Kettejev sonetizem

0  Clanek skusa predloziti celoten verzoloski opis sonetnega opusa enega najvecjih mojstrov slovenske moderne ter nekaj ponazoritev splosnih verznih pojavov.

1  Gradivo. Pregledanih je bilo 62 sonetov, tj. vsi soneti iz izdaje Dragotin Kette: Zbrano delo 1. Ur. F. Koblar. Ljubljana: DZS, 1949. Soneti so nastali v casu od leta 1894 do leta 1898.

2  Metrika. Meter oziroma merilo pesmi doloca stevilo iktov (krepkih mest) in njihov polozaj v vrstici. Vrstice istega metra niso nujno izosilabicne, ker klavzula (del vrstice po zadnjem iktu) lahko steje od nic do vec zlogov, meter pa ostaja isti:

(1)

Strmec in plasen se ozrem nazaj,
ne vidim nic! ... V obraz mi vetrc pise...
  (Jesen)

Pesem je lahko tudi polimetricna. Treba je locevati pojma meter (rus. metr) in merilo (rus. razmer): meter je kombinacija krepkih in sibkih polozajev (v silabotonizmu so to jamb, trohej, daktil, amfibrah in anapest), ki je v bistvu abstrakcija; merilo je konkretizacija, uresnicitev metra --- ponavljanje metricnih stopic v vrstici (npr. peterostopni jamb, stiristopni trohej, stiristopni daktil itn.). Razlicni metri se v isti pesmi mesajo zelo redko, razlicna merila pa dosti pogosto.

Oglejmo si naslednjo kitico:

(2)

O Ti!... O kdo? Ah, neizrazeni
in neizrazni, naj srce te cuti
ne v sladki, cudokratki le minuti,
ne, vecno, kakor tvoji blazeni!

Navedeni primer je bil razmeroma preprost zaradi enake sestave prve in cetrte vrstice --- obe imata zenske klavzule in se rimata. Bolj zapleteno je, ce pride rima na neenakozlozne klavzule:

(3)

Zato?... Sicer pa prav se mi godi!
V pekel razuma mi bilo mi treba
zeleti, ne se dvigati do neba,
lepo na zemlji rajsi hodil bi...

Zdaj lahko preidemo na pregled Kettejevega metricnega repertoarja v sonetih. Od 62 sonetov jih je 47 spesnjenih zgolj v peterostopnem jambu. V osmih sonetih se uporablja kombinacija peterostopnega in stiristopnega jamba (gl. primer 2). Peterostopnega jamba je 732 vrstic, stiristopnega pa 38. Stiristopni jamb prevladuje nad peterostopnim le v enem sonetu, kjer sta obe kvarteti spesnjeni v stiristopnem jambu z daktilskimi klavzulami:

(4)

Kaj more biti bolj resnicnega,
kot nase duse glasni zdihi so?
Kaj ves, da vsi, ki proc od nicnega
sveta gredo, da vsi menihi so?

(5)

Pesmi nemirne, cemu ste letele
gori na sever iz cvetnega juga,
obcudovat ledenike li bele
ali meglenega morij sodruga?

(6)

Tucki nebesnye, vecnye stranniki!
Mcites' vy, budto, kak ja ze, izgnanniki,
S milogo severa v storonu juznuju.

En sonet je Kette napisal v amfibrahu. To je pesem A tebi, poet, bodi geslo. Spet gre za polimetrijo: meter je sicer isti, merili pa sta dve --- stiristopni in tristopni amfibrah.

(7)

A tebi, poet, bodi geslo:   3
Resnica! Pac kaze narava jo cutna,   4
a vendar k nji ravno je veslo   3
le misel slucajna, neznanska, trenutna.   4

Posplosimo:

SONETI			VRSTICE
J V	47		J V	732
J V/IV	8		J IV	38
D IV	6		D IV	84
Amf III/IV	1		Amf III	7
			Amf IV	7
Skupaj	62		Skupaj	868

3  Ritmika. Ritmicni pregled je veljaven samo, ce gre za statisticno velike kolicine. Poleg tega se v trizloznih merilih (daktilu, amfibrahu in anapestu) zaradi vecje mediktne razdalje naglasi bistveno redkeje izpuscajo, tako da se ritmika deavtomatizira vecinoma s premikanjem besednih mej. Zato smo pregledali le ritmiko Kettejeva peterostopnega jamba. Preglednica 1 predstavlja ritmicno podobo Kettejeva peterostopnega jamba (stevilke v drugi vrsti so odstotki).

