Zbirka   Mali frazeoloski rjecnici   in   Hrvatsko-slovenski frazeoloski rjecnik

O frazeografiji je v jezikoslovni literaturi mogoce najti kar nekaj prispevkov,⁴ vsi izrazajo mnenje, da je izdelava eno-, se posebej pa dvojezicnih frazeoloskih slovarjev ena najtezjih nalog v slovaropisju. Dodati je treba, da je se posebno zapleteno sestaviti slovar, v katerem je primerjalno obravnavana frazeologija jezika, ki nima svojega (enojezicnega) frazeoloskega slovarja (to velja tudi za slovenscino). --- Za nas namen bo zadostovalo, ce izpostavimo le dve temeljni naceli pri izdelavi splosnih dvojezicnih slovarjev in ugotovimo, kako delujeta v frazeoloskih slovarjih.⁵ Prvo je nacelo enakovrednosti (ekvivalence), drugo pa nacelo »aktivno --- pasivno«.

1.  Med enotami slovarja lahko obstaja popolna, delna ali nicta enakovrednost. Temelj primerjave pri frazemih niso le denotativni in konotativni pomeni, ampak tudi skladenjska sestava. Poleg tega je za popolno enakovrednost treba upostevati frazeoloske razlicice in zapolnitev obveznih zunajfrazemskih dolocil (npr. mesto nefrazeoloskega, vendar obvezno zapolnjenega mesta osebka s pomenko +/-zivo ipd.: ce je v obeh jezikih enako, je podatek o tem v slovarju odvec, ce pa je razlicno, je oznacevanje te razlike obvezno). Zaradi tega so popolni frazeoloski ekvivalenti v evropskih jezikovnih parih vezani predvsem na frazeologijo iz judovske, grske in rimske kulture (npr. Ahilova peta, kocka je padla, hoditi od Poncija do Pilata).⁶ Lahko pa sklepamo, da je popolnih ustreznikov tem vec, cim blizji so si jeziki po nastanku in/ali prostorsko. Frazemi, ki v ciljnem jeziku nimajo frazeoloskega ustreznika, so podani z besedami, ki imajo denotativno in po moznosti tudi konotativno isti pomenski obseg, ali z opisom.

2.  Nacelo »aktivno --- pasivno« se nanasa na smer prevajanja. Aktivni dvojezicni slovar je namenjen tvorbi tujejezicnega besedila (izhodisce je materni jezik, cilj tuji jezik), pasivni je namenjen sprejemanju (razumevanju) tujejezicnega besedila (izhodisce je tuji jezik, cilj materni). Opazna razlika med aktivnim in pasivnim slovarjem je v tem, da morajo ustrezniki v aktivnem slovarju imeti tako obliko, da so vstavljivi v tujejezicno besedilo. Aktivni slovar zahteva natancna slovnicna, pomenska, stilisticna in zvrstna pojasnila razlik na strani ustreznikov (pri frazemih so npr. zelo pomembni podatki o pretvorbnih omejitvah). Le ce razlik ni, pojasnila lahko odpadejo.

Lastnosti zbirke

Dvojezicni slovar seveda ne more resiti vseh problemov prevajanja frazemov v besedilih, to lahko stori samo prevajalec, lahko pa je slovar pomemben pripomocek, ce uposteva navedeni naceli. Kako se uveljavljata v zbirki Mali frazeoloski rjecnici, je mogoce sklepati iz predgovorov. V njih je, ceprav skopo, pojasnjena namembnost slovarjev, izbor gradiva in nacin prikazovanja prevodnih ustreznikov (ekvivalenca). Ker so slovarji izhajali v casovnem razponu skoraj desetih let, ni nenavadno, da so se vmes spreminjali tudi nekateri podatki v predgovorih. Spremenilo se je tudi poimenovanje osnovne enote v frazeologiji: v prvih dveh slovarjih se govori o frazeologizmih, v sedmem o frazemih. Ker pa je izbor enot ostal bolj ali manj nespremenjen (pravih sprememb je malo, vecinoma gre za spremembe zaporedja), domnevam, da zamenjava izraza ni bila posledica spremenjenega teoretskega pristopa: da bi npr. izlocili primere nefrazeoloskih stalnih besednih zvez, ki spadajo v t. i. frazeologijo »v sirsem pomenu«, npr. iskoristiti/iskoristavati priliku --- izkoristiti priloznost (bolje izrabiti priloznost), ampak bolj posledica uveljavljenosti dolocenega izraza v frazeologiji in jezikoslovju sploh.

Namembnost

V Predgovoru k prvemu (tj. srbohrvasko-rusko--ukrajinskemu) slovarju zbirke beremo, da je namenjen predvsem studentom rusistike --- kot prirocnik za spoznavanje frazeologije tujega jezika, ki ga studirajo: »Tom su cilju do sada mogli ic'i, polazec'i od stranog prema materinskom jeziku /.../.« Torej so bili slovarji misljeni kot aktivni dvojezicni frazeoloski slovarji, namenjeni tvorbi tujejezicnih besedil. V drugem (srbohrvasko-cesko-slovaskem) slovarju se je ambicija sestavljalcev razsirila: »Nadamo se da c'e takav raspored materijala u ovim i buduc'im rjecnicima omoguc'iti usporedzivanje slavenske frazeologije ili njenih pojedinih semantickih polja i dr.« Pravzaprav je to koncept celotne zbirke. S tem je koncept razprl najvecjo dilemo frazeografije: kako hkrati zadostiti znanstvenim zahtevam in zagotoviti uporabnost za »normalne porabnike«.⁷ Preprost primer, ki naj ponazori razhajanje med prvim in drugim, so npr. frazemi⁸ (kdo/kaj) ne biti vreden piskavega oreha/pocenega grosa/prebite pare. Ker med njimi ni pomenskih, zvrstnih ali stilnih razlik, so med seboj besedilno prakticno popolnoma zamenljivi, zato jih v slovarju lahko pricakujemo na enem mestu. Z vidika primerjalne frazeologije slovanskih jezikov pa ti slovenski frazemi ustrezajo (vsaj) dvema hrvaskima: ne vrijediti (ne valjati) ni pisljiva boba/prebijene pare.⁹ Uresnicitev v hrvasko-slovenskem slovarju je naslednja: ne biti ni za sto --- ni vreden pocenega grosa (geslo BITI),¹⁰ ne vrijediti (ne valjati) ni pisljiva boba --- ni vredno piskavega oreha (BOB), ne vrijedi ni <po> lule duhana --- ni vreden pocenega grosa (LULA), ne vrijediti ni prebijene pare (ni pet para) --- ne biti vreden pocenega grosa (PARA₂). Slovenski ustreznik za prvega bi bil ne biti za nic ali ne biti za nobeno rabo. Zakaj se je prevajalec v primeru ne biti vreden prebite pare izognil popolni enakovrednosti, z vidika rabe ni razumljivo, kaze pa namen poudarjati razlicnost, o cemer bo se govor. V slovarju v tem primeru ni zadosceno niti prakticni niti znanstveni zahtevi. --- Moznosti za primerjavo med frazeologijami slovanskih jezikov s pomocjo slovarjev te zbirke so omejene tudi zaradi tega, ker je izhodisce vedno ista (hrvaska oz. srbohrvaska) frazeologija, ki edina narekuje izbiro frazemov in je zgolj in samo zato edina frazeologija, ki na danih pomenskih poljih nima belih lis, tj. nefrazeoloskih izrazov.

