spoznavnih procesov pri ucencih, ne pa pasivnemu sprejemanju in 'pametni reprodukciji' znanja, ki jim ga v rezultativni obliki posreduje ucitelj.« --- Krakar-Vogel 1993/94: 182. Knjizevnost --- leposlovje, literaturo itd. pojmujem kot »besedno umetnost«, prim. Kmecl 1976, Kos 1994 itd., ki je umetnost upodabljanja sveta z jezikom, in ima razlicne funkcije --- estetsko, eticno, spoznavno, tudi sprostitveno oz. zabavno --- Hladnik, 1991 --- ter ucinkuje na bralceva custva, cute, domisljijo, razum.

Hierarhicna je struktura tega pouka zato, ker so (v skladu s teorijo ucnociljnega nacrtovanja, npr. v Sirec 1984) cilji njegova poglavitna (nadrejena) sestavina (Sirec: »neodvisna spremenljivka«), ki vplivajo na izbiro in razporeditev vsebin in metod.

Medsebojna odvisnost sestavin pa pomeni, da »ne glede na to, da lahko stejemo v solskem ucnem procesu v relativnem pomenu ucne cilje za neodvisno spremenljivko,« (Sirec 1984: 11) nobene od sestavin ne moremo opazovati ali nacrtovati izolirano, ampak vsako le ob upostevanju ostalih. (V nasi praksi smo npr. nacrtovali vsebine pouka knjizevnosti s premajhno zavestjo o ciljih ali metodah spoznavanja in poucevanja teh vsebin, zaradi cesar je bilo vsebin praviloma prevec, njihova primernost pa pogosto problematicna; po drugi strani pa ne moremo npr. postavljati ciljev ne oziraje se na naravo vsebine, ki jo pocujemo, in zakonitosti njenega spoznavanja --- npr. cilj pouka literature ne more biti ne samo razumsko ne samo custveno-domisljijsko spoznavanje). Ali kot dilemo med literaturo kot »moralo« in literaturo kot »drogo« zavraca B. Paternu (1983/84): »Novejsa literarna znanost dovolj prepricljivo ugotavlja, da v umetniskem delu estetska funkcija ni osamljena, temvec je v svojem ucinkovanju povezana z drugimi, zunajestetskimi funkcijami (J. Mukaovsky)... Skratka, pristop h knjizevnosti naj bi bil nacelno odprt vsem njenim funkcijam, vendar s posebno pozornostjo do njene umetniske funkcije, ki je za knjizevnost kot umetnost poglavitna.« (156).

Temeljne sestavine didakticne strukture pouka knjizevnosti so torej njegovi cilji, vsebine in metode (druge so po Sircu npr. se ucni kraj, ucni cas, ucna sredstva).

1.1 Temeljni cilj pouka knjizevnosti

je vzgoja ucenca za dejavni stik (komunikacijo) z leposlovjem --- prizadevanje, da bi ucenec rad bral in znal brati razlicne zvrsti in vrste leposlovja in da bi imel do te vrste umetniskega ustvarjanja pozitivno vrednostno razmerje.

Za doseganje tega cilja je potrebno:

1.1.1 Razvijanje knjizevnih sposobnosti (dejavnosti z doloceno vsebino):

a) Sposobnosti knjizevne recepcije:

sposobnost literarnega branja (dozivljanja, razumevanja, vrednotenja prebranega besedila in ubeseditve --- izrazanja lastne interpretacije na teh ravneh),
sposobnost literarnega raziskovanja (interpretacije,primerjanja, sklepanja, vrednotenja, razvrscanja literarnih pojavov z dijakom novih vidikov in ubeseditve teh dejavnosti)

b) Sposobnost knjizevne »produkcije«:

sposobnost ustvarjalnega pisanja (pisanja literarnih in polliterarnih besedil oz. njihovih solskih »derivatov«) kot izkusnja za poglabljanje stika z leposlovjem).

Osrednji pomen ima razvijanje sposobnosti literarnega branja. Sposobnost literarnega raziskovanja se nacrtno razvija v dolocenem obsegu v maturitetnih programih, ustvarjalno pisanje ima pri rednem pouku vlogo motivacije za kakovostnejse branje.

