Bralni in pisni interesi v slovenskih osnovnih solah¹

bralni in pisni interesi; bralna in pisna obdobja: pravljicno, realisticno in prehodno obdobje, prosti spisi; nove smernice knjizevnega pouka

Izpeljava

Sestdeset otrok iz 2., 5. in 8. razreda osnovne sole je izpolnilo anketo o bralnih in pisnih interesih. Anketa je bila izvedena junija 1994, sodelovalo je 40 deklic in 20 deckov, starih 8, 12 in 15 let; to so bili ucenci 2., 5. in 8. razreda osnovne sole Prezihovega Voranca v Ljubljani² (20 otrok) in Osnovne sole Trebnje³ (20 otrok) ter Pionirske knjiznice⁴ v Ljubljani (20 otrok). Anketa je vsebovala 14 vprasanj o bralnih in pisnih interesih. Potrdila je bralna obdobja (pravljicno, realisticno in prehodno obdobje) in raziskala korelacije med bralnimi in pisnimi interesi. Na koncu clanka so podane smernice za knjizevni pouk v novem konceptu osnovne sole v Sloveniji. Spoznanja o neuspesnosti tradicionalno usmerjenega knjizevnega pouka so prinesla v sodobno teorijo korenite spremembe: pouk knjizevnosti naj se osredinja na ucence in izhaja iz njihovih posebnih literarnih interesov ob hkratnem upostevanju otrokovega spoznavnega razvoja.

Literarni interesi

Literarni interesi so posebna vrsta interesov, ki odkrivajo afinitete za branje, raziskovanje in pisanje literature. S stalisca knjizevne didaktike in razvojne psihologije lahko govorimo o razlicnih tipih interesov v okviru razvojnih obdobij otrok v osnovni soli (od 7. do 15. leta). Kronoloska leta otrok uporabljam kot merilo za periodizacijo knjizevnih (bralnih in pisnih) interesov. Literarni interesi v najsirsem pomenu so tesno povezani z razvojem osebnosti, z druzbenimi, naravnimi in kulturnimi dejavniki.

Vzgoja bralne kulture⁵ je temeljni in dolgorocni cilj pouka knjizevnosti. Bralni interesi ucencev so po izbiri besedil trivialni: Victoria Holt, Heinz Konsalik⁶ in Enid Blyton so njihovi najbolj priljubljeni pisci, vendar so se v odgovorih poleg omenjenih znasli tudi Michael Ende, Roald Dahl, Antoine de Saint Exupery in Lev N. Tolstoj. Toda odgovori v anketi razkrivajo, da mlade privlaci predvsem ena plast njihovih del --- berejo jih, ker imajo zanimivo, napeto, zabavno zgodbo. To pomeni, da so tudi med klasiki najbolj priljubljeni tisti, ki jih je mogoce brati tudi samo na ravni zgodbe. Tudi branje klasicne literature je lahko trivialno,⁷ enodimenzionalno, tako da mladi bralec ne zaznava razlicnih lastnosti besedila. Anketa o bralnih in pisnih interesih torej kaze na trivializacijo literarne recepcije visoke literature --- bralnih interesov mladega bralca.⁸

Literarni razvoj

Bralni⁹ in pisni¹⁰ razvoj potekata v treh dobah:

I. pravljicna doba, od 4./6.¹¹ do 8./9. leta (1.in 2. r.);
II. realisticna doba, od 9./10. do 12. leta (3., 4. in 5. r.);
III. prehodna doba, od 13. do 15. leta (6., 7. in 8. r.).

I. Pravljicno obdobje --- izidi

Bralni oziroma receptivni interes otrok v tem obdobju je izrazito custven in domisljijski. V casu od 4. do 6. leta otroku besedila pripovedujemo ali beremo, okoli 7. oziroma 8. leta pa otrok prehaja v drugi del pravljicnega obdobja, ko zacenja brati sam. Okoli 7. oz. 8. leta otrok bere ze popolnoma samostojno. S pomocjo knjig se preseli v neznan, pravljicni svet, ki ga spodbuja tudi k »pisni« ustvarjalnosti s podobno tematiko. S knjigami intenzivno osvaja nove jezikovne in izrazne moznosti. V tem casu napreduje tudi njegov spoznavni razvoj, spoznava nekatere vzrocne zveze ter druzbene norme.

