Konceptualizacija intersubjektivnosti v pedagoskem govoru

Dialog je po definiciji besedilna vrsta, ki predpostavlja sporazumevanje med dvema ali vec udelezenci. Zato se pojem dialoga za razliko od teorije intencionalnosti in monoloskih besedil povezuje s pojmom socialne skupine in strategij druzbene prilagoditve. V zvezi s tem vprasanjem si M. B. Brewer in L. Caporael (1990) ugotavljata, da je »socialna skupina izbirno okolje za clovekov razvoj na individualni ravni« (1990: 240). To okolje je v razlicnih obdobjih in kulturnih okoljih clovekovega razvoja tudi podlaga za ponotranjanje kognitivnih vzorcev misljenja in pragmaticnih vzorcev ravnanja (Piaget, Vigotski, Bahtin). Ob pojmu ponotranjanja se zato zastavljajo vprasanja, kaksne oblike in strategije sporazumevanja razvijejo clovekovo zmoznost, da v danem kulturnem okolju oblikovane vzorce misljenja in ravnanja uravnava z vzroci misljenja in ravnanja drugih druzbenih skupin.

Ker clovek ne zivi v izolaciji, temvec je govorece bitje, ki mora svoja ravnanja neprenehoma usklajevati z drugimi osebami v skupini, socialna skupina oblikuje temeljne prezivetvene strategije za zivljenje v skupini, to je lahko konformnost, lojalnost s skupino, spostovanje druzbenih norm in strah pred izkljucenostjo.

Nezmoznost, da se posameznik tem pravilom podvrze, je znamenje socialne patologije in clovekove neizbranosti oziroma izkljucenosti. Od takega razumevanja razmerja med posameznikom in skupino je mogoc premik v dveh smereh: (1) tudi posameznik lahko izbira skupino; (2) premik od pojmov, kot so konformnost, lojalnost, poslusnost in nekriticno sprejemanje zahtev in norm h komunikacijskim konceptom in dialogu kot obliki, skozi katero skupina uresnicuje ne samo medosebne druzabne stike, temvec tudi ustvarjalne projekte. Oblike, nacela, pravila in strategije sporazumevanja so zato lahko za uspesno zivljenje v skupini pomembnejse od strukturalne naddolocenosti, normativne pripadnosti in poslusnostne podvrzenosti.

Dialoske oblike skupinskega sodelovanja so stevilne: (1) oblika skupinskega odlocanja predpostavlja, da je skupina zmozna, potem ko pretrese utemeljenost izbirnih resitev, sprejeti dogovor o najboljsi odlocitvi (izbira in odlocitev). Praviloma tako odlocanje ne temelji samo na prestevanju argumentov in njihovi tezi, temvec tudi na medosebnih istovetenjih in nasprotovanjih ter vnaprejsnjih prepricanjih, ta preplet odnosnosti in racionalnosti pa se konca pri glasovanju. Kako torej potekajo procesi odlocanja in kaksno je razmerje med posameznikovim projektom in projektom skupine? (Soglasje ali preglasovanje; argumentacija ali moc; istovetenja ali/in navzkrizja).

(2) Hevristicni ali raziskovalni dialog (diskusije, razprave, okrogle mize, simpoziji, strokovne konference) je namenjen skupni razclembi dane teme in sirjenju znanja o njej. (3) Pogajalski dialog za razliko od skupinskega odlocanja in preglasovanja uposteva potrebe in interese vseh udelezencev in isce resitve, pri katerih se stroski in dobitki porazdelijo; v takem dialogu praviloma ni izkljucevanja in porazenca kot pri konfliktnem dialogu. (4)Skupinska debata se obicajno sestoji iz dveh skupin, ki zastopata nasprotni stalisci, in poslusalcev (floor), ki z argumenti podprejo eno ali drugo stalisce ter presodijo, katera skupina je zmagala. O ucinkovitosti dialoga torej presodijo volilci. Zastavljata se vprasanji, kako te dialoske oblike opisati in kako razviti komunikacijske zmoznosti? Ni mogoce odgovoriti na drugo vprasanje, ne da bi prej odgovorili na prvega.