Kot je bilo prej ugotovljeno, gre tu za aktivne slovarje, vendar razen v predgovorih izrazene namembnosti, zaporedja jezikov (izhodisce hrvaski jezik, cilj drugi jeziki) in dejstva, da je ob enem hrvaskem frazemu v veliko primerih naveden vec kot en tujejezicni ustreznik, tega ne potrjuje noben podatek, ki bi ob tujejezicnih frazeoloskih enotah natacneje dolocil tisto, kar je hrvaskemu govorcu ob hrvaskih enotah samoumevno. Obvezna zunajfrazemska dolocila so, kolikor so (o tem gl. dalje), dana pri obeh jezikih, drugih podatkov tako rekoc ni. V Hrvatsko-slovenskem rjecniku se v dveh primerih pojavi oznaka (kvalifikator) ekspresivnosti, in sicer obakrat samo pri hrvaskem frazemu: ic'i na jetra /komu/ (vulg.) (JETRA), nasla slika priliku (iron.) (tako pod PRILIKA, isti frazem pod SLIKA oznake nima). Ker se oznaka pojavi le izjemoma, bi to ne bilo vredno omembe, ce bi vsaj v oznacenih primerih enaka oznaka veljala tudi za prevodni ustreznik, toda na tem mestu se ob prvem frazemu nerazlikovalno dajeta varianti iti na jetra (zivce); od teh drugi ni mogoce pripisati iste oznake.¹¹ --- Odsotnost dodatnih dolocil (poleg oznak npr. tudi podatka o pretvorbnih omejitvah itd.) in zgledov besedilne rabe je treba pripisati predvsem dejstvu, da gre za zbirko neobseznih slovarjev (naslov Mali frazeoloski rjecnici), deloma pa tudi izbranemu izhodiscu, da naj bi naceloma slo za enakovredne pare. Tezave se pojavijo, kadar niso taki (o tem ob enakovrednosti).

Izbira frazeoloskega gradiva

Izbranih je okrog 1000 frazemov, »kojima je svrha da prezentiraju osnovni frazeoloski fond (...) hrvatskog ili srpskog¹² jezika i odgovarajuc'u frazeologiju drugih jezika«. Le v prvi knjigi je ta osnovni fond delno natancneje dolocen: »Pri odabiru hrvatske frazeologije dana je prednost frekventnijoj frazeologiji neutralnog i kolokvijalnog tipa.« Nikjer pa ni navedeno, na podlagi cesa, npr. katerih besedil, je bil fond dolocen kot »frekventnejsa frazeologija nevtralnega tipa«. Ne da bi se posebej spuscali v razglabljanje, kaj je pogostnejsa frazeologija v hrvaskem jeziku, o tem lazje in bolj kompetentno sodijo hrvaski frazeologi, ki jih je --- mimogrede receno --- vec kakor slovenskih, naj povemo, da npr. trije nakljucno vprasani rojeni govorci niso takoj in natancno prepoznali frazema (BOG) otic'i bogu na istinu (njihov odgovor: »Lahko bi bilo kaj v zvezi s smrtjo.«).¹³ Poleg tega npr. frazema (C'UD) biti po c'udi (komu) nisem nasla v mnogo obseznejsem (pribl. 12 000 frazemov) Matesic'evem slovarju (Frazeoloski rjecnik hrvatskoga ili srpskog jezika, 1982), medtem ko ima navedeni slovenski ustreznik to mi je po cudi v SSKJ oznako star., torej frazem niti v hrvaskem niti v slovenskem jeziku ni pogosten, vsaj v slovenskem jeziku pa tudi ne nevtralen (nezaznamovan). Popolnoma isto velja za (IME) za ime bozje in za slovenski ustreznik za bozje ime. Poleg tega ni nujno, da je tisto, kar je pogostno v enem jeziku, tako tudi v drugem, npr. (JARAC) dati jarcu da cuva kupus --- dati volku ovce past: ne ta ne sopomenski, a ne navedeni postaviti kozla za vrtnarja v slovenscini nista med pogostnejsimi frazemi. Prim. tudi: (KAP) pod kapom nebeskim --- pod svodom nebesnim (nebes).

Enakovrednost

Vprasanje enakovrednosti med izhodiscnim in prevodnim frazemom je podano samo v Predgovoru k 1. knjigi zbirke: »Kao ekvivalenti u ruskom i ukrajinskom jeziku navode se po moguc'nosti frazeologizmi iste stilisticke vrijednosti, ponegdje i vise od jednog, rjedze se iz semantickih i stilistickih razloga pored frazeologizama ili umjesto njih daju u prijevodu pojedinacni leksemi.« V 2. in 7. knjigi je povedano le, da navajajo »/.../ odgovarajuc'u frazeologiju drugih jezika«, vendar lahko na podlagi enotnega koncepta in uresnicitve domnevamo, da so bile teznje vsaj naceloma enake: vkljucevati predvsem popolno enakovrednost, ali ce te ni, nicto. V slovarju, ki se v izhodiscu izogiba delni enakovrednosti, ker ne uvaja kategorij, s katerimi bi jo lahko opisal, nujno prihaja do nepopolnosti in napak:

(1) Ponudba na strani prevodnega ustreznika je osiromasena; nemalokrat je namesto delne izbrana nicta enakovrednost, npr. (CAS) u tili cas --- cisto pred kratkim,¹⁴ sodec po Matesic'evem slovarju (/61/ pomen 'odmah, ubrzo'), je ta nefrazeoloski opis od pomena izhodiscnega frazema pomensko ravno toliko oddaljen, kot bi bil frazem tik pred zdajci. Dalje prim. resitev pod DZEP poznavati <sto, koga>15 kao svoj dzep --- poznam <ga> kot samega sebe: delna enakovrednost je prikrita z uporabo osebnega zaimka, ki oblikovno ne razlikuje +/-clov., namesto nedolocnega, ki to razlikuje (kdo/kaj). Ce bi bila delna enakovrednost upostevana in opisana, bi imel prevajalec na voljo kar nekaj slovenskih ustreznikov: poleg popolnega ustreznika poznati kot svoj zep (po SSKJ z dolocilom koga, vendar tudi, celo predvsem kaj) se delne, ki so tudi vsi pogosteje rabljeni: imeti v malem prstu (kaj/koga) --- razlicna je skladenjska zgradba, poznati kot slab/star denar, poznati do obisti/do jeter --- razlikovalno od hrvaske iztocnice je obvezno dolocilo, omejeno na koga, in negativna vrednotenjska ocena lastnosti in nosilca lastnosti,¹⁶ cesar pri hrvaskem frazemu, kot lahko sklepam iz Matesic'evega slovarja 'odlicno poznavati sto/koga', ni.¹⁷

(2) Delna enakovrednost med prevodnima paroma nastopa, ne da bi bilo to jasno: (VOL) istuc'i/tuc'i (izmlatiti/mlatiti) kao vola u kupusu /koga/ --- presteti kosti (rebra) /komu/ --- razlika je v intenziteti tepenja, dovrsenosti in nedovrsenosti dejanja;¹⁸ (VJETAR) vjetar kapom tjerati¹⁹ --- mlatiti prazno slamo, to je primer, ki bi ga na prvi pogled komaj lahko imeli za enakovrednega, vendar gre morda za razmerje nadpomenka ('dejanje') --- podpomenka ('dejanje govorjenja') in ob primernem sobesedilu ni nujno nezamenljivo, npr. /.../ a ako se tebi svidza da hvatas vjetar kapom, molim, izvoli, to je tvoja stvar /.../ (Matesic', 744; hvatati je variantna sestavina) --- ce tako rad prazno slamo mlatis, pa kar izvoli, tvoja stvar --- le da tega uporabnik v tem slovarju ne more izvedeti.²⁰

(3) Prevodni ustreznik na silo dobi podobo popolnega ustreznika: (GLAVA) toga mi je preko glave --- vsega mi je cez glavo namesto imeti cez glavo /cesa, koga/; (JEZIK) to mi je navrh jezika --- na koncu jezika mi je in besedo na jeziku imeti (prav je variantno: imeti /besedo, kaj/ na jeziku/na koncu jezika); (RUKA) zaprositi/prositi ruku /ciju/ --- zaprositi/prositi roko /cigavo/ namesto zaprositi/prositi /koga₁/ za /cigavo₂/ roko // roko /koga₂/ (prim. Prosil sem starca za hcerino roko // za roko njegove hcere) ali zaprositi/prositi /koga/ za roko (prim. Spomladi jo je zaprosil za roko).

V nekaterih primerih pa je delna enakovrednost samo navidezna, posledica nedoslednosti, npr. pri navajanju vidskih variant: (PRST) motati oko prsta /koga/ --- oviti /koga/ okrog prsta, pri cemer imata frazema v obeh jezikih dovrsno in nedovrsno varianto.²¹

Slabo je tudi, da nicta enakovrednost ni nikakor zaznamovana.²² Tako bi bilo npr. jasno, ali je slovenski ustreznik, ki se navaja k hrvaskemu frazemu (JANJE) ic'i kao janje na klanje kot iti kot zivina v klavnico, misljen frazeolosko ali ne (SSKJ zveze ne navaja, uporablja se zelo neustaljeno, ce sploh, tako da je v vsakem primeru napacno). Enako prim. (KOLA) kola su krenula (posla) nizbrdo (komu) --- voz je zgrmel navzdol, polozaj se je spremenil; (KORICA) podijeliti/dijeliti koricu (koru) kruha (s kim) --- deliti si kos (skorjico) kruha; (MAC) vratiti (staviti) mac u korice --- zasaditi (vtakniti) mec v noznico (namesto frazema zakopati bojno sekiro). Zato tudi ni jasno, kako naj razumemo ustreznik k (JUTRO) od jutra do sutra --- od danes do jutri. Po Matesic'u pomeni od jutra do sutra 'neprestano, bez prekida', kar ustreza slov. noc in dan, dan za dnem, dan na dan, medtem ko od danes do jutri kot frazem pomeni 'zelo (na) hitro, v zelo kratkem casu', torej je kot prevodni ustreznik pomensko neprimeren (prim. SSKJ /DANES/ tezav ne premagas od danes do jutri).

V zvezi s celotno zbirko Mali frazeoloski rjecnici je mogoce govoriti se o dveh stvareh: o slovarski obliki frazeoloskih enot in o navajanju obveznih zunajfrazemskih (vezljivostnih) dolocil.

Temeljna zahteva, da morajo biti frazeoloske enote navajane v osnovni obliki, tj. glagolski frazemi v nedolocniku, ce ta obstaja, samostalniski in pridevniski v imenovalniku, je v slovarjih zbirke vecinoma izpolnjena.²³ Obstajajo pa tudi primeri, da isti frazem v razlicnih slovarjih nastopa v razlicni obliki, npr. v 1. in 2. knjigi (RUKA) polaziti za rukom /komu sto/, v 7. knjigi sve ide (polazi) za rukom /komu/. V nekaterih primerih je frazeoloska enota razsirjena z navadnim besedilnim okoljem, ne da bi bilo to zaznamovano z lomljenim oklepajem, npr. (ZILA)  u p i n j a t i  se iz petnih zila, slov.  n a p e n j a t i  se na vse pretege, ces. in slovas. brez razsirjanja s vyptím vsech sil, z poslednch síl; enako (NIT)  p o v l a c i  se kao crvena nit, prim. Matesic' (379) crvena nit, v slovenskem delu delno popravljeno:  k o t  rdeca nit <potekati, vleci se ipd.>. Vcasih je frazeoloska enota skrajsana, npr. prislovni frazem z obliko odvisnega stavka kot (VUK) i vuk sit i koza cijela (prim. Matesic' /767/: da bude /ostane/ /i/ vuk sit i koza /ovca/ cijela), slov. volk sit in koza cela (v SSKJ narediti tako, da bo volk sit in koza cela), ces. in slovas. tudi tukaj pravilno aby se vlk nazral a koza zstala celá, aby se i vlk nastil i baran zostal cel. Tudi ni popolnoma jasno, ali je nikalnica sestavina frazema v primeru (GLAVA) ne boli me glava za to, ob katerem je med drugim naveden slovenski ustreznik ne bom si belil (ubijal) glave, v katerem nikalnica ni sestavina frazema (kot je npr. v ne imeti dlake na jeziku); tudi Matesic' (135) navaja nezanikano obliko boli (zaboli) /koga/ glava 'imati briga, brinuti; imati neprijatnosti/ neugodnosti', vendar je v besedilnih zgledih oblika z boli vedno rabljena zanikano, oblika z zaboli pa nezanikano.