Na dan ti otroci povprecno 2 uri in 45 minut gledajo televizijo, berejo pa 1 uro in 20 minut, ker jih zanima (1), ker jim je dolgcas (2) in ker jih veseli (3).

V anketi so ucenci 2. razredov nasteli 55 naslovov najbolj priljubljenih knjig:

1. pravljice jih je omenilo 73 % (slovenske ljudske, klasicne, avtorske, fantasticne in sodobne pravljice): Jacob in Wilhelm Grimm, Hans C. Andersen, Carlo Collodi, Kajetan Kovic, Josip Ribicic;
2. sodobno prozo jih rado bere 13 % (realisticne, fantasticne pripovedi): Astrid Lindgren: Pika Nogavicka, Ronja razbojniska hci;
3. pustolovska proza zanima 7 % otrok (pustolovske zgodbe): Enid Blyton: Pet prijateljev, Skrivnosti;
stripi in knjige o naravi privlacijo 7 % otrok.

Motivacije za pisanje spisov so: zabavno je, uciteljica jih je navdusila zanje in radi berejo taksne zgodbe (drugi odgovori 16,7 %).

V anketi so nasteli tudi naslove prostih spisov oziroma teme, na katere so radi pisali v soli (58 naslovov):

1. dozivljajske teme 24 % (zivali): Pes in macka, (Moja) najljubsa zival ...
2. domisljijske teme 22 % (pravljicne, znanstvenofantasticne, pustolovske): Ostrzek, Drejcek in trije Marsovcki,¹² Skrivnostna hisa ...
3. sodobne teme 34 % (narava, okolje): Letalisce, Ura, Vrt ...
ter druge teme 20 %.

Motivacije za pisanje spisov so: zabavno je (50 %), uciteljica jih je navdusila zanje (16,7 %) in radi berejo taksne zgodbe (16,7) --- drugi odgovori (16,7 %).

Poglavitne teme oziroma naslovi, o katerih ucenci ne marajo pisati prostih spisov (navedenih 40 tem), so:

1. dozivljajske teme 35 % (narava, okolje, ekologija): Vremenska napoved, Zelenjava se predstavi, Vrt ...
2. dozivljajske teme 25 % (zivali): Moja najljubsa zival, Moja¹³ macka, Muca ...
3. dozivljajske teme 18 % (druzina, dom, igrace): Moja druzina, Moje stanovanje, Moja (najljubsa) igraca ...
ter 9 drugih tem (22 %).

Razlage, zakaj ne marajo pisati tovrstnih prostih spisov, so napisali takole: ker so dolgocasni, tezki, niso mi vsec in so »bedni«.

V anketi so na vprasanje, na katere naslove oziroma teme bi rad pisali proste spise, napisali 48 tem:

1.  pravljicne teme 17 %: Palcki v cudezni dezeli, Dobra vila, carovnica in princesa ...
2.  domisljijske teme 25 % (znanstvenofantasticne in pustolovske): O vesolju, O zvezdah, O dinozavrih ...
3.  dozivljajske teme 50 % (o sebi, zivalih, okolju): Moj rojstni dan, Moja muca, Moja ulica ...
ter 8% drugih tem.

Radi bi pisali o teh temah, ker so jim vsec, so zanimive, jim krajsajo cas, ker radi berejo taksna besedila (16,7 %) in ker so »lepi« naslovi. Vecina ucencev meni, da imajo v soli dosti priloznosti pisati proste spise s temi naslovi.

II. Realisticno --- robinzonsko obdobje --- izidi

V realisticnem obdobju ucence zanima dejanskost (sedanjost), zgodovina (preteklost) in znanstvena fantastika (prihodnost). Dogajanje je postavljeno v realno okolje, glavni lik je bralcev vrstnik ali skupina vrstnikov, razvrscena okoli izstopajocega posameznika njegovih let. To je tudi obdobje bralne mrzlice, ko mladi bralci knjige kar »pozirajo« in hlastno berejo. Ce je v besedilu opis pokrajin in razpolozenja, ga izpustijo, svojo pozornost pa usmerijo k zgodbi. V tem casu zacnejo odkrivati kriminalke, znanstvenofantasticno literaturo in grozljivke. Televizijo gledajo zato, ker jih zanima, ker jim je dolgcas ali jih veseli. Na dan gledajo televizijo povprecno 1 uro in 30 minut, berejo pa povprecno 1 uro in 40 minut.