Preglednica 1

Zlogi	1	2	3	4	5	6	7	8	9	10
Naglasi	8	87	2,2	69	2,8	74,8	4,6	57,3	0,8	95,9

Oglejmo si ujemanje Kettejevega petstopnega jamba z drugimi vzorci slovenskih in tujih razlicic tega merila.

Preglednica 2

Ikti	I	II	III	IV	V
Kette	87	69	75	57	96
Cankar	88	67	79	53	97
Zupancic	74	69	66	56	93
Preseren	85	80	72	62	100
Puskin (blankverz)	83	70	94	43	100
Puskin (rim. verz)	84	74	85	55	100
Tennyson	69	82	79	70	91
Alfieri	44	86	57	83	100
Schiller	90	88	83	78	97

(Podatki so povzeti iz naslednjih virov: Kette, Cankar, Zupancic: Sonjkin 1995; Preseren: Isacenko 1939; Puskin: Taranovski 1953; Tennyson: Tarlinskaja 1976; Alfieri: Gasparov 1981; Schiller: Tomasevskij 1929.)

Preglednica 2 ponazarja razdelitev naglasov na iktih in kaze, kam spada Kettejev sonetni verz v okvirih evropskega jambskega pentametra, peterostopnega jamba in jambskega enajsterca. Vidi se, da je tako imenovana regresivna naglasna disimilacija oziroma alternirajoci ritem (vecja naglasenost lihih iktov v primerjavi s sodimi --- gl. Taranovski 1953), tako ocitna v ruskem verzu, v Kettejevem jambu ze popolnoma izoblikovana, medtem ko se je pri Presernu kazala sele kot tendenca. Dejstvo je, da je med evropskimi verznimi sistemi, ki so bolj ali manj silabotonicni, slovenski peterostopni jamb moderne najblizji ruskemu. To velja ne le za Kettejev verz, temvec tudi za Cankarjevega in Zupancicevega --- vsi trije pesniki so v peterostopnem jambu uresnicevali zelo podobno ritmicno podobo.

Radi bi opozorili na pomembno dejstvo, ki v verzoloski literaturi ni vedno popolnoma jasno obravnavano. Silabotonicni verz ni hibrid med zlogovnim (silabicnim) in naglasnim (akcentuacijskim, tonicnim). To je popolnoma drug sistem z drugo strukturno gradnjo, ki v vecini evropskih literatur ni nastal niti iz naglasne rigorizacije silabike niti iz zlogovne rigorizacije tonike, temvec s posnemanjem anticne kvantitativne (dolzinske) metrike, prilagojene novim jezikom brez fonemskega razlocevanja dolzin. Temeljni pojem silabotonike, stopica, je sicer cista abstrakcija, je pa vendarle prevzeta iz anticnega, grsko-rimskega stihopisja.

To je treba posebej poudarjati, saj res pogosto prihaja do zmote. Ruski ljudski verz je naglasni (tonicni), slovenski tudi. Ruski umetn(ostn)i verz 17. in prve polovice 18. stoletja je bil silabicni, narejen po poljskih vzorcih in z istim prevladujocim merilom (trinajstercem). Silabotonicna reforma (ceprav bi temu bolj upraviceno rekli revolucija) Lomonosova in Tredijakovskega v 40. letih 18. stoletja je bila posledica mocnega nemskega vpliva. V Nemciji se je Martin Opitz leta 1624 v svoji Knjigi o nemskem pesnjenju (Buch von der deutschen Poeterey) skliceval na anticne oblike z ustrezno zamenjavo dolzine oziroma kratkosti zloga z naglasenostjo oziroma nenaglasenostjo, ki sta znacilni za prozodijo nemscine: »Se enkrat povem, da je vsak verz jambski ali trohejski, ne da bi mi po podobi Grkov in Latincev lahko upostevali doloceno dolzino zlogov (eine gewisse grösse der sylben); ampak po naglasih in tonu (aus den accenten und dem thone) vemo, kateri zlog se stavi visje, kateri nizje« (Opitz 1955: 36).