Pripisovanje zunajfrazemskih vezljivostnih dolocil zahtevajo glagolski frazemi. Praviloma so ta dolocila izrazena z nedolocnimi zaimki in tega se bolj ali manj drzijo tudi slovarji obravnavane zbirke. Tudi od tega pravila najpogosteje odstopajo navedbe v slovenskem delu te zbirke, namesto nedolocnih se (pre)pogosto rabijo osebni zaimki.²⁴ Le-ti se sicer pojavljajo tudi v hrvaskem, ruskem itd. delu, vendar je pri tem mogoce opaziti teznjo, da bi se z njimi izrazilo dolocilo, ki zaznamuje vrsilca dejanja oz. nosilca stanja/lastnosti v t. i. nepravih glagolskih frazemih²⁵. Zal teznja ni dosledno izpeljana, prim. dani su mu odbrojeni/izbrojeni --- dnevi so mu steti (DAN); pao mi je kamen sa srca --- kamen se je odvalil od srca komu (KAMEN); progutao je mrak koga --- vzela ga je noc (NOZ). Levo vezljivostno dolocilo (osebek) se sploh ne navaja, le izjemoma se pojavi v frazemu lezi na srcu komu sto (SRCE) in v odvisnem delu frazema kot variantno v plesati (igrati) kako drugi (tko) svira (PLESATI) ter samo v slovenskem delu v dobro doc'i komu --- priti prav kaj komu (DOBRO). Ta nacin ne moti, dokler je to mesto v prevodnem paru zapolnjeno enako, kot je npr. v ostaviti na cjedilu --- pustiti na cedilu (kdo; CJEDILO). Seveda pa se lahko dalje vprasamo, zakaj je potem v istih primerih treba navajati desno (vezavno) dolocilo, ki je enako (v tem primeru koga). Popolnoma neupraviceno pa je izpuscanje levega dolocila tedaj, kadar te enakosti ni, npr. (BUBREG) zivjeti kao bubreg u loju (dolocilo kdo) --- iti (potekati) kakor po loju (dolocilo kaj). Zaradi izpuscanja teh dolocil je npr. popolnoma neprepoznavna enakovrednost med (DUH) klonuti duhom in kloniti duh, kjer bi moralo biti kdo klonuti duhom in cigav duh klone. --- Desna, tj. vezavna (primer gl. zgoraj) in morebitna primicna dolocila (npr. KUHATI: biti kuhan i pecen gdje --- biti kuhan in pecen kje) se praviloma navajajo ne glede na to, ali so v obeh clenih para enaka ali razlicna. Morebitni odmik pri uresnicitvi je torej odlocitev (napaka?) avtorja posameznega dela slovarja.

Hrvatsko-slovenski frazeoloski rjecnik

Doslej obravnavano je torej okvir in koncept, znotraj katerih je nastajal tudi Hrvatsko-slovenski frazeoloski rjecnik. Ta je za nas seveda najzanimivejsi in z njegovo pomocjo je bila vecinoma tudi presojana ustreznost izbrane zasnove zbirke. V nadaljevanju namenjamo pozornost posebej slovenski frazeologiji v tem slovarju, avtor tega dela je Jurij Rojs. Izdelava dvojezicnega frazeoloskega slovarja je --- ponavljamo --- se posebej zahtevno delo, ce gre za jezik, ki nima svojega sodobnega frazeoloskega slovarja. Vendar pa ni mogoce trditi, da je bilo opravljeno zares pionirsko delo, saj ze od leta 1960 obstaja J. Pavlice Frazeoloski slovar v petih jezikih, v katerem je upostevana tudi srbohrvaska frazeologija. Toda v Osnovni bibliografiji prav to delo ni navedeno.

Hrvatsko-slovenski rjecnik bo prikazan predvsem z vidika uresnicevanja enakovrednosti in z vidika resevanja problema vplivanja frazeologije najblizjega slovanskega jezika na avtorjevo izbiro prevodnega ustreznika in/ali njegove oblike.

Enakovrednost

1.  V slovarju se preveckrat uveljavlja nicta ena kovrednost tudi tedaj, kadar obstaja ustrezni slovenski frazem:²⁶ (DRINA) ispravljati krivu Drinu --- delati kaj nesmiselnega (nositi vodo v Savo, nositi vodo v resetu); (GAS) biti pod gasom --- biti nasekan (nakresan) (biti pod paro/gasom); (GRIJEH) upisati/upisivati u grijeh komu sto --- zameriti komu kaj (steti v zlo); (KOZA) uvuc'i se/uvlaciti se pod kozu komu --- prilizovati se komu (zlesti/lesti pod kozo komu); (KRAJ) izic'i/izac'i na kraj s kim, s cim --- skupiti jo, priti do rezultata (priti do konca komu/cemu --- samo dovr.); (KRAJ) jedva sastavljati kraj s krajem --- tezko se prebijati (ziveti iz rok v usta); (KRITIKA) ispod svake kritike --- ni vredno kritike (pod kritiko);²⁷ (MRAV) ima ih kao mravi (mrava) --- na milijone jih je (jih je kot Rusov --- biti koga /obvezno mn./ kot Rusov); (NOGA) od malih nogu --- ze od mladega (od mladih nog); (PUSKA) kao iz puske (odgovarati i sl.) --- nenadoma (nemudoma) (odgovoriti ipd.) (kot iz topa / kot bi iz topa ustrelil /odgovoriti ipd./; tudi kot bi iz rokava stresel /odgovoriti ipd./ ali stresti iz rokava); (ROG) puhati u isti (jedan) rog <s kim> --- biti s kom istega mnenja (trobiti v isti/en rog <s kom>); (RUKA) na brzu ruku (uciniti i sl.) --- na hitro napraviti kaj, povrsno (z levo roko /narediti idr./ kaj); (RUKA) sve ide (polazi) za rukom komu --- brez truda se posreci komu kaj (kaj /vse/ gre od rok komu); (ZLO) pasti iz zla u gore --- hujse biti ne more (priti z dezja pod kap); (SKRIPAC) biti (nac'i se/nalaziti se) u skripcu --- biti v tezkem polozaju (biti v skripcih).²⁸

