Slovenski jezik in knjizevnost na narodno mesanih obmocjih

Podprojektna skupina Slovenski jezik in knjizevnost na narodno mesanih obmocjih je nastala zato, ker se pouk slovenscine v dvojezicnih okoljih znotraj Slovenije in v zamejstvu razlikuje od pouka slovenscine v enojezicnem okolju.

Slovenski jezik ima v teh okoljih razlicen polozaj in status, in sicer tako kot ucni jezik kot tudi kot ucni predmet. Tudi poucevanje slovenscine se v vsakem od okolij, ki jih podprojekt zajema, razlikuje, nekateri problemi in tezave pa so si podobni in celo skupni.

Ravno zato podprojekt Slovenski jezik in knjizevnost na narodno mesanih obmocjih zdruzuje pod svoje okrilje naslednja podrocja:

a) v Sloveniji:

• slovenscina v dvojezicnem solstvu v Prekmurju (prof. Irena Kumer);

• slovenscina v solah italijanske manjsine v Slovenski Istri (prof. Sonja Starc, prof. Jelka Morato-Vatovec);

• slovenscina v Trzaski, Goriski in Videmski pokrajini v Italiji (mag. Lucka Abram);

• slovenscina na avstrijskem Koroskem (mag. Anton Schellander);

• slovenscina v Porabju (prof. Valerija Perger).

Polozaj slovenscine na obeh dvojezicnih podrocjih znotraj Slovenije se med seboj razlikuje:

V Prekmurju obiskujejo vsi otroci, ne glede na to, ali so Slovenci ali pa Madzari, dvojezicno osnovno solo.

Na dvojezicnem podrocju obcin Izola, Koper in Piran imajo pripadniki italijanske manjsine svoje enojezicne sole, v katerih se ucijo slovenscine kot J2, v solah s slovenskim ucnim jezikom pa se vsa solska populacija obvezno uci italijanscine kot J2.

Stopnja zascite avtohtone slovenske manjsine je v Italiji, Avstriji in na Madzarskem razlicna. Prav tako se razlikuje odnos in (ne)naklonjenost do javne rabe manjsinskega jezika na dvojezicnih podrocjih teh drzav --- ne nazadnje tudi zaradi vecje ali manjse ekonomske trdnosti slovenske skupnosti v teh drzavah in vecje ali manjse prisotnosti Slovencev v javnem zivljenju teh drzav.Tudi solski sistem se razlikuje.

V Italiji imajo Slovenci sole v svojem jeziku. To so enojezicne sole, v katerih poteka pouk v slovenscini, ucenci pa se ucijo italijanscine kot jezika okolja in kot drzavnega jezika. V Videmski pokrajini, kjer ni bilo slovenskih sol, so ob drzavnih oz. javnih solah odprli dvojezicno solo v Spetru Slovenov. V tej soli sta ucna jezika --- slovenscina in italijanscina --- enakovredna.

V Avstriji ob javnih enojezicnih solah v nemscini delujejo se dvojezicne sole, ki v ucnem procesu uporabljajo tako nemscino kot slovenscino.

Na Madzarskem so Slovencem namenjene uradno dvojezicne, v resnici pa enojezicne sole, kjer le manjsi del pouka poteka v slovenscini ali v narecju, pretezni del pouka pa se odvija v drzavnem, torej uradnem jeziku.

Glede na to, da Projekt za prenovo pouka slovenskega jezika in knjizevnosti nima pristojnosti posegati globlje v ucno nacrtovanje manjsinskega solstva v Italiji, Avstriji in na Madzarskem, torej v vse tri zamejske solske sisteme in njihove drzavne kurikulume, je sodelovanje v podprojektu zazeleno, sprejeta temeljna izhodisca pa za to solstvo ne bodo mogla biti obvezujoca.

2.1   V podprojektni skupini bomo zato najprej opisali stanje, v katerem se slovenscina nahaja, in izpostavili specificne probleme vsakega podrocja.