Samo v juznoromanskih literaturah (italijanski in spanski) se je silabika v delih nekaterih pesnikov naglasno rigorizirala, vcasih tako mocno, da bi lahko rekli, da gre za silabotonicni verz (npr. pri Alfieriju in Pascoliju --- prim. Gasparov 1981, Novak 1995). Toda do dokoncne silabotonizacije na nemsko-rusko-slovenski nacin v romanskih verznih sistemih nikoli ni prislo.

V letih, ko se je s Presernom zacela nova slovenska literatura, je bil nemski verz ze toliko oblikovan, da njegova presaditev na slovenska tla sploh ni bila problematicna. Presernov velikanski uspeh je ustalil silabotoniko v slovenskem stihopisju na enak nacin, kot se je to zgodilo v ruski poeziji v primeru Lomonosova. Presernov petrarkizem ni segal do posnemanja italijanskih verznih vzorcev (razen ohranitve zenskega rimanja v sonetih); slovenski »laski« enajsterec je po svojih bistvenih lastnostih dejansko vecinoma »svabski«. Celo pri Isacenku --- njegovo stetje italijanskega verza je nenatancno --- se vidi, da imata Petrarka in Preseren zelo razlicna ritma, Preseren in Schiller pa podobna.

Vrnimo se h Kettejevi ritmiki. Peterostopni jamb nastopa v evropski poeziji v dveh oblikah, in sicer s cezuro ali brez nje. Puskinov dramski blankverz (»Boris Godunov«) je cezuriran, medtem ko njegov lirski rimani verz ponavadi ni. Kettejevi jambski soneti imajo medbesedno mejo vecinoma po petem zlogu, ne pa po cetrtem kot v ruskem ali (vecinoma) italijanskem verzu; po petem zlogu je cezura v priblizno 65% verzov. Lahko recemo, da Kettejev peterostopni jamb ni cezuriran, saj je cezura stalna medbesedna meja; tendenco k postavljanju medbesedne meje po 5. zlogu lahko definiramo kot rezo (tako predlaga Boris A. Novak, 1995).

Razen splosne ritmicne sheme, ki jo doloca stetje naglasov v vseh vrsticah in posplosenje teh podatkov, je zanimivo tudi pogledati, kaksne ritmicne variante (»figure«) pesnik uporablja. Taranovski je pri preucevanju ruskega peterostopnega cezuriranega jamba zapisal: »Ritmicnih variacij je v peterostopnem jambu s cerzuro samo dvanajst.« (1953: 196) Pri Ketteju smo nasli enajst razlicic (dvanajste, z naglasoma na 2. in 10. zlogu, ni bilo) ter se dve, ki ju Taranovski zaradi njune izredne redkosti ne omenja, in sicer taki z naglasoma na 6. in 10. zlogu (a ko se pomracilo je obzorje) in z naglasi na 6., 8. in 10. zlogu (a da bi ga minula strasna zeja).

Druge »figure« so navedene v preglednici 3.

Preglednica 3

Tip	Ikt	Figura	Primer	Stevilo	%
I	5	2,4,6,8,10	Mladenic sel je pozno v noc domov	107	18
II	4	-,4,6,8,10	In mi voscilo: »Tata, dobo uto!«	26	4
III	4	2,-,6,8,10	ki lep ji je in dober cvetek vsak	79	13
IV	4	2,4,-,8,10	Zastonj! Ne slusajo me --- brki moji	87	14,4
V	4	2,4,6,-,10	»Cez leta tri!« tako sem ti dejal	135	22,4
VI	3	-,4,-,8,10	in ko ze skorajda narazen gresta	19	3
VII	3	-,4,6,-,10	da sem metuljcek, ej, da sem cebela	21	3,5
VIII	3	2,-,-,8,10	Pilatuzev pa kot nikjer nikol	12	2
IX	3	2,-,6,-,10	ta Kristus pokopana je mladost	77	13
X	3	2,4,-,-,10	se manj nevrednega pomilovanja	21	3,5
XI	2	-,4,-,-,10	da bi objel ga, da bi me objelo	3	-

V preglednici 4 se primerjajo podatki o Kettejevem peterostopnem sonetnem jambu s celotno podobo ruskega necezuriranega peterostopnega jamba od leta 1830 do konca 19. stoletja --- od Puskina do Kozlova (podatki so v odstotkih; rusko gradivo je iz Taranovskega 1953).