Neupraviceno puscanje praznih mest je zavajajoce z vidika obeh v slovarju zastavljenih ciljev: onemogoca znanstveno primerjalno analizo slovanske frazeologije in prakticno uporabnost slovarja. Za prevajalsko delo je tako prikazovanje posebno neprimerno in nepravilno tedaj, kadar nefrazeoloski opis ali sopomenka ne obsega vseh (denotativnih in konotativnih) pomenskih razseznosti frazema. Npr. enacenje puhati u isti (jedan) rog in biti s kom istega mnenja izpusca podatek o vrednotenjski konotativni pomenski sestavini, v frazemu sta namrec tako 'mnenje' kot 'lastnost vrsilca dejanja' oznaceni kot negativni, kar iz nefrazeoloskega opisa ni razvidno.

Nepotrebno je --- iz istega razloga --- navajati nefrazeoloski ustreznik in/ali sopomenko v primeru, ko je ze dan frazeoloski ustreznik. Primeri: (KASALJ) to nije macji kasalj --- to ni macji kaselj, to ni sala, to je resna stvar (zadeva);²⁹ (NADUGO) nadugo i nasiroko (pricati i sl.) --- na dolgo in siroko (govoriti ipd.), pripovedovati z <vsemi> podrobnostmi; (OCI) odlazi mi s ociju! --- izgini mi izpred oci!, poberi se!; (PETA) podbrusiti pete --- nabrusiti pete, hitro hoditi (teci); (RIBA) krupna riba --- velika riba, vplivna oseba; (RIBA) ni riba ni meso --- ne to ne ono, ni ne ptic ne mis, ni ne krop ne voda;³⁰ (SILO) dati silo za ognjilo --- vrniti milo za drago, dati enako za enako (z enakim), hudo s hudim.

Nepotrebno in obenem nepravilno je navajanje nefrazeoloskega ustreznika poleg frazeoloskega v taki obliki, da v sobesedilo ni vstavljiv na enak nacin kot navedeni frazem: (KULA) graditi kule u zraku (oblacima) --- zidati gradove v oblakih, domneva brez trdne podlage --- prosta besedna zveza je samostalniska, frazem glagolski; (SLABO) slabo (lose) se pise komu --- slabo se pise komu, stvar je videti slaba --- v nefrazeoloskem ustrezniku manjka dolocilo za koga; (NOKAT) ni koliko je crnog (crna) pod noktom --- ne bos dobil niti toliko, kolikor je za nohtom crnega, sploh nic --- v tem primeru je napacno zapisan frazem, ne bos dobil bi moralo biti v oklepaju kot navadno, mozno besedilno okolje.

2.  Izbran je napacen frazeoloski ustreznik, npr. (BOG) biti bog i batina --- biti fant od fare; (JEZIK) jezik za zube! --- ugrizniti se v jezik, molci! --- razlicna je celo denotacija, prim. slov. (dati) jezik za zobe = 'prenehati govoriti', ugrizniti se v jezik = 'ne zaceti govoriti';³¹ (JEZIK) razvezao mu se jezik --- govori, kot bi rozice sadil, ceprav slov. tudi jezik se razveze komu; (MACAK) vezi (objesi) ti to macku za (o) rep --- ce macki na rep stopis, zacvili; sodec po pomenu, ki ga navaja Matesic' (326), 'to nista ne vrijedi, to ti nece koristiti', bi bil mozen ustreznik kdo <lahko> zatakniti si za klobuk kaj/to.³² Drugic je izbrana napacna (konverzivna) varianta, npr. (KLOPKA) upasti u klopku --- (dobiti) ujeti v past koga, namesto ujeti se v past (enako prim. LIJEPAK). Ali pa je napacen eden od navedenih ustreznikov (tiskano pokoncno): (GLAVA) izbiti iz glave komu sto --- iz glave zbiti³³ komu kaj, klin se s klinom izbija; (NAVRAT) navrat nanos --- na vrat na nos, od pet do glave; (KONJ) pasti s konja na magarca --- pasti s konja na osla,³⁴ zamenjati silo za kopito (frazem je znan v drugi obliki pobrati sila in kopita in v popolnoma drugem pomenu); (MUHA) kao muha bez glave (muvati se i sl.) --- kot muha brez glave (motati se), kot slepa kura iskati zrno (neke vrste prenovitev iz tudi slepa kura zrno najde, vendar brez izhodiscnemu frazemu ekvivalentnega pomena; zelo verjetno je, da je vkljucitvi kure botroval pomen ustaljene primere zmeden kot kura).

3.  V nasprotju s konceptom celotne slovarske zbirke je izbiranje manj pogostnih variantnih ali sopomenskih frazemov namesto pogostejsnih: (GLAVA) utuviti v glavu <komu sto> --- zabiti v glavo <komu kaj>,³⁵ namesto vbiti in vtepsti (tako v hrvaskem kot v slovenskem frazemu manjka tudi nedovrsniska varianta); (BUBREG = LOJ) zivjeti kao bubreg u loju in ide (tece) kao po loju --- pri obeh slov. ustreznik iti (potekati) kakor po loju; ce je ta varianta izbrana pod geslom LOJ, je se razumljivo (primerjalna frazeologija!), ne pa tudi, zakaj je pod BUBREG, vsekakor je veliko pogostnejsa varianta iti/teci kot po maslu; (RUZA) ne cvetaju mu ruze --- sreca mu ni mila; tako v primerjalnem kot pogostnostnem smislu je boljsi ustreznik ni z rozicami postlano (komu).

4.  V nasprotju z vsemi zahtevami frazeolografije in slovaropisja sploh je navajanje »frazemov«, ki ne obstajajo (mogoce pa je, da so bolj ali manj individualne variante, lahko celo narecne, vendar tudi teh brez oznake ni mogoce navajati): (DIPLE) udariti/udarati u druge diple (zice) --- zaigrati na druge orglice, ceprav prim. slov. ubrati druge strune/drugo struno//(za)brenkati na druge strune/drugo struno; (DLAKA) ic'i niz dlaku komu --- bozati po dlaki koga, bozati proti dlaki koga (prim. ic'i uz dlaku komu, kjer je dan nefrazeoloski ustreznik nasprotovati komu) --- navedeni ustreznik je verjetno misljen kot »varianta« v SSKJ navedenega (z oznako pog.), a ne pogosto rabljenega frazema iti po dlaki komu 'v vsem skusati ustreci komu, ne nasprotovati komu' (vedno mu gredo po dlaki).