Najrajsi berejo¹⁴ naslednje knjige (nasteli so 63 naslovov):

1. pustolovska proza 48 % (pustolovske zgodbe): Tomas Brezina, Maria Gripe, Enid Blyton, Bogdan Novak, Karl May;
2. domisljijska proza 17 % (domisljijske in fantasticne zgodbe): Roald Dahl, Michael Ende, Jules Verne;
3. sodobna proza 16 % (realisticne zgodbe): Astrid Lindgren, Erich Kastner, Anton Ingolic
ter 12 drugih naslovov (19 %).

Na naslednje teme oziroma naslove pisejo z veseljem (56, tu le nekaj primerov):

1. domisljijske teme 45 % (domisljijske, fantasticne teme): Cudezni svincnik, Potovanje v vesolje, Povabili so me na planet ...
2. druzbene dozivljajske teme 18 % (dom, druzina, sola): Moj dom, Moja mama, Moja prva knjiga ...
3. naravne dozivljajske teme (zivali in narava) 14 %: Moje zivali, Moje pocitnice ...
ter 23 % drugih tem.

Ucenci radi pisejo proste spise s taksnimi naslovi, ker jim je to zabavno, ker so naslovi zanimivi, ker radi berejo taksne zgodbe in lahko uporabijo svojo domisljijo (25,8 %).

Ucenci ne marajo pisati spisov na naslednje naslove (nasteli so jih 42):

1. domisljijske teme¹⁵ 45 % (pravljicne, fantazijske, pustolovske): Cudezni svincnik, Z Alico v cudezni dezeli, Dezna kapljica ...
2. druzbene dozivljajske teme¹⁶ 29 % (sola, dom, mesto): V petem razredu, Nase mesto, Okolica nase hise ...
3. dogodkovne dozivljajske teme 14 % (teme »zaprtega« tipa o nesreci, kraji, lazi ipd.): Povzrocil sem nesreco, Prometna nesreca, Laz ...
ter 12 % drugih tem.

Spisov na taksne naslove ne marajo pisati, ker so obvezni, ker so teme domisljijske, naslovi so nezanimivi in zalostni. Radi pa bi pisali na naslednje naslove oziroma teme (53, nekaj primerov):

1. domisljijske teme 44 % (vesolje, preteklost, prihodnost, pustolovscine): Potovanje skozi cas, V podmorskem gradu morske deklice, Na znamki okoli sveta ...
2. druzbene dozivljajske teme 28 % (o sebi, sola, knjige): Moj brat, O sosolcu, Moje prebrane knjige. V svetu knjig ...
3. naravne dozivljajske teme 12 % (narava, zivali, sport): Moje zivljenje z zivalmi, Zivljenje v naravi, O plavanju ...
med drugimi temami (16 %) so omenili, da bi radi pisali o ljubezni.

Na vprasanje, zakaj bi radi pisali o teh temah, so odgovarjali takole: ker je tema zanimiva, ker je izvirno, ker jih veseli pisati o potovanjih, ker bi opisali svoja dozivetja, ker menijo, da bi bilo lepo, in ker radi berejo literaturo s podobno vsebino (25,8). Vecina anketirancev 5. r. meni, da v soli nimajo dosti priloznosti pisati spisov in da pisejo doma.

III. Prehodno obdobje --- izidi

Tretje obdobje je tako imenovano prehodno obdobje od 12. oz. 13. do 15. leta (individualno lahko traja tudi do 18. leta), ko naj bi mladostnik postal bralec literature za odrasle. Posameznik izstopi iz vrstniske »klape« in sreca partnerja, ki je v srediscu dogajanja. Posameznik v druzbi, njegov spopad z druzbo, nerazumevanje, ki ga druzba kaze do njegovih idej, in ljubezenska custva --- to so teme, ki mladostnika privlacijo v knjigah. Na tej tocki se zacne mladi bralec odpirati literaturi za odrasle --- spopad posameznika (mladostnika) z druzbo je osrednja tema marsikaterega romana. Vecina mladih bralcev bere prozo (95 %), redki poezijo (5 %). Knjige so jim nadomestilo za »veliko« zivljenje, ki jim se ni dostopno. Eden izmed razlogov za krizo branja je zagotovo v tem, da je fikcija velikega sveta veliko bolj dostopna prek televizije; gledajo jo povprecno gledajo 1 uro in 45 minut, zato ker jim je dolgcas in ker jih veseli. Na dan berejo povprecno 1 uro in 35 minut.