1.1.2 Pridobivanje knjizevnega znanja:

znanje literarne zgodovine,
znanje literarne teorije,
poznavanje »pomoznih« vsebin, potrebnih za sprejemanje leposlovja (zgodovine, filozofije, sociologije, mitologije, etnologije itd.).

Znanje razumemo kot sistem informacij. Po pedagoski vrednosti je bodisi reproduktivno bodisi funkcionalno (uporabno pri ravnanju z doloceno vsebino --- v nasem primeru pri branju literature). Slednje je pridobljeno, utrjeno in preverjeno aktivno (v nasem primeru vse troje ob branju literature).

1.1.3 Poglabljanje knjizevne kulture:

Stik z leposlovjem naj bi postal za posameznika vrednota, kar pomeni, naj bi le-ta cutil potrebo po branju ob prostem casu, po obisku kulturnih prireditev, po seznanjenosti z literarnim dogajanjem itd. Pogoj za razvito knjizevno kulturo so tudi knjizevne sposobnosti in literarna razgledanost (funkcionalno in tudi sistematicno reproduktivno oz. informativno-formativno znanje): »Zlasti imajo vsi zahtevnejsi vzgojni smotri tudi mocno spoznavno-kognitivno komponento.« (Marentic- -Pozarnik 1991: 45).

1.1.4 Doseganje sirsih vzgojnih smotrov:

Narava predmeta omogoca sooblikovanje posameznikovega vrednostnega sestava na stevilnih podrocjih:

prispeva k splosni kulturni razgledanosti in zavesti posameznika,
oblikuje odnos do tradicije,
sooblikuje moralne, nacionalne, socialne, ekoloske, verske itd. vrednote pri posamezniku.

Sirsi vzgojni smotri so pri pouku knjizevnosti pomembnostno sekundarni. Na prvem mestu je torej vzoja za dejaven stik z leposlovjem, ne pa npr. moralno, versko, nacionalno itd. vzgajanje.

Sirsi vzgojni smotri so tudi vsebinsko pluralni. Pri pouku knjizevnosti je torej moznost za oblikovanje razlicnih, iz narave literature izhajajocih vrednot, ne pa ene same ali po volji zunanjih dejavnikov trenutno prevladujoce.

Neupostevanje enega ali drugega nacela vodi v ideologizacijo pouka knjizevnosti.

1.2 Temeljna metoda

Temeljna metoda za uresnicevanje nastetih ciljev pri obravnavi in preverjanju je aktivna solska interpretacija --- branje literature in spodbujanje dozivljanja, razumevanja in vrednotenja ter izrazanja v razredu, s cimer se razvijajo knjizevne sposobnosti, pridobiva knjizevno znanje in poglablja knjizevna kultura. Na zacetku solanja je solska interpretacja pretezno dozivljajska, kasneje dozivljajsko-analiticno-vrednotenjska. Analiticne in vrednotenjske sestavine so najmocneje prisotne v maturitetnih programih.

Po obsegu in globini je solska interpretacija celovita (interpretacija celotnega literarnega dela na vseh spoznavno-sprejemnih stopnjah) in delna (interpretacija posameznih sestavin oz. posameznih delov besedila).

1.3 Nacela za izbiro in razporeditev vsebin

Vsebine pouka knjizevnosti so knjizevna dela in knjizevnovedne (ter »pomozne«) vsebine.

Knjizevnovedne vsebine: temeljna, sodobna, preverjena (v znanstveni komunikaciji), utrjena (v strokovni rabi) znanstvena spoznanja.

Knjizevna dela se izbirajo in razvrscajo po treh poglavitnih nacelih:

literarnorecepcijskem (skladno z obzorjem pricakovanj in knjizevnimi interesi ucencev),
literarnoteoreticnem (zvrstno-tematskem) --- po tematiki, zvrsteh ali vrstah, pretezno iz kanona,
literarnozgodovinskem --- po obdobjih in smereh, pretezno iz kanona.