2.2   S sest- do dvanajstmesecnim casovnim zamikom glede na ostale podprojekte naj bi sprejeli in uskladili temeljna teoreticna in metodicna izhodisca, ki bodo v ostalih podprojektih za posamezne solske stopnje medtem ze kriticno obravnavana in deloma preverjena v praksi.

2.3   Sele kasneje bi opravili drugo delo (ucni nacrti, didakticna gradiva...).

3  Kratek opis stanja

3.1 Slovenija

V Sloveniji se slovenscina poucuje kot jezik okolja (J2) na solah z italijanskim ucnim jezikom v obalnem delu obcin Izola, Koper in Piran, na dvojezicnem podrocju v Prekmurju pa se poucuje kot materni jezik (J1) in kot jezik okolja (J2).

3.1.1 Slovenscina v obalnem delu obcin Izola, Koper in Piran

3.1.1.1 Ucni jezik

Na teh solah je ucni jezik italijanscina. Slovenscina se poucuje le kot ucni predmet.

V vseh solah s slovenskim ucnim jezikom na narodno mesanem ozemlju obcin Izola, Koper in Piran se vsi osnovno- in srednjesolci ucijo italijanscine kot J2 oz. kot jezika okolja.

3.1.1.2 Predsolska vzgoja

Slovenscine se otroci zacnejo uciti v mali soli enkrat tedensko po eno solsko uro z isto uciteljico oz. vzgojiteljico, ki sicer z njimi komunicira v italijanscini.

3.1.1.3 Osnovna sola

V osnovni soli so slovenscini kot ucnemu predmetu praviloma in v povprecju namenjene tri solske ure tedensko (v prvem razredu 2, v petem 4, v vseh ostalih pa po 3).

Slovenscino poucuje razredni ucitelj, predmetni ucitelj ali profesor slovenscine, diplomant visje ali visoke sole. Ta ucitelj praviloma hkrati ne poucuje v italijanscini, s cimer zelimo vnaprej preprecevati morebitne interference med jezikoma. Na tak nacin je uveljavljeno pravilo ena oseba --- ena govorna situacija --- en jezik. Ucenci lahko z uciteljem slovenscine v slovenscini komunicirajo v vseh govornih polozajih.

3.1.1.4 Srednja sola

V srednjih solah se tedensko stevilo ur pouka slovenscine razlikuje glede na izbrani program:

	1. letnik	2. letnik	3. letnik	4. letnik
gimnazija	3	2	3	2
ekonomsko-komercialni tehnik	3	3	2	3
oblikovalec kovin, avtomehanik	2	2	2
trgovec	3	4	2

Na srednjih solah slovenscino poucujejo profesorji --- slovenisti.

Ucbenikov za poucevanje slovenscine skorajda ni.

3.1.2 Dvojezicno solstvo v Prekmurju

3.1.2.1 Ucni jezik

Na vseh dvojezicnih solah v Prekmurju sta slovenscina in madzarscina enakovredna ucna jezika.

3.1.2.2 Predsolska vzgoja

Na narodno mesanem obmocju Prekmurja delujejo dvojezicni vrtci ze cetrto desetletje.

Poleg govorne vzgoje v dveh maternih jezikih se otroci v 26 oddelkih od 4. leta starosti seznanjajo tudi z jezikom okolja.

3.1.2.3 Osnovne sole

Na stirih dvojezicnih osnovnih solah v Prekmurju sta slovenscina in madzarscina enakovredna ucna predmeta.

Na teh solah poteka pouk slovenskega in madzarskega jezika na ravni J1 (materinscine) in J2 (jezika okolja), vendar pri slovenskem jeziku le na razredni stopnji, torej do cetrtega razreda, pri madzarskem pa od 1. do 8. razreda.

Stevilo slovenscini namenjenih ucnih ur je:

1. in 2. razred	SJ1 (5ur)	SJ 2 (3ure)
3. in 4. razred	SJ1 (4ure)	SJ2 (4 ure)

Na predmetni stopnji poteka pouk na enem nivoju, torej na ravni J1. V 5., 6., 7. in 8. razredu so slovenscini namenjene po 4 solske ure tedensko. V 5. in 6. razredu izvajajo pouk slovenscine po modelu fleksibilne diferenciacije, tako da po tri ure traja temeljni pouk, ena ura pa je nivojskega pouka na treh zahtevnostnih ravneh.