Vecina teh primerov pa je posledica vpliva izhodiscnega hrvaskega frazema.

Razmerje do izhodiscne, hrvaske frazeologije

Verjetno je pri izdelavi dvo- ali vecjezicnega slovarja najvecja tezava in nevarnost vpliv enega jezika (navadno seveda izhodiscnega, kar je razumljivo) na drugega. Pri dvojezicnem frazeoloskem slovarju je ta nevarnost se toliko vecja zaradi obstoja velikega stevila variant, cesar posledica je na neki nacin manjsa trdnost in ustaljenost samo ene oblike, prevajalec pa mora --- vsaj pri tako neobseznem slovarju, kot je obravnavani, ki ze nacelno ne navaja vseh variant --- izbrati najbolj navadno, stalno. Nevarnost vplivanja povecuje se dejstvo, da gre v tem slovarju za frazeologijo dveh prostorsko in po nastanku bliznjih jezikov. Posledice tega so lahko dveh vrst: da prevajalec pride pod vpliv tujega jezika, ne da bi se tega zavedal, ali nasprotno, ce se tega zaveda, da se namenoma izogiba popolni enakovrednosti tudi v primerih, ko ta obstaja. Ti dve nasprotujoci si teznji je precej zaslediti tudi v obravnavanem slovarju, pogosteje pa se uveljavlja prva.

1.  Primerov vplivanja hrvaskega frazema na izbiro ali obliko slovenskega je ogromno. In posledice:

(1) Vpliv na le eno od navedenih variant (tiskano pokoncno): (BITI) biti izvan sebe zbog cega, od cega --- biti iz sebe (izven sebe) zaradi cesa, od cesa; (CIJENA) ni po koju cijenu --- za nobeno ceno, po nobeni ceni;³⁶ (REMEN) stegnuti/stezati remen --- pritegniti/pritegovati pas (jermen);³⁷ (RIJEC) voditi (imati) glavnu rijec --- voditi (imeti) glavno besedo;

(2) izbrana manj navadna razlicica: (IGLA) kako na iglama (biti, sjediti) --- biti (sedeti) kakor na na iglah --- prim. biti na trnih; (KAMEN) kamen kusnje --- kamen preizkusnje --- prim. preizkusni kamen; (VOLJA) drage volje --- drage volje (kaj storiti) --- prim. rade volje; (ZNOJ) u znoju lica svoga --- v znoju svojega obraza, prim. v potu svojega obraza;

(3) zamenjana sestavina (ali vec sestavin): (LONAC) sve strpati/trpati u jedan lonac --- vse vreci v en lonec --- prim. metati vse v en/isti kos; (MJESTO) ostati na mjestu mrtav --- ostati na mestu mrtev, namesto biti na mestu mrtev; (NEBO) pod vedrim nebom --- pod vedrim nebom, prim. pod milim nebom; (RUKA) braniti se (boriti se) rukama i nogama --- braniti se (boriti se) z rokami in nogami --- prim. braniti/upirati se z vsemi stirimi (morda gre tu le za delno ekvivalenco); (VIDJELO) izic'i/izlaziti na vidjelo --- iziti/izhajati na svetlo --- prim. priti/prihajati na dan; (UDARAC) jednim udarcem ubiti dvije muhe --- z enim udarcem ubiti dve muhi --- prim. ubiti dve muhi na (en) mah;

(4) uporabljeno nepravo zunajfrazemsko dolocilo: (RUKA) prati ruke <od cega> --- umivati si roke <od cesa> (<pri tem>, poleg tega v slovenscini dovrsno in z mogoco daljso varianto: umiti si roke kot Pilat); (POLOVICA) bolja (ljepsa) polovica <cija> --- boljsa polovica koga, namesto cigava;

(5) do enot, ki le od dalec spominjajo na slovenski frazem, npr. (ZID) udarati glavom o zid --- udariti z glavo ob zid --- prim. iti/riniti z glavo skozi zid; nepravilno enacenje: (JEZIK) potegnuti/potezati (povuc'i/povlaciti) za jezik koga --- potegniti za jezik koga, ki v tej obliki in pomenu ne obstaja;³⁸ popolni neologizmi v slovenski frazeologiji: (KORIJEN) presjec'i u korijenu sto --- presekati v korenini kaj, uniciti prav v zacetku --- prim. slov. v kali zatreti;³⁹ (NOS) pokazati/pokazivati dugi nos komu --- pokazati dolgi nos komu;40 (PORIJEKLO) vuc'i porijeklo od koga, od cega --- voditi zacetek od koga, cesa; (STROJ) izbaciti iz stroja koga⁴¹ --- izkljuciti iz vrste koga.⁴²

2.  Nasprotna je teznja, da se namesto najblizjega ustreznika izbere kaka druga razlicica ali sopomenski frazem, prim. poleg ze navedenih (PARA) nemati prebijene pare --- ne imeti pocenega grosa namesto ne imeti prebite pare in (RUZA) ne cvetaju mu ruze --- sreca mu ni mila namesto ni mu z rozicami postlano se: (DASKA) nedostaje (fali) mu daska u glavi --- eno kolo se mu narobe vrti namesto pogostnejsega in bolj ustaljenega manjka mu eno kolesce <v glavi>; (KOZA) iznijeti citavu (cijelu) kozu --- resiti kozo, priti suh iz vode, prim. odnesti celo kozo/glavo; posebej zanimiv je primer (POVOJ) <biti> <jos> u povojima --- <biti> <se> v plenicah, <biti> v zacetnem polozaju, kjer je na slovenski strani naveden prostobesednozvezni ustreznik, ko bi lahko bila navedena frazemska varianta biti v povojih, pa tudi hrvaski frazem bi bil lahko naveden z obema variantama, ki obstajata (Matesic', 459 --- PELENA, 504 --- POVOJ), biti <jos> u pelenama/povojima. Ce to ni zavestno izogibanje enakovrednosti, potem je pac podzavestno.