Literarnorecepcijsko nacelo naj bi bilo upostevano tudi pri izbiranju in razporejanju knjizevnih del po drugih dveh nacelih.

Knjizevna dela in knjizevnovedne vsebine se poleg tega izbirajo se skladno z didakticno primernostjo (usklajenostjo s cilji) in psiholosko primernostjo (usklajenostjo z razvojno stopnjo ucencev na razlicnih stopnjah in vrstah sol in na razlicnih zahtevnostnih ravneh).

1.4 Razlike v didakticni strukturi pouka knjizevnosti na posameznih stopnjah in vrstah sol

Doslej opisane lastnosti didakticne strukture pouka knjizevnosti veljajo na vseh stopnjah in vrstah sol.

Seveda pa so med posameznimi stopnjami in vrstami sol tudi razlike v vseh sestavinah pouka knjizevnosti. S sistematicnim formuliranjem teh razlik smo sele na zacetku. Zato bomo v tem prispevku zgolj nakazali obrise ucnociljne diferenciacije, kakor se kazejo po raziskovalnem premisleku na pobudo Sveta projekta za prenovo pouka slovenskega jezika in knjizevnosti.

Na ugotavljanje razlik med splosnimi cilji pouka knjizevnosti za posamezne stopnje oz. vrste sol so vplivali:

splosni cilji na doloceni stopnji oz. vrsti sol (kolikor so razvidni iz nastajajoce solske zakonodaje),
znacilnosti psihofizicnega razvoja ucencev na doloceni stopnji oz. vrsti sole (razvidni v teoretskih opisih razvojne psihologije in knjizevne didaktike),
znacilnosti spontanega obzorja pricakovanj in moznosti njegovega sirjenja z refleksivnim branjem na posameznih stopnjah oz.vrstah sol (te znacilnosti so razvidne iz opredelitev recepcijske teorije, knjizevne didaktike in nasih akcijskih raziskav).

Sele dobljene ugotovitve nam pomagajo skicirati odgovor na vprasanje, kaj zelimo doseci s poukom knjizevnosti na doloceni stopnji oz. vrsti sole.

Razlike v psihofizicnem razvoju ucencev, v obzorju pricakovanj in mozne formulacije ciljev bomo v tem prispevku prikazali v povzemalnih razpredelnicah. Zaradi primerjav in prikaza kontinuitete bomo vkljucili v preglednico tudi zadnje triletje osnovne sole.

2 Zametki diferenciacije --- razpredelnice

Znacilnosti psihofizicnega razvoja

maturitetni programi

ob koncu osnovne sole gimnazija in strokovna gimnazija 4-letne sole z zaklj. izpitom

---  stopnja formalnih operacij: logicno, hipoteticno-deduktivno misljenje, razumevanje simbolov, sistematicno razvrscanje pojmov;

---  zakljucne faze fizicnega razvoja, spolno dozorevanje, custvena labilnost, idealizem, refleksija lastnih custev;

---  odklanjanje starejsih avtoritet, vpliv vrstnikov, zanimanje za moralna vprasanja, egocentrizem; ---  poglabljanje sposobnosti pomnjenja in razvrscanja, analize, sinteze, vecanje miselne samostojnosti, zmoznost problemskega pristopa, razlicne zmoznosti produktivnega delovanja (v smer znanosti, tehnike, umetnosti);

---  preseganje egocentrizma, socializacija, zmoznost vzivljanja, oblikovanje sistema vrednot, samostojnost, kriticnost; ---  vecje zmoznosti delovanja v smer znanosti in tehnike, manj v smer umetnosti;

---  manjsa samostojnost in kriticnost glede kulturno-umetniskih vprasanj; ---  razvijanje zmoznosti funkcionalnega prakticnega delovanja, bolj kot problemskega pristopa in kriticnosti;

---  manjsa kolicina informacij s kulturno-umetniskega podrocja;

Knjizevni interesi, obzorje pricakovanj
a) spontano

maturitetni programi

ob koncu osnovne sole gimnazija in strokovna gimnazija 4-letne sole z zaklj. izpitom

---  ucenec loci leposlovje od drugih besedil;

---  se zanima za zgodbo, dogajalni cas in prostor, knjizevne osebe;

---  posveca pozornost oblikovanosti knjiz. dela;

---  moralno in custveno vrednoti;

---  bere dela s tematiko mladostnika, z ljubez. tematiko, dela z moralno problematiko, pustolovske zgodbe;

---  ima raje trivialno kot elitno literaturo, sodobne avtorje kot klasike, prip. prozo kot poezijo in dramatiko;

(E. Blyton, T. Brezina, D. Steel, B. A. Novak, Ingolic, Bevk, P. Voranc).