Ob stevilnih temah bo raziskava usmerjena na naslednja temeljna vprasanja:

1  Razmerje med custvi, misljenjem, kakovostjo medosebnih odnosov in odlocanjem

Razpad odnosov v institucijah prvotne in drugotne socializacije so pripeljali do izbruha negativnega custvovanja in nasilja, kar nas sooca z vprasanjem t. i. custvene inteligence (EQ, Goleman) kot ene najpomembnejsih sestavin socialne inteligence; z vprasanjem vzgoje custvovanja, to je zmoznosti opazovati in razumeti svoja custva ter jih obvladati (zakaj sem jezen), opazovati in se vziveti v custva drugih (empatija) in custveno ekspresijo izraziti tudi v obliki jaz- sporocila (zelo sem jezen, ker; Gordon). Custveno dozivljanje je nelocljiva sestavina clovekovega misljenja, ravnanja in odlocanja, toda ce custveni kratki stiki in nezavedni refleksi predhodijo zaznavi in razumski presoji polozaja, ovirajo procese razumevanja in sporazumevanja ter so temeljni izvor znotrajosebnih in medosebnih navzkrizij. Raziskavo teh vprasanj bomo povezali tudi zlasti z raziskavo tistih lingvisticnih zgradb, ki domnevno povezujejo pojmovne vsebine z vrednotami in motivacijami ter blokirajo kognitivno pretocnost, in raziskavo izraznih sredstev za izrazanje custev. Z zornega kota intersubjektivnosti pa je pomembno preuciti vlogo custev v argumentaciji in retoriki.

2  Razmerje med zahtevo, avtoriteto in ubogljivostjo

Pojem avtoritete, vodenja in ubogljivosti je nesporno med osrednjimi vzgojnimi temami, ki jih je mogoce raziskovati tudi v pojmovnem okviru teorije govornih dejanj in funkcijskega jezikoslovja, saj je povezan s pojmom perfomativa in posrecenega opravljanja govornega dejanja zahteve (direktivi, direktivnost). V tej raziskavi bomo pojem performativnosti, ki predpostavlja avtoriteto govorca in poslusnost naslovnika, skusali pojasniti v luci intersubjektivnosti, sledec strategiji jaz --- sporocila (Gordon) ter posrednega in neposrednega govora.

3  Posameznik in institucija ter poslovno sporazumevanje

Poleg oblik neformalnega in formalnega skupinskega dogovorjanja je v raziskavi treba upostevati tudi institucionalizirane diskurzivne oblike; te dogovarjanje zamejijo z ze sprejetimi dogovori in normami, ki dolocajo medsebojne vloge ter z njimi povezane pravice, dolznosti in odgovornosti. Institucionalna forma in vloge v njej dolocajo oblike t.i. poslovnega sporazumevanja znotraj institucije ter med njo in drugimi institucijami. Nepoznavanje oblik institucionalne naddolocenosti ter nerazlocevanje zasebnega in institucionalnega je razlog za stevilne nesporazume ter premescanje teh z institucionalne na medosebno raven. Tu so zlasti pomembni pojmi pravice, dolznosti in odgovornosti.

4  Od pojma ponotranjanje k pojmu metakognicije in metakomunikacije

Pojem ponotranjanja je povezan s pojmom akcijskega ucenja, pri katerem posameznik v naravnih in simuliranih polozajih oblikuje pricakovane sposobnosti in osebnostne poteze. Toda v razmerjih medosebnega in medskupinskega kulturnega razlikovanja se zdi tako pojmovanje preozko, saj posamezniku ne omogoca zavestnega odlocanja in izbiranja, otezuje pa tudi procese samoizobrazevanja in samospreminjanja ter medkulturnega dogovarjanja. Zato se kaze vprasati, kako metakognitivno in metakomunikacijsko znanje razsiriti z novimi izobrazevalnimi vsebinami. Tako izobrazevanje predpostavlja, da udelezenec akcijskega izobrazevanja ni samo objekt, temvec hkrati subjekt, ki opazuje svojo vlogo v izobrazevanju ter jo skusa razlagati v ustreznem pojmovno-poimenovalnem teoreticnem okviru. Na to vprasanje ni mogoce odgovoriti, ne da bi predhodno opravili ustrezne raziskave. Med najpomembnejso nalogo uvrscam:

5  Oblikovanje sociolingvisticnega modela uspesnih oblik sporazumevanja

V okviru te naloge, ki je pogoj za vecino drugih, uvrscam (1) predpostavke govornih dejanj in konstitutivna pravila za njihovo opravljanje; (2) pogovorno sklepanje in rasiritev pojma pogovorne implikacije (Grice) s pojmom relevantnosti (Sperber in Wilson), identifikacijske implikacije (identifiable implicature, Dik), istovetenja in razlike. Sele sestav teh in morebiti drugih oblik pogovornega sklepanja daje uvid v potek pogovornega sodelovanja in pogajanja. (3) Tretji kljucni pojem je pojem sporazumevalnih nacel in strategij, med njimi posebej vljudnosti in oblike neposrednega in posrednega izrazanja.

V teorijo sporazumevanja in sporocanja je neizbezno pritegniti pojem (4) pogajalske komunikacije in jo definirati kot lastnost vsakega sporazumevanja ter jo opreti na primere pogajanj iz vsakdanjega zivljenja v druzini, soli, prijateljski skupini.

»Konceptualizacija pogajalske komunikacije bi zajemala modele pogajanj, znane v drugih drzavah po svetu, njihove prednosti in slabosti, definicijo slovenskega modela ter kriticen odnos do njega. Predstavili bi merila izkusenosti in uspesnosti, pravila igre in pogajalski bonton. Na naslednji stopnji bi raziskovanje splosne pogajalske komunikacije usmerili v posebne, ze znane modele trgovskih in politicnih pogajanj. Tako bi problem pogajalskosti orisali globalno. Zakljucna stopnja bi bila izdelava scenarijev za simulacije pogajanja v slovenscini, v povezavi s teorijami argumentacije in naklonskosti« (Mojca Schlamberger).

(5) Preucevanja intersubjektivnosti je neizbezno povezati z raziskavami argumentacije(Breda Sivec). Pri tem se kaze najprej ozreti na izrocila anticne retorike, konkretne retoricne razclembe besedila pa preucevati v okviru znanih argumentacijskih modelov, zlasti (a) Perelmanovega, k naslovniku usmerjenega argumentiranja. Z njim zelimo poudariti pomen ucenca kot naslovnika uciteljevega nagovarjanja. (b) Pojem strategije in neposrednega in posrednega opravljanja govornih dejanj se povezuje s postopki k cilju usmerjenega argumentiranja (Walton). (c) Iz zornega kota jezikoslovnih raziskovanj pa je posebej pomembna argumentacija v jeziku (Ducrot, Zagar). (d) Dialoske oblike sporazumevanja so hkrati oblike misljenja, v katerih je tezje kot v besedilih razkriti podstavne spoznavne vzorce. Toda s stalisca izobrazevanja je prepoznavanje spoznavnih modelov, ki so v podstavi intersubjektivne mreze, njihova homogenizacija v oblike misljenja in znanja bistveno povezana s poslanstvom pedagoskega govora.

6  Teoreticni in metodoloski okvir raziskave

Zapleteno mrezo pojmov in razmerij, povezanih s pojmom intersubjektivnost, bomo raziskovali s stalisca teorije sporazumevanja, kognitivne lingvistike, pragmaticnega in funkcijskega jezikoslovja ter teorije argumentacije. Podlaga raziskave bodo simulirani govorni polozaji in posnetki sporazumevanja v pedagoskem procesu. Ker so v podstavi dialoske teorije sporazumevanja tudi stevilna filozofska, socioloska in psiholoska pojmovanja, bi jih bilo treba raziskovati interdisciplinarno. V tej raziskavi nas bo zanimala zlasti njihova jezikovna zaznamovanost v verbalnem in po moznosti tudi v neverbalnem sporazumevanju. Zato bodo uporabljene metode analize diskurza.



Literatura

Brewer, M. B., Caporael, L. R. (1990): Selfish Genes vs. Selfish

People: Sociobiology as Origin Myth. Motivation and Emotion, 14, 4: 237-243, New York: Plenum Emotion.

Goleman, D. (1995): Emotional Intelligence. Bantan. Citirano po SP, Delo 14. 10. 1995.

Kunst Gnamus, O. (1995): Teorija sporazumevanja. Pedagoski institut: Center za diskurzivne studije. (Navedbe drugih avtorjev so vzete iz tega dela).