Preglednica 4

Figure	I	II	III	IV	V	VI	VII	VIII	IX	X
Kette	18	4	13	14,4	22,4	3	3,5	2	13	3,5
Rusi	20	7	12	10,4	24	2,6	7,4	1,3	13,5	1

Podatki peljejo do sklepa, da se je v Kettejevem sonetnem peterostopnem jambu pa tudi v pesnistvu drugih avtorjev slovenske moderne izoblikoval alternirajoci ritem »ruskega« tipa. Ta ritem se je uresnicil v splosni ritmicni podobi (preglednici 1 in 2) in v prednosti, ki so jo pesniki slovenske moderne dajali 5., 1., 4., 9. in 3. ritmicni »figuri« --- skoraj na isti nacin kot ruski pesniki 19. stoletja (preglednici 3 in 4). Ceprav je zanimanje Ketteja, Murna, Cankarja in Zupancica za rusko literaturo literarni zgodovini dobro znano, najbrz ne gre za vpliv, temvec za neko splosno tendenco silabotonike, ki se je podobno izoblikovala v ruski in slovenski poeziji. Kaze, da sta se dva silabotonicna sistema razvijala vzporedno.

4  Rima. Rima je ponavljanje zvokov na koncih vrstic v pesmi; naceloma vsebuje naglaseni zlog. Natancnejsa definicija najbrz ni mogoca, kajti rima je konvencionalen pojav in jo pesniki v vsakem obdobju dojemajo drugace. Zato je pregled rim posameznega pesnika lahko le gradivo, ki ga bo treba primerjati z repertoarjem rim drugih pesnikov istega obdobja (da bi se dobila celotna podoba in se izkazale razlike med pisci) in z rimami pesnikov drugih obdobij (da bi se izkazal zgodovinski razvoj slovenske rime).

Za vsak rimajoci se par (v sonetih lahko tudi vec besed, torej rimovna verizica) lahko dolocimo glasovno podobnost in slovnicno sestavo. Obe lastnosti sta zgodovinsko utemeljeni (gl. Gasparov 1984) --- v nekaterih obdobjih so glagolske rime (locili : zdruzili) sprejemljive, v drugih manj; v nekaterih obdobjih so nenatancne (neciste) rime sprejemljive in celo zazelene (hrusk : luc, taborisc : pis --- M. Jesih), v drugih niso (pri Ketteju takih rim ne najdemo). Pregledali smo obe ravni Kettejevih rim in dobili naslednje podatke.

Katalektika (razdelitev klavzul): od 282 verizic jih je 112 (39,7 %) z moskimi klavzulami (rimami), 151 (53,5 %) z zenskimi in 19 (6,8 %) z daktilskimi (»tekocimi«) ali hiperdaktilskimi (odstranili so me : okanili so me).

Zaprtost/odprtost: od moskih rim je 80 (71,4 %) zaprtih, tj. s soglasnikom po naglasenem samoglasniku (grobov : zvonov), 25 (22,3 %) odprtih (dno : oko); 4 rime so zaprto-odprtega tipa, in to z »j« na koncu ene od besed (fantazij : ti); omeniti je treba, da se je ravno ta nenatancnost razvila v ruski poeziji prej kot vsaka druga. Bogastvo rim (navzocnost oziroma odsotnost »opornih« enakih soglasnikov pred naglasenimi zlogi) je v sonetih precej tezko oceniti, saj vecinoma ne gre za pare, temvec za verizice, kjer prvi par lahko sestavlja bogato rimo, drugi ne, rima pa je ena sama. Od rim s po dvema besedama so tri bogate (talisman : zaman). Med moskimi rimami so tudi 4 tavtoloske (prim. Sonjkin 1993a).