---  dijak se zanima za motivacijo in vzrocno-posledicno povezanost lit. sestavin (povecajo se procesi razumevanja);

---  poveca se zanimanje za oblikovanost lit. del;

---  raste zanimanje za splosnocloveska vprasanja, moralna vprasanja, za medosebne odnose;

---  zanimanje za ljub., zgodovinsko, filozofsko, pustolovsko tematiko;

---  vrednotenje s stalisc nastajajocega svet. nazora;

---  branje leposlovja ni prostovoljna dejavnost ob prostem casu, raje berejo casopise in revije.

Pri nas pa se: ---  boljse poznavanje in vrednotenje evropske in slovenske klasike kot sodobne slovenske knjiz.;

---  veliko zanimanje za trivialno literaturo;

---  v povprecju sibka sposobnost lastnega lit. branja; povrsno custveno dozivljanje, obnavljanje zgodbe namesto interpretacije, moraliziranje pri vrednotenju;

---  pri manjsem delu razvitejsa sposobnost lit. branja (fantazija, razclenjevanje, argumentiranje sodb);

---  pri preverjanju se v praksi zahteva bolj poznavaje konteksta kot teksta.

---  Samo strokovna gimnazija:

Vecje zanimanje za tehnicno delovanje kot kulturno-umetnisko dozivljanje. ---  zanimanje za trivialno literaturo, mladinsko literaturo;

---  evazoricno branje, obnavljanje zgodbe;

---  pustolovska, ljubezenska tematika;

---  vecje poznavaje mladinskih slovenskih avtorjev kot avtorjev »odrasle« literature (Jurca, Ingolic).

b) moznosti za sirjenje obzorja pricakovanj pri knjizevni vzgoji z refleksivnim branjem

maturitetni programi

ob koncu osnovne sole gimnazija in strokovna gimnazija 4-letne sole z zaklj. izpitom

---  poglabljanje domisljijskih predstav in razlicnih zaznav;

---  razumevanje in analiza knjizevnih del (tema, motivi, slogovni postopki, slogovna sredstva);

---  razvrscanje in urejanje lit. pojavov (tematsko, literarno-zgodovinsko ---  zlasti za slovensko knjiz.);

---  obravnava lirike (ljub., razmisljujoce), komedije, dramskih besedil z moralno, ljubezensko tematiko;

---  prednost slovenske knjizevnosti;

---  prehodi med mladinsko knjiz. in knjizevnostjo za odrasle, med sodobno in starejso, trivialno in elitno; ---  spoznavanje literature z najrazlicnejsih vidikov (tekst in kontekst, kanon in nekanon, nacionalna in svetovna knjizevnost, razlicne zvrsti in vrste);

---  obravnava lit. del na vseh spoznavno- sprejemnih stopnjah: dozivljanje, razumevanje, vrednotenje, izrazanje (metateksti);

---  sistematicno in funkcionalno knjizevno znanje ---  literatura v casu, metode opazovanja;

---  postopnost; bolj dozivljajsko sprejemanje na zacetku, analiticno-kriticno na koncu solanja;

gimnazija:

---  spodbujanje samostojne kriticnosti, zanimanja za manj znane, nove lit. pojave in za aktualno lit. dogajanje;

---  ukvarjanje z literaturo je mozna prednostna vrednota.

samo strokovna gimnazija:

---  komunikacija z leposlovjem na konvencionalni ravni; naklonjeno sprejemanje, manj kriticno opazovanje, manjse zanimanje za neznano in novo produkcijo (hipoteticno). ---  spodbujanje izrazanja o prebranem;

---  postopno prehajanje od mladinske in trivialne k nekaterim vrstam netrivialne literature in literature za odrasle;

---  razvrscanje poglavitnih avtorjev in del pretezno slovenske literature po obdobjih ter zvrsteh oz. vrstah (v drugi polovici solanja).