Mladi bralci radi berejo naslednje knjige (navedli so 60 naslovov):

1. pustolovska proza 40 % (ljubezen, zgodovina, pustolovscine): Victoria Holt, Karl May;
2. domisljijska proza 32 % (domisljijske in znanstvenofantasticne teme): Michael Ende, Roald Dahl, Douglas Adams;
3. sodobna proza 7 % (realisticne, pustolovske zgodbe):¹⁷ Bogdan Novak, Enid Blyton, Erich Kastner ...
ter druge knjige, med njimi L. N. Tolstoj, Alexander Dumas, Douglas Adams, Agatha Christie in poezija (1 oziroma 5 %).

Nekaj primerov tem oziroma naslovov spisov (44), ki so jih pisali z veseljem:

1. dozivljajske teme 34 % (spomini na solo): Spomin na osnovno solo, Moj prijatelj, Koncni izlet ...
2. domisljijske teme 25 % (prihodnost, fantastika): Casovni stroj me je ponesel v ..., Bila sem dobra vila, Zvezda na nebu se je utrnila ...
3. refleksivne teme (razmisljanje o zivljenju) 20 %: O prihodnosti, Kri resuje zivljenje, Kdor hoce videti, mora gledati s srcem¹⁸
ter 21 % drugih tem, npr. opis reke, gozda ipd.

Ucenci 8. razredov so nasteli 42 tem¹⁹ in naslovov, na katere ne marajo pisati:

1. solske dozivljajske teme 45 % (sola, slovo od sole, pocitnice): Zimske pocitnice, Osem let je minilo, Spomini iz solskih klopi ...
2. osebnoizpovedne teme 24 %: Katere stvari delajo druzino srecno,²⁰ Kazen je koristna,²¹ List iz mojega dnevnika ...
3. domisljijske teme 12 % (fantasticne, pustolovske teme): Casovni stroj me je ponesel v ..., Ce bi bil bogat, Ce bi bila solska torba ...
ter 19% drugih tem.

Najpogostejsi motivi, zakaj ne marajo tovrstnih spisov, so: (1) dolgocasni so, (2) ne spodbujajo jih k pisanju, (3) niso jim vsec in neradi pisejo.

Naslovi spisov oziroma tematski sklopi, na katere bi radi pisali (nasteli so jih 42):

1. refleksivne in ljubezenske teme 52 %: Moja mladost, Prva ljubezen, Moja prihodnost, Kaj je smisel zivljenja ...
2. domisljijske teme 34 % (znanstvenofantasticne in pustolovske): Romeo in Julija v vesolju, Ce bi zivela 1000 let kasneje, Pet tisoc metrov pod zemljo;
3. pisanje o vzornikih 5 %: Najboljsi igralec, Najljubsi film ...
ter 9 % drugih tem. Najpogostejsi motivi, zakaj bi radi pisali na te teme, so: zanimivost, privlacnost, razsirjajo spoznanja.

Sklepi

Izidi ankete o bralnih in pisnih interesih nakazujejo vec smeri.

1. Preseganje vecinoma trivialnih knjizevnih interesov z novimi motivacijskimi metodami za branje zahtevnejse literature ter uvajanje metod izkusenjskega ucenja. Ucenec, ki je motiviran za branje in ki rad bere, dejavno sodeluje z branjem kot aktivno izkusnjo, pri pouku jo primerja z drugimi bralnimi izkusnjami, premisljuje o njej, jo preverja in dopolnjuje z novim vedenjem:

2. Mladi bralci v 2., 5. in 8. r. najrajsi berejo pustolovske knjige, pravljice in druge knjige (znanstveno fantastiko, kriminalke), stripe in knjige s humorjem. Zato bi bilo smiselno obravnavati poleg obveznih zvrsti literature tudi tiste, ki so mlademu bralcu vsec in ga motivirajo za nadaljnje branje ter pisanje, a hkrati razvijajo literarno obcutljivost in sirijo literarno znanje:

3. Preseganje trivialnega branja klasicne literature s sirjenjem knjizevnega znanja in priblizevanje ucnega nacrta bralnim interesom mladih bralcev; branje trivialne in netrivialne literature, pogovori o prebranem, sirjenje literarnega znanja. Mladi bralci 2., 5. in 8. r. berejo v 98 %, ne bere le 2 % iz 2. razreda,²² medtem ko med odraslimi bralci 48 %²³ ne prebere niti ene knjige na leto. Ocitno pri odraslih bralcih ni prislo do preskoka iz trivialnega v netrivialno branje in do odkrivanja globljih pomenov literarnih besedil. Ne smemo zanemariti vpliva televizije, filmov, stripov in videospotov, reklam, besedil popevk, ki odraslemu, pa tudi nekaterim mladim bralcem, nadomescajo kulturne potrebe.