Prikazala sem lastnosti slovarja Hrvatsko-slovenski rjecnik in celotne zbirke Mali frazeoloski rjecnici, ki se kazejo kot sistemske. Razkrivajo nam teznje postavljene zasnove, pa tudi praviloma pojavljajoce se odmike od nje. Drugih bolj ali manj nesistemsko pojavljajocih se nedoslednosti, pomanjkljivosti in napak nisem omenjala. Vsaj za slovenski del slovarja lahko z gotovostjo recem, da je dobro, ker je izsel le v 500 izvodih, je pa pred morebitno novo izdajo nujno potreben temeljite »strokovne lekture«.⁴³ Ceprav sama se nisem izdelala nobenega frazeoloskega (ali drugacnega) slovarja --- in s te plati je cisto mogoce reci, da je laze soditi kakor narediti --- lahko recem, da sem se pri pregledovanju teh slovarjev veliko naucila.

Opombe

¹

Treba je opozoriti, da niti v NUK-u nimajo vseh. Pravzaprav imajo samo zadnjega, tj. hrvasko-slovenskega. V knjiznici Oddelka za slovanske jezike in knjizevnost Filozofske fakultete v Ljubljani je za zdaj mogoce dobiti samo prva dva. Za svojo oceno sem imela na voljo torej le tri od sedmih slovarjev.

²

Prim. kratko oceno M. Popovica: Hrvatskosrpsko-rusko-ukrajinski frazeoloski rjecnik, Strani jezici, Zagreb 1987, 66/67. Ocen drugih slovarjev nisem nasla.

³

L. 1984 je v Novem Sadu izsel podoben srbohrvasko-slovaski frazeoloski slovar: Frazeoloski recnik srpskohratskoga jezika --- srpskohrvatsko-slovacki. Uredili: dr. Jovan Kasic' in Vladislava Petrovic' za srbohrvaski in Zelimir Spasic' za slovaski jezik. Izdajatelji: Filozoski fakultet, Institut za juznoslovenske jezike, Institut za slovacki jezik i knjizevnost in Zavod za izdavanje udzbenika, Novi Sad. Zanimiva bi bila predvsem primerjava izbire frazeoloskega gradiva.

⁴

Vsaj po nekaj prispevkov na to temo je med drugim tudi v vsakem od sestih doslej izdanih zbornikov mednarodnih kolokvijev o frazeologiji Europhras. V zadnjem (Europhras 92, Tendenzen der Phraseologieforschung, Bochum 1994) prim. npr. D. Dobrovol'skij, Thesaurus deutscher Idiome; G. Kempcke, Zur Darstellung der kommunikativen Wendungen in den gegenwartssprachlichen Wörterbüchern des Deutschen; W. Koller, Phraseologismen als Übersetzungsproblem.

⁵

Povzemam po razpravi H.-P. Kromanna Zur Typologie und Darbietung der Phraseologismen in Übersetzungswörterbüchern, v: Beiträge zur allgemeinen und germanistischen Phraseologieforschung, Internationales Symposium in Oulu 13.-15. Juni 1986, Oulu 1986, 183-192.

⁶

Kako obcutljiv je jezik v frazeologiji, kazejo primeri, kjer celo teh frazemov ni mogoce prevajati »suzenjsko« po sestavinah, npr. (sloven.) hoditi od Poncija do Pilata, (hrv.) ic'i od Ponicija do Pilata. Obravnavani Hrvatsko-slovenski rjecnik je to prezrl, v njem je na mestu slovenskega frazema zapisana oblika iti od Poncija do Pilata (tako geslo PONCIJE; pod VRATA pravilno hoditi od Poncija do Pilata). Nasprotno pa je razlika med hrvasko in slovensko razlicico latinskega alea iacta est po nepotrebnem povecana: kocka je pala (bacena) --- odlocitev je padla. Ob frazemu posipati se s pepelom <po glavi> nam celo skusa dopovedati, da slovenski posipati se s pepelom (vendar brez fakultativnega dela) sploh ne obstaja, kot ustreznik je v slovarju navedena beseda skesati se (glede na vid v izhodiscnem frazemu bi bilo seveda prav kesati se).

⁷

Prim. K. D. Pilz: Allgemeine und phraseologische Wörterbücher. Brauchen wir überhaupt phraseologische Wörterbücher?, v: gl. op. 5, 139.

⁸

Teoreticno je vprasanje, ali gre za sopomenski ali variantni niz frazemov; ali je med prvim in drugima dvema razmerje sopomenskosti, med drugima dvema pa variantnosti.

⁹

Zdi se, da vsaj v frazeologiji slovenskega knjiznega jezika ni ustreznika k hrv. ne vrijediti ni <po> lule duhana.

¹⁰

Z velikimi crkami tiskamo iztocnice frazemov.

¹¹

Vsaj v slovenskem delu so skupaj tudi sopomenke, ki bi zahtevale razlicne oznake (verjetno pa bi jih poznavalci nasli tudi v drugih delih), npr. (LEDINA) otic'i pod ledinu --- iztegniti noge (napaka; prav: iztegniti pete) in leci v grob.

¹²

Predgovor 2. knjige, v 7. samo »hrvatskog«.

¹³

To vprasanje me tedaj ni vznemirjalo z vidika pogostnosti, temvec zaradi tega, ker iz navedenih slovenskih ustreznikov bog se ga usmili in bog ga je poklical (vzel) k sebi nikakor nisem mogla sklepati na pomen hrvaskega frazema.

¹⁴

Vsi zgledi so iz 7. knjige.

¹⁵

Zakaj je zunajfrazemsko dolocilo v lomljenem oklepaju, ki pomeni (tako v Predgovoru) »izostavljivi dio frazema«, ni jasno. Verjetno gre samo za napako, Matesic' (1982: 120) ga navaja kot obvezno dolocilo, obvezno pa je tudi v slovenscini.

¹⁶

Ta je v SSKJ pripisana tudi frazemu poznati kot svoj zep 'zelo dobro, zlasti po slabih lastnostih', kar je napacno, prim. Ne boj se, ne bova se izgubila, to mesto poznam kot svoj zep.

¹⁷

Eden od zgledov v Matesic'u bi v slovenskem prevodu zahteval rabo frazema z negativno vrednotenjsko oceno: Nemoj mi se tu pozivati na svoj ponos, ili na neke lazne sentimentalnosti. Poznam te ja ko svoj dzep!

¹⁸

Ni razloga za to, da je prevajalec v tem primeru izbral delni ustreznik, saj obstaja popolni: tepsti/pretepsti (premlatiti) kot vola /koga/. Ko bi imel na razpolago tudi kategorijo delnih ustreznikov, bi bil gotovo bolj pozoren na razlike.

¹⁹

Matesic' (1982: 744): 'raditi uzaludan posao, biti lakomislen, biti vjetrogonja'.