Splosni cilji pouka knjizevnosti
a) dejavnosti

maturitetni programi

zadnje triletje osnovne sole gimnazija strok. gimnazija 4-letne sole z zaklj. izpitom

Temeljni cilj:
motivacija za branje leposlovja;
spodbujanje zelje po branju;

--- izrazanje ucenceve dozivljajske in razmisljujoce-presojajoce interpretacije;

---  osnove ustvarjalnega pisanja --- moznost za poglabljanje dejavnega stika z leposlovjem;

---  poznavanje temeljnih pojmov lit. teorije in zlasti slovenske lit. zgodovine;

---  spodbujanje dejavnega stika z leposlovjem pri interesnih in dodatnih dejavnostih; ---  Temeljni cilj:
vzgoja kultiviranega in razgledanega bralca, ki trajno goji stik z leposlovjem, ker dobro pozna njegovo naravo in ga dojema kot vrednoto;

---  razvijanje sposobnosti literarnega branja (D, R, V, I);

---  usposabljanje za lit. raziskovanje (P, S, V, I);

---  motiviranje za ustvarjalno pisanje ---  poglabljanje literarne obcutljivosti;

---  sistematicno in funkcionalno spoznavanje lit. teorije, lit. zgodovine in potrebnih »pomoznih« vsebin;

---  sistematicno poglabljanje knjizevne kulture ---  pozitivnega odnosa do leposlovja ob razlicnih dodatnih dejavnostih (tekmovanja, gledalisce...) Cilji so v izhodiscih enaki, z upostevanjem specificnosti glede:

---  dozivljajske obcutljivosti dijakov;

---  zmoznosti samostojnega kriticnega vrednotenja;

---  oblikovanja metatekstov. Temeljni cilj:
spodbujanje potrebe po branju in navajanje na dojemanje leposlovja kot osebne, nacionalne in splosnocloveske vrednote;

---  razvijanje sposobnosti lit. branja (D, R, V, I);

---  spodbujanje ustvarjalnega pisanja ---  aktivna izkusnja za lit. branje;

---  spoznavanje osnovnih pojmov lit. teorije in poglavitnih obdobij (slov.) lit. zgodovine;

---  spodbujanje dejavnega stika z leposlovjem ob interesnih dejavnostih.

Splosni cilji pouka knjizevnosti
b) izbira in razvrstitev vsebin za uresnicevanje ciljev

maturitetni programi

zadnje triletje osnovne sole gimnazija strok. gimnazija 4-letne sole z zaklj. izpitom

Izbira lit. del:

---  nacelno recepcijske primernosti (mlad. in odrasla);

---  nacelno lit. kakovosti (elitna pred trivialno);

---  nacelo nacionalnosti (slovenski in kakovostni neslovenski avtorji);

---  razvrstitev del in vsebin:

---  po tematiki in zvrsteh oz. zanrih;
posamezna dela v kontekstu zanimivejsih LZ obdobij
(prva polovica triletja);

---  po literarnozgod. obdobjih in smereh, zlasti slovenska dela in izbrana dela iz svetovne knjiz.;
posamezne zanimive povezave med mladinsko in odraslo literaturo (druga polovica triletja). Izbira in razvrstitev:

---  po literarnorecepcijskem in lit. teoreticnem nacelu (obravnava osnov lit. teorije in teor. recepcije ob recepcijsko zanimivih besedilih na zacetku solanja);

---  po kombiniranem lit. zgod. in literarnorecepcijskem nacelu (obravnava obveznih in izbirnih del po obdobjih in smereh, z upostevanjem afinitet dijakov ---  od druge tretjine prvega do prve tretjine cetrtega letnika);

---  po kombiniranem zvrstno-tematskem in lit. recepcijskem nacelu
(tematski maturitetni sklop za raziskovalno-primerjalno branje v 4. letniku).