Zenske rime so vecinoma odprte (135 rim; 89,4 %), zaprtih je 15 (9,9 %), odprto-zaprta le ena, in tudi ta z »j« (na mizi : blizi : Elizij). Med rimami s po dvema besedama je ena bogata (perivoji : tvoji). Dve rimi sta tavtoloski.

Daktilske rime so vse odprte, med njimi dve sestavljeni (ekstazi je : malvazije in roza ti : bozati) in ena dopolnjena (z neenakim zvocnim sestavom po naglasenem zlogu --- kozarcki li : denarckih li).

Dolzina rimanih verizic

6 besed	2	(Sonet Tantal: bolecine : izgine : studencine : premine : miline : blizine).
4 besede	123
3 besede	48
2 besedi	109
Skupaj	868	besed

Slovnicnost

Samostalniki	427
Glagoli	205
Pridevniki	77
Prislovi	75
Zaimki	48
Delezniki	28
Delezja	6
Medmeti	2
Skupaj	868	besed

Od 282 rimovnih verizic je bilo 105 (37,2 %) slovnicno homogenih, tj. samo samostalniskih ali samo glagolskih, prislovnih itd.

5  Kiticna sestava (zaporedje rim). Zaporedje rim je ena od najpomembnejsih lastnosti soneta, saj doloca sam tip soneta. Kot smo ze videli, se Kette ne drzi klasicnih vzorcev, ne glede metra ne glede rim (ze uporaba tavtoloskih rim je huda krsitev poetike klasicnega soneta --- prim. Boileaujeve besede o sonetu: »Ni qu'un mot deja mit osa s'y remontrer« --- (»Nobena beseda se ne sme ponavljati.«)

Po podatkih W. Möncha (1955) je v Petrarkovih 327 sonetih zaporedje rim v tercetah takole: v 126 primerih CDECDE, v 117 CDCDCD, v 66 CDEDCE. Francoski sonet se drzi drugacne sheme: pri Ronsardu najdemo 405 sonetov z zaporedjem CCDEED, 188 CCDEDE, 35 CDCDCD. Angleski sonet, najbolj znan po Shakespearjevih pesmih, se drzi rimanja ababcdcdefefgg.

Rimanje kvartet in tercet smo racunali posebej. V kvartetah Kette uporablja samo tri sheme in nikoli ne uvaja tretje rime. Razlik med moskimi, zenskimi idr. rimami pri tem stetju nismo upostevali, zato so vse rime pogojno oznacene z velikimi crkami.

Kvartete

1.	ABBAABBA	33
2.	ABABABAB	21
3.	AABBAABB	8
	Skupaj	62

Tercete

1.	CCDEED	8
2.	CDCDCD	7
3.	CCDDEE	7
4.	CCDCDD	5
5.	CDCDEE	5
6.	CDDCCD	4
7.	CDDCEE	4
8.	CCDEDE	4
9.	CDDCDC	3
10.	CDECDE	3
11.	CCCDDD	2
12.	CDCEED	2
13.	CDBCDB	1
14.	BABABA	1
15.	CDEDED	1
16.	CCDDCD	1
17.	CDDEEC	1
18.	CCDDDC	1
19.	CDEDEC	1
20.	CDCCDD	1
	Skupaj	62

Kot se vidi, se Kette (v nasprotju s Presernom) ne drzi nobene klasicne italijanske ali francoske sheme (razen CDCDCD, ki je druga po priljubljenosti pri Petrarki in tudi pri Ketteju). V kvartetah pogosto uporablja shemo ABABABAB, ki je v bistvu izvirna sonetna oblika, nastala v 13. stoletju pod peresom Giacoma da Lentina in drugih sicilskih pesnikov (Whilkins 1959). En sonet (Tantal) ima samo dve rimovni verizici, tako da se kvartetne rime ponavljajo v tercetah, v enem sonetu pa ena od kvartetnih rim prehaja v terceti. Kette uporablja za rimanje v tercetah kar 20 kiticnih vzorcev (ce vzamemo v postev rimanje v kvartetah, je modelov se vec). To bi lahko pomenilo, da je bil v poetiki slovenske moderne sonet ze toliko domac, da doslednja izpeljava ni bila vec potrebna za takojsnje prepoznavanje; vendar o tem tezko sklepamo z vso gotovostjo, dokler ne bo obdelan ves korpus slovenskih sonetov od Preserna do moderne ali vsaj njegov statisticno bistveni del).