²⁰

Podobno je pomensko razmerje med (CORBA) corbine corbe corba --- cespljeva voda, ki sta navedena kot prevodni par; pomen hrv. frazema (po Matesic'u) 'daleka/slaba/nikakva veza izmedzu dviju ili vise stvari; bezvrijedan nadomjestak', pomen slov. (ni v SSKJ) 'slaba, ne mocna prava kava; nekaj, kar od dalec spominja na pravo kavo'.

²¹

Enako prim. (VODA) tjerati vodu na svoj mlin --- napeljati vodo na svoj mlin, (VRAT) baciti/bacati se oko vrata /komu/ --- vreci se /komu/ okrog vratu; (MUHA) od muhe (buhe) praviti slona --- iz muha narediti slona.

²²

V nemsko-slovenskem frazeoloskem slovarju E. Jenko, 1994 (Sich auf die Socken machen / vzeti pot pod noge. Deutsch-slowenisches Wörterbuch der Redewendungen mit einer kontrastiven Studie), se npr. nefrazeoloski (besedni ali prostobesednozvezni) ustrezniki bolj ali manj dosledno navajajo v oglatih oklepajih.

²³

Od tega nacela se najpogosteje odmika slovenski del slovarja.

²⁴

Ali celo drugi, prim. samo na s. 29 dvakrat: (KESTEN) vaditi kesten iz vatre (za koga) --- za druge hoditi po kostanj v zerjavico; (KOCKA) staviti/stavljati na kocku (sto) --- (po)staviti vse na kocko.

²⁵

To so frazemi, ki imajo obliko nepopolnega stavka, z osebno glagolsko obliko in vsaj enim praznim mestom za pomen 'vrsilec dejanja/nosilec stanja v neosebkovem polozaju', npr. jezik miga komu : kdo migati z jezikom.

²⁶

V oklepaju so navedeni mogoci, a izpusceni ustrezniki. Ce je v oklepaju ze informacija v slovarju, je predlagani ustreznik v zadnjem oklepaju.

²⁷

Pravi nefrazeoloski ustreznik je zelo slab, nekvaliteten, manjka tudi podatek, da se rabi le kot del povedka, torej obvezno (biti).

²⁸

Pri tako minimalni razliki med frazemoma dveh jezikov, kot je ustaljenost samostalniske sestavine v ednini oz. v mnozini, zlahka prihaja do napak pri prevajanju, zato bi bil ta podatek v slovarju zelo potreben.

²⁹

Nefrazeoloski ustrezniki so tukaj tiskani pokoncno.

³⁰

Zaradi izhodiscne oblike frazema je tudi odvec navajanje glagola kot njegove sestavine.

³¹

Tako v enem pomenu, prim. Ce te bodo sprasevali o nesreci, se raje v jezik ugrizni, sicer tudi 'obzalovati izreceno', npr. ze veckrat se je v jezik ugriznil.

³²

Prim. Tole pogodbo si lahko kar za klobuk zataknes. Vendar frazem ni naveden v SSKJ, tako da bi bilo najprej treba preveriti njegovo splosno razsirjenost in pogostnost.

³³

Tukaj gre verjetno za tiskarsko napako, prav izbiti.

³⁴

V SSKJ frazem ni naveden, tako da je dvomljiva njegova pogostnost, v Glonarjevem slovarju (1936) je naveden v obliki priti s konja na osla.

³⁵

Zakaj so zunajfrazemska dolocila tukaj v lomljenem oklepaju kot neobvezna, tudi ni jasno.

³⁶

Kot vpliv oblike hrvaskega frazema je to mogoce razlagati z vidika sodobnega slovenskega jezika, sicer se navaja tudi v SSKJ, vendar s kvalifikatorjem zastar., naveden pa je tudi v Pletersniku. Navedba v obravnavanem slovarju torej tudi v tem primeru ni upravicena.

³⁷

Napacna tudi glagolska sestavina: zategniti.

³⁸

Primer je zaradi obcasne rabe tudi v slovenskih besedilih, predvsem publicisticnih, pa tudi leposlovnih (prim. A. Hieng v romanu Cudezni Feliks na str. 53 in 175), potreben razlage. V Matesic'u, ki navaja se varianto vuc'i za jezik, je (221) naveden naslednji pomen: 'navoditi/navesti koga, da kaze ono sto ne treba/sto ne zeli' (poud. E. K.). V slovenscini obstajata vsaj dva po obliki in pomenu bliznja frazema: prijeti za jezik/besedo koga 'zahtevati, da izreceno mnenje dokaze ali preklice', vleci besedo/besede iz koga 'spodbujati koga, ki je zelo molcec, da pove, kar ve'. Nobeden pa ni hrvaskemu popolnoma enak, ne po obliki ne po pomenu. Ce je napaka v publicistiki se nekako razlozljiva, je v slovarju nedopustna.

³⁹

Vzrok za napako je morda manj pogostna varianta, navedena tudi v SSKJ (KORENINA): kaj v korenini zatreti z enako pomensko razlago kot v kali zatreti.

⁴⁰

Matesic' (392/393) pripisuje frazemu pomen 'narugati se komu', torej bi lahko bil delni ustreznik slov. kazati osle (komu).

⁴¹

Pomen po Matesic'u (654) 'onesposobiti koga za akciju'.

⁴²

Vcasih je napaka tako nenavadna, da gre morda v celotnem paru za tiskarsko napako. Tak primer je frazem (SREC'A) okusati srec'u, kjer se navaja kot slovenski ustreznik okusiti sreco. Prva nedoslednost je razlicen glagolski vid, drugo je, da to v slovenscini ni frazem, obstaja pa podoben poskusiti sreco (prim. SSKJ 'tvegati narediti kako dejanje z upanjem na uspeh'). Da bi ugotovila pomen hrvaskega frazema, sem ga iskala v Matesic'u in na str. 637 nasla podobnega kusati/pokusati srec'u (ne pa z okusati), ki ima pripisan pomen 'raditi/uraditi sto na srec'u (ne znajuc'i kako c'e se svrsiti)'. Moznost nakljucne napake zmanjsuje dejstvo, da je enak izhodiscni frazem (okusati srec'u) naveden tudi v 2. knjigi zbirke (ni pa ga v 1.), kjer ima ceski ustreznik zkusit ststi in slovaski skusit' st'astie, kar kaze na slovenski frazem poskusiti sreco.

⁴³

Ker recenzenti niso zapisani, je mogoce slovar izsel brez recenzentskega pregleda. (Tudi v 1. in 2. knjigi zbirke recenzenti niso navedeni.)