Enako, z upostevanjem specificnosti v sprejemljivosti ucencev. Izbira in razvrstitev:

---  kombinacija lit. recepcijskega in zvrstno-tematskega nacela v prvih dveh letnikih (humor, ljubezenska, domovinska tematika, slovenski in neslovenski avtorji);

---  kombinacija recepcijskega in literarnozgodovinskega nacela v drugih dveh letnikih.

Pojasnila k razpredelnicam

Predlagane formulacije ciljev upostevajo nacelo kontinuitete knjizevnovzgojnih ciljev, utemeljeno s postopnostjo ucencevega sprejemanja literature. Obravnavanje literature tako poteka:

od pretezno dozivljajskega proti dozivljajsko-spoznavnemu in argumentirano kriticnemu sprejemanju literature,
od mladinske knjizevnosti h knjizevnosti za odrasle,
od tematske ali zvrstno-vrstne zaokrozenosti izbora k zgodovinski umescenosti literarnih del in k primerjalnemu branju ob koncu maturitetnih programov,
od pretezno slovenske knjizevnosti k vkljucevanju del iz svetovne knjizevne preteklosti in sedanjosti.

Zadnje triletje osnovne sole vsebuje nastavke za nadaljnje pristope. Od tod je mogoce pouk literature zasnovati:

pretezno recepcijsko (triletne poklicne sole);
deloma po recepcijskem in deloma po literarnozgodovinskem nacelu (stiriletne strokovne sole z zakljucnim izpitom --- varianta tega so tudi skrajsani dveletni programi, v katerih ucenci nimajo koncane osnovne sole, vedeli pa naj bi vsaj za Trubarja, Preserna, Levstika, Cankarja in nekatere sodobnike);
s postopno stopnjevanostjo in kombiniranjem vseh moznih nacel pri vzgoji kultiviranega bralca v maturitetnih programih. --- Vzgoja kultiviranega bralca (ki zaradi lastne potrebe bere casovno, tematsko, zanrsko itd. razlicne vrste leposlovja in se zaveda razlik med njimi) je najvisji cilj preduniverzitetnega pouka knjizevnosti. Bodoci izobrazenec naj bi v srednji soli imel moznost razvoja v kultiviranega bralca. (Studij literature na univerzi pa naj bi oblikoval kvalificiranega bralca --- z dovolj instrumentarija za javno-solsko, medijsko-strokovno predstavitev svojega branja.)

3 Nekaj nalog podprojekta Pouk knjizevnosti v srednji soli

V podprojektu sta dve delovni skupini:

Za 4-letne programe: Nada Barbaric, Vinko Cuderman, Silvo Fatur, Boza Krakar-Vogel, Irena Kumer, Jana Kvas, Mirjam Podsedensek, Mojca Poznanovic, Brane Simenc in Marjan Strancar. Skupina z manjsimi spremembami obstaja ze od l. 1990, v njej so ze nastali prirocniki za pouk knjizevnosti v srednji soli, katalog znanj in pravkar sprejeti ucni nacrt.
Za 3-letne programe: Jana Kvas, Rajko Korosec, Miha Mohor.

Povezovanje nalog obeh skupin in vodenje podprojekta je naloga Boze Krakar-Vogel.

Kratkorocni nacrti (za l. 1996):

Postopno preverjanje novega ucnega nacrta za 3- in 4-letne sole in postopno utemeljeno vnasanje sprememb. V zvezi s tem so nekatere akcijske raziskave: spremljava uresnicljivosti vsebin po ucnem nacrtu v 3. letniku 4-letnih sol, raziskava sprejemljivosti starejsih besedil pri dijakih ter predlogi literarnih ustvarjalcev in strokovnjakov za spremembe solskega kanona.
Pisanje prirocnika Knjizevnost v cetrtem letniku srednje sole.
Izdelava koncepta za nova antologijska berila za maturitetne in druge 4-letne programe.
Pisanje berila po ucnem nacrtu za 3-letne poklicne sole.