4. Vecje prilagajanje solskega bralnega repertoarja knjizevnim interesom ucencev. Ucencem 2., 5. in 8. r. so knjige zelo dostopne, dobijo jih v solski knjiznici (30 %), doma (29 %) in v mestni (pionirski) knjiznici (25 %). Ucenci med obravnavanimi besedili pogresajo vec tistih s privlacno pustolovsko, ljubezensko, zgodovinsko in domisljijsko tematiko; to je kritika sole.

5. Razvijanje knjizevnih zmoznosti (razvijanje bralnih in pisnih zmoznosti) --- razvijanje kreativnega pisanja. Ucenci 2., 5. in 8. r. radi pisejo spise, ker so zabavni (47 %), ker radi berejo taka besedila (26 %) in ker jih uciteljica navdusi (10 %). 17 % otrok je navedlo druge razloge (radi pisno razmisljajo, radi se kaj naucijo in 5 % ucencev ne mara pisati prostih spisov. Solska motivacija oziroma uvodna motivacija pri knjizevnem pouku bi morala igrati pomembnejso vlogo, kot jo ima zdajdaj (le 16 %, 9 % in 12 % v 2., 5. in 8. razredu).

6. Pri anketni nalogi »Napisi naslove treh prostih spisov, na katere si/nisi rad pisal in na katere bi rad pisal« naletimo na zanimiv paradoks: hkrati radi in neradi pisejo na iste naslove oziroma teme. Menim, da je poglavitni vzrok v didakticni usposobljenosti za poucevanje knjizevnosti. Z atraktivnejsimi metodami, sodobnejsim pristopom in tehtnejso motivacijo za pisanje prostih spisov bi veliko vec naredili. To kaze tudi na premajhno fleksibilno diferenciacijo in individualizacijo pri knjizevnem pouku ter na neupostevanje bralnega in pisnega interesa ter okusa mladih bralcev in »mladih piscev«.

Treba bi bilo preiti od vecinoma pasivnih, ekstenzivnih in reprodukcijskih metod in ciljev poucevanja k aktivnim metodam in dejanskemu stiku z leposlovjem v soli (na vseh temeljnih spoznavno-sprejemnih stopnjah dozivljanja, razumevanja, vrednotenja in izrazanja). Ucencem dajmo priloznost, da se izrazijo z ustvarjalnostjo, ne pa z agresivnostjo.

Literatura

Blazic', Milena, 1992: Kreativno pisanje, Ljubljana, Zavod Republike Slovenije za solstvo in sport.

Grosman, Meta, 1989: Bralec in knjizevnost, Ljubljana, Drzavna zalozba Slovenije.

Kocijan, Gregor (idr.), 1985: Knjiga in bralci III, Ljubljana, Kulturna in Raziskovalna skupnost Slovenije.

Kordigel, Metka, 1990: Bralni razvoj, vrste branja in tipologija bralcev, Otrok in knjiga, 29-30, 31-32, str. 5-42, str. 21.

Kordigel, Metka, 1994: Komunikacijski model poucevanja mladinske knjizevnosti, Ljubljana, Zavod Republike Slovenije za solstvo in sport.

Krakar - Vogel, Boza, 1994: Knjizevna kultura in pouk knjizevnosti, Otrok in knjiga, 37, str. 77-82.

Krakar - Vogel, Boza, 1991: Skice za knjizevno didaktiko, Ljubljana, Zavod Republike Slovenije za solstvo in sport.

Lavrencic, Darja, 1994: Knjiznica in trivialna mladinska knjizevnost, Otrok in knjiga, 37, str. 107-129.

Zagar, France, 1992: Solske besedilne vrste, Maribor, Zalozba Obzorja.