Na razredni stopnji slovenscino poucujejo ucitelji razrednega pouka, na predmetni pa predmetni ucitelji slovenskega jezika ali profesorji slovenskega jezika s knjizevnostjo.

Za pocevanje J2 na dvojezicnih solah ni primernih ucbenikov in drugega didakticnega gradiva.

3.1.2.4 Srednje sole

V vseh programih na dvojezicni srednji soli v Lendavi, ki je edina dvojezicna srednja sola na tem podrocju, se slovenscina poucuje na enem nivoju, z istim stevilom ur in po istem ucnem nacrtu kot v ustreznih enojezicnih solah. Programi te sole so: gimnazija, ekonomski tehnik, strojni tehnik in triletni program strojnistvo.

3.2  Zamejstvo

V zamejstvu obstajajo tako enojezicne manjsinske osnovne in srednje sole kot tudi dvojezicne sole.

3.2.1 Slovenske sole v Italiji

Na Trzaskem in Goriskem so javne slovenske sole, namenjene slovenski manjsini. V Videmski pokrajini takih sol ni, zato so v Spetru v Beneski Sloveniji odprli zasebno dvojezicno osnovno solo. Na tej soli sta ucna jezika slovenscina in italijanscina, na vseh ostalih pa slovenscina. Otroci se ucijo tudi italijanscine --- drzavnega jezika.

Na teh solah poucujejo diplomanti italijanskih in slovenskih fakultet.

Ker za te sole ni posebnih ucbenikov, si ucitelji pri svojem delu pomagajo z gradivi iz Slovenije za pouk materinscine.

Na solah, ki jih obiskujejo Italijani, se slovenscine kot manjsinskega jezika ne ucijo.

3.2.2 Slovenske sole na avstrijskem Koroskem

3.2.2.1 Ucni jezik

3.2.2.2 Osnovno solstvo

3.2.2.3 Srednje solstvo

3.2.3 Slovensko solstvo v Porabju

3.2.3.1 Ucni jezik

Porabske sole naj bi bile uradno dvojezicne, a temu v resnici ni bilo in ni tako. V teh solah je namrec ucni jezik madzarscina, slovenscino se otroci ucijo le kot ucni predmet.

Predznanje slovenscine je ob vsolanju skromno, ce ze ne zaskrbljujoce: doma se le se redki od mladih Porabcev (na)ucijo narecja, ki se od slovenskega knjiznega jezika zelo razlikuje, saj je to narecje eno izmed najbolj perifernih in arhaicnih slovenskih dialektov. Za Porabce je torej znacilna diglosija (slovensko narecje --- madzarski knjizni jezik).

Vsem ostalim --- in ti so v vecini --- je slovenscina tuj jezik (J3).

3.2.3.2 Predsolska vzgoja

3.2.3.3 Osnovna sola

V Porabju slovenscino poucujejo na treh osnovnih solah (Gornji Senik, Stevanovci, 2. osnovna sola v Monostru).

Porabskim uciteljem so v boju za prezivetje njihovega jezika in kulture in pri ohranjanju identitete pomagali na Zavodu za solstvo in sport Republike Slovenije: za to podrocje so pri enoti Murska Sobota zaposlili pedagosko svetovalko, ki pomaga organizirati pouk v slovenscini.

Po ucnem nacrtu, ki je v veljavi, je za pouk slovenscine predvideno naslednje stevilo ur:

1. in 2. razred:	po 3 ure		6. razred:	4 ure
3. in 4. razred:	po 4 ure		7. razred:	5 ur
5. razred:	5 ur		8. razred:	5 ur

3.2.3.4. Srednja sola

Opis stanja se ni popoln, saj smo se clani podprojektne skupine sele zaceli sastajati.