6  Sklep. V Kettejevih sonetih so se uveljavile bistvene lastnosti slovenske silabotonike: alternirajoci ritem peterostopnega jamba, skoraj stalni naglas na zadnjem iktu, sibka cezura oziroma reza v prvi polovici verza. V metriki je Kette, tako kot drugi sonetisti tistega casa, uporabljal predvsem prevladujoci slovenski sonetni verz, in sicer peterostopni jamb (ta izraz je ustreznejsi kot pa »jambski enajsterec«; prvic zaradi alternance, ki je pri Presernu ni, v moderni pa je zelo pogosta; drugic zato, ker so v slovenskem jambu silabotonicne prvine bistveno mocnejse od silabicnih). Jamb pa ni bil edini meter v Kettejevem sonetizmu; pesnik je rad eksperimentiral s trizloznimi metri (daktilom in amfibrahom).

Kettejeva rima je natancna; zenske rime so v sonetih po pricakovanju najpogostnejse, pogoste so tudi moske, daktilske pa so mogoce; rime so predvsem samostalniske.

Rimanje oziroma kiticna izpeljava Kettejevih sonetov je zelo raznovrstna, kar lahko pomeni koncno poslovenitev te romanske stalne oblike v obdobju moderne.

V verzologiji sta metrika in ritmika najbolj obdelani obmocji, veliko je moznosti za primerjavo zaradi vecjih kolicin ze napisanih studij, ki so na voljo. Zato je metricni in ritmicni pregled zanimivejsi. Za utemeljeno interpretacijo podatkov o rimi in kiticni gradnji pa je treba prestudirati verzne lastnoti slovenskega soneta (in slovenskega verza sploh) v veliko vecjem obsegu, kot je to narejeno za zdaj.

Za statisticno obdelavo ritma in (delno) rime smo uporabljali lastne racunalniske programe v jeziku C (Turbo C --- Borland International).

Pisec se za pomoc zahvaljuje Alesu Bjelcevicu.

Literatura

Gasparov M. L., 1981: Ital'janskij stix: sillabika ili sillabo-tonika? V: Problemy strukturnoj lingvistiki. Moskva.

Gasparov M. L., 1984: Evoljucija russkoj rifmy. V: Problemy teorii stixa. Leningrad, 3-36.

Isacenko A.V., 1939: Slovenski verz. Ljubljana.

Mönch W., 1955: Das Sonnett. Gestalt und Geschichte. Heidelberg.

Novak, Boris A., 1995: Presernova recepcija jambskega enajsterca, Primerjalna knjizevnost, st. 1.

Opitz M., 1955: Buch von der deutschen Poeterey. Neudruche deutscher Literaturwerke des XVI und XVII. Jahrhunderts, st.1, Halle.

Ryzova M. I., 1979: Tvorcestvo M. Ju. Lermontova v vosprijatii slovenskix po tov XIX --- nacala XX veka. Russkaja literatura, st. 3, 149-163.

Sonjkin V., 1993: Dve pripombi k Presernovemu verzu s stalisca ruske verzoloske znanosti. Jezik in slovstvo, st. 5, 186-191.

Sonjkin V., 1993a: Tavtoloska rima v slovenskem pesnistvu. Slavisticna revija, l. 41, st. 4, 581-588.

Sonjkin V., 1995: Verzne lastnosti slovenskega soneta v obdobju moderne. Simpozij Obdobja 16. Sonet in sonetni venec. Ljubljana (v pripravi).

Taranovski K. F., 1953: Ruski dvodelni ritmovi. Beograd.

Tarlinskaja M., 1976: English verse. Theory and history. The Hague: Mouton.

Tomasevskij B., 1929: O stixe. Leningrad.

Whilkins E. H., 1959: The Invention of the Sonnet and Other Studies in Italian Literature. Roma.