Opombe

¹

Referat je bil predstavljen na XIV. trienalnem kongresu Mednarodne zveze za primerjalno knjizevnost (International Comparative Literature Association), 15.-20. avgusta 1994, Edmonton, Kanada, in je sprejet v objavo v kanadsko revijo Reader: Essays in Reader --- Oriented Theory, Criticism, and Pedagogy (1995).

²

Osnovna sola je v srediscu glavnega mesta Slovenije (300.000 prebivalcev). Vecina ucencev ima starse z visjo ali visoko izobrazbo.

³

Osnovna sola Trebnje je sola v majhnem mestu (5.000 prebivalcev), vecina starsev anketiranih ucencev ima poklicno ali srednjo solo.

⁴

Pionirska knjiznica je enota Knjiznice Otona Zupancica v Ljubljani.

⁵

V Sloveniji obstaja popularna in razsirjena definicija za bralno kulturo: ljubezen do lepe knjige.

⁶

Lavrencic, Darja: Knjiznica in trivialna mladinska knjizevnost, Otrok in knjiga 37, 1994, str. 107-129.

⁷

Krakar - Vogel, Boza: Knjizevna kultura in pouk knjizevnosti, Otrok in knjiga, 37, str. 77-82, 1994.

⁸

Krakar - Vogel, Boza: prav tam.

⁹

Kordigel, Metka. Bralni razvoj, vrste branja in tipologija bralcev, Otrok in knjiga, 1990, st. 29-30, 31-32, str. 5-42, str. 21.

¹⁰

Blazic', Milena: Kreativno pisanje, str. 35-40, Ljubljana, 1992.

¹¹

Predsolsko obdobje ni predmet te analize in je v clanku omenjeno le, kolikor se navezuje na zacetno solsko obdobje.

¹²

Naslov istoimenske knjige Vida Pecjaka, odlomek besedila je tudi v slovenskem berilu za 2. razred.

¹³

Pri vnasanju odgovorov ankete sem opazila, da otroci velikokrat uporabljajo svojilni zaimek MOJ; iz tega lahko sklepamo, da bi radi govorili o sebi in svojih najblizjih. V 5. razredu bi o sebi se rajsi govorili, ceprav v 8. r. ravno obrnjeno --- o tem ne bi govorili.

¹⁴

20 ucencev 2. r . in 24 avtorjev; 20 ucencev 8. razreda je od 60 knjig navedlo poleg naslova le 6 avtorjev. Tudi to dejstvo potrjuje bralno mrzlico v robinzonskem obdobju in trivialno branje literature v 8. razredu.

¹⁵

Presenetljiv podatek, da marajo in ne marajo pisati na iste naslove oz. teme. Verjetno bi bilo treba vzrok poiskati v (ne)primerni motivaciji, diferenciaciji bralnega in pisnega okusa ter razvojnih posebnostih.

¹⁶

Te teme se pojavljajo v slovenski solski praksi redno in so postale pravi stereotip, ki se prenasa iz razreda v razred, in iz generacije v generacijo, zato tudi ucenci ne marajo pisati na te teme.

¹⁷

Presenetljiv podatek, ker se iste knjige pojavljajo v prejsnjem bralnem obdobju. Ta podatek si lahko razlagamo s tem, da so pozneje odkrili te knjige (ki so novejsega nastanka), in s tem, da je prislo do diferenciacije branja. Druge knjige se pojavljajo s frekvenco odgovorov 1.

¹⁸

Vodilna misel iz »Malega princa« A. de S. Exuperyja.

¹⁹

Ucenci 2. razredov so k vprasanjem v anketi imeli le 2 komentarja, ucenci 5. razredov 6 komentarjev in ucenci 8. razredov 17 komentarjev. Samo po sebi je to zgovoren podatek o diferenciaciji bralnega in pisnega okusa in o vecji kriticnosti mladih --- skoraj odraslih bralcev.

²⁰

Primer teme »zaprtega« tipa, ki se pojavlja tudi ob koncu 20. st., ceprav je bila znacilna za proste spise konca 19. stoletja.

²¹

Primer teme »zaprtega« tipa, ki se pojavlja tudi ob koncu 20. st., ceprav je bila znacilna za proste spise konca 19. stoletja.

²²

Mislim, da ti otroci ne obvladajo dovolj tehnike branja in da je to poglavitni razlog, zakaj ne berejo.

²³

Rupel, Dimitrij: Branje knjig in vrednote, v: Kocijan, Gregor, idr.: Knjiga in bralci III., Ljubljana, 1985, str. 25.