Dolgorocne naloge (predvidoma v naslednjih treh letih):

Popravljena in dopolnjena izdaja ucnih nacrtov za 2-,3- in 4-letne sole z upostevanjem smiselne diferenciacije.
Postopno nastajanje novih beril (z notranjimi in zunanjimi avtorji) in drugih kakovostnih didakticnih gradiv.
Spremljanje prakse in seminarji za ucitelje.

Literatura

Barbaric, Nada, Solski esej v prvem letniku srednje sole. Knjizevnost v prvem letniku srednje sole. Zavod RS za sol. in sport (ZRSSS), Ljubljana 1993, 26-38.

Barbaric, Nada, Solski esej v tretjem letniku srednje sole. ZRSSS, Ljubljana 1995.

Hladnik, Miran, Prakticni spisovnik ali sola strokovnega ubesedovanja. Ljubljana 1991.

Juvan, Marko, Vrt s potmi, ki se cepijo; marginalija o pouku knjizevnosti. Slava 1990/91, st. 1, 80-82.

Juvan, Marko, Literarni kanon. Literatura 1991, st.3, 116-134.

Kmecl, Matjaz, Mala literarna teorija. Zal. Borec, Ljubljana 1976.

Koncepcija in strategija razvoja vzgoje in izobrazevanja. Program modernizacije vzgoje in izobrazevanja v Republiki Sloveniji do leta 2000. ZRSSS 1990.

Kos, Janko, Ocrt literarne teorije. DZS, Ljubljana 1994.

Kordigel, Metka, Mladinska literatura, otroci in ucitelji. I. del. ZRSSS, Ljubljana 1994.

Krakar-Vogel, Boza, Novejsi slovenski pogledi na pouk knjizevnosti kot dejavnik sooblikovanja njegovih smotrov, metod in vsebin. Doktorska disertacija. Ljubljana 1992.

Krakar-Vogel, Boza, Didakticna struktura in uporabna nacela pouka knjizevnosti. Knjizevnost v prvem letniku srednje sole. Prirocnik za ucitelja. ZRSSS, Ljubljana 1993, 7-25.

Krakar-Vogel, Boza, Razseznosti uciteljeve usposobljenosti za poucevanje knjizevnosti. JiS 1993/94, st.5, 175-187.

Krakar-Vogel, Boza, Nada Barbaric, Rafka Kirn, Knjizevnost na maturi. ZRSSS, Ljubljana, 1994.

Krakar-Vogel, Boza, Empiricne raziskave o pouku knjizevnosti. Referat na slavist. zborovanju v Celju, 1993. Zbornik predavanj, Ljubljana 1994.

Labinowicz, Ed, Izvirni Piaget. Misljenje, ucenje, poucevanje. Drzavna zalozba Slovenije, Ljubljana 1989.

Lavrencic, Darja, Knjiznica in trivialna mladinska knjizevnost. Otrok in knjiga 1994, st. 37, 107-129.

Literature Education in Ten Countries. (LETC). An Empirical Study. Alan C. Purves, Chairman. London 1973.

Marentic-Pozarnik, Barica, Pomen operativnega oblikovanja vzgojnoizobrazevalnih smotrov za uspesnejsi pouk. Izbrana poglavja iz didaktike. Pedagoska obzorja, Novo mesto 1991.

Paternu, Boris, Kaj hocemo s poukom knjizevnosti. JiS 1983/84, st.5, 155-162.

Predlog zakona o osnovni soli. Solski razgledi (SR), 21. 11. 1994, st. 17.

Predlog zakona o gimnazijah in drugih splosnih srednjih solah. Prav tam.

Predlog zakona o poklicnem in strokovnem izobrazevanju. Prav tam.

Rosandic', Dragutin, Metodika knjizevnog odgoja i obrazovanja. Zagreb 1986.

Rosandic', Dragutin, Novi metodicki obzori. Zagreb 1993.

Slovenski jezik in knjizevnost. Predmetni izpitni katalog za maturo 1995 (MIK). Republiski izpitni center, Ljubljana 1993.

Sirec, Joze, Kako operativiram izobrazevalni ucni cilj. Pedagoski institut pri Univerzi Edvarda Kardelja v Ljubljani 1984.

Trstenjak, Anton, Psihologija ustvarjalnosti. Slovenska matica, Ljubljana 1984.

Pregledani tuji ucni nacrti:

avstrijski za osnovno solo (1989), bavarski za osnovno solo, francoski za osnovno solo (1985), norveski za osnovno solo (1990);

angleski nacionalni kurikulum --- NCE: (The national curriculum for English. The British Council 1991);

avstrijski ucni nacrt za visjo stopnjo (Lehrplan --- Service Deutsch AHS --- Oberstuffe. Wien 1990).

	maturitetni programi
ob koncu osnovne sole	gimnazija in	strokovna gimnazija	4-letne sole z zaklj. izpitom
--- stopnja formalnih operacij: logicno, hipoteticno-deduktivno misljenje, razumevanje simbolov, sistematicno razvrscanje pojmov; --- zakljucne faze fizicnega razvoja, spolno dozorevanje, custvena labilnost, idealizem, refleksija lastnih custev; --- odklanjanje starejsih avtoritet, vpliv vrstnikov, zanimanje za moralna vprasanja, egocentrizem;	--- poglabljanje sposobnosti pomnjenja in razvrscanja, analize, sinteze, vecanje miselne samostojnosti, zmoznost problemskega pristopa, razlicne zmoznosti produktivnega delovanja (v smer znanosti, tehnike, umetnosti); --- preseganje egocentrizma, socializacija, zmoznost vzivljanja, oblikovanje sistema vrednot, samostojnost, kriticnost;	--- vecje zmoznosti delovanja v smer znanosti in tehnike, manj v smer umetnosti; --- manjsa samostojnost in kriticnost glede kulturno-umetniskih vprasanj;	--- razvijanje zmoznosti funkcionalnega prakticnega delovanja, bolj kot problemskega pristopa in kriticnosti; --- manjsa kolicina informacij s kulturno-umetniskega podrocja;

	maturitetni programi
zadnje triletje osnovne sole	gimnazija	strok. gimnazija	4-letne sole z zaklj. izpitom
Temeljni cilj: motivacija za branje leposlovja; spodbujanje zelje po branju; --- izrazanje ucenceve dozivljajske in razmisljujoce-presojajoce interpretacije; --- osnove ustvarjalnega pisanja --- moznost za poglabljanje dejavnega stika z leposlovjem; --- poznavanje temeljnih pojmov lit. teorije in zlasti slovenske lit. zgodovine; --- spodbujanje dejavnega stika z leposlovjem pri interesnih in dodatnih dejavnostih;	--- Temeljni cilj: vzgoja kultiviranega in razgledanega bralca, ki trajno goji stik z leposlovjem, ker dobro pozna njegovo naravo in ga dojema kot vrednoto; --- razvijanje sposobnosti literarnega branja (D, R, V, I); --- usposabljanje za lit. raziskovanje (P, S, V, I); --- motiviranje za ustvarjalno pisanje --- poglabljanje literarne obcutljivosti; --- sistematicno in funkcionalno spoznavanje lit. teorije, lit. zgodovine in potrebnih »pomoznih« vsebin; --- sistematicno poglabljanje knjizevne kulture --- pozitivnega odnosa do leposlovja ob razlicnih dodatnih dejavnostih (tekmovanja, gledalisce...)	Cilji so v izhodiscih enaki, z upostevanjem specificnosti glede: --- dozivljajske obcutljivosti dijakov; --- zmoznosti samostojnega kriticnega vrednotenja; --- oblikovanja metatekstov.	Temeljni cilj: spodbujanje potrebe po branju in navajanje na dojemanje leposlovja kot osebne, nacionalne in splosnocloveske vrednote; --- razvijanje sposobnosti lit. branja (D, R, V, I); --- spodbujanje ustvarjalnega pisanja --- aktivna izkusnja za lit. branje; --- spoznavanje osnovnih pojmov lit. teorije in poglavitnih obdobij (slov.) lit. zgodovine; --- spodbujanje dejavnega stika z leposlovjem ob interesnih dejavnostih.