Boena Ostromcka-Frczak

UDK 801.3:801.323.2=863=84

Slovensko-poljski slovar
 (Nekatera vprasanja in resitve)

Manjkal pa je slovensko-poljski slovar, zato sva se s Tonetom Pretnarjem, profesorjem primerjalne slovanske knjizevnosti na Univerzi v Ljubljani, lotila dela. France Vodnik, ki je takrat se zivel, je podprl najine namere, sam namrec ni nameraval nadaljevati slovarskega dela. Z Drzavno zalozbo Slovenije sva podpisala pogodbo in zacelo se je desetletno delo, katerega rezultat je Slovensko-poljski slovar.

2.   Slovensko slovaropisje ima v okviru dvo- in vecjezicnih slovarjev bogato izrocilo.¹ Naj omenim le nekaj najstarejsih del, kot npr. Megiserjev nemsko-latinsko-slovensko-italijanski slovar iz leta 1592, Alasijev italijansko-slovenski slovar iz leta 1607, Pohlinov slovensko-latinsko-nemski slovar iz l. 1781, Gutsmanov nemsko-slovenski in slovensko-nemski slovar iz l. 1789 in koncno najobsirnejsi Pletersnikov Slovensko-nemski slovar (I 1894, II 1895). V tem pogledu slovensko slovaropisje ni nic zaostajalo za dosezki drugih slovanskih leksikografij. Tudi danes ni nic drugace --- dvojezicnih slovarjev je presenetljivo veliko.

Drugace pa je z enojezicnimi slovarji. Navedemo lahko le Glonarjev slovar iz l. 1936. Sele od nedavna se slovenska leksikografija lahko pohvali s prvim besednjakom slovenskega knjiznega jezika, kakrsen je brez dvoma Slovar slovenskega knjiznega jezika v petih zvezkih (Ljubljana 1970-1991), ki ga je izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti. To je prvi slovenski sodobni enojezicni slovar. Vsebuje okrog 106 000 leksemov, zajemajocih obdobje od zadnjih tridesetih let 19. stoletja do danes.²

3.   Avtorja sva se pri dolocanju izhodisca in obsega Slovensko-poljskega slovarja zgledovala po Poljsko-slovenskem slovarju F. Vodnika, saj nama je slo za to, da bi lahko oba slovarja kot celota sluzila primerjalnim raziskavam. Nekatere sestavine je vendarle bilo treba spremeniti. Izkazalo se je, da znaten del od okrog 45000 gesel v Poljsko-slovenskem slovarju sodi med zastarelo izrazje, ce ne celo arhaicno, narecno in tuje, ki ni vec v rabi, npr. bistur, bitek, bitum, biureta, biustnik, broek, bró, brustwer, brucik, brukotuk, blizenka, bajor, duyzna, duszoc', duyca, dobadywac' si, duec', duoc', durniczka, dukwiec', przywyknienie, przywora, przywoka, przywiz, podratowac', podostatek in podobno. Treba je tudi dodati, da Poljsko-slovenski slovar v znatni meri odseva poljsko ctivo avtorja in izrazje, s kakrsnim se je F. Vodnik sreceval kot odlicen prevajalec iz poljske knjizevnosti.³ V dobrsnem delu gre za besedisce iz 19. stoletja in ce bi ga iz slovarja izlocili, bi se stevilo gesel brzkone zmanjsalo na okrog 40000.

Tak obseg gesel pa sva predvidela tudi za Slovensko-poljski slovar. Slo nama je za to, da bi se slovarja ujemala po obsegu besednega gradiva, nacinu obdelave gesel in koncno po obsegu celote --- 1100 strani. Pri dolocanju obsega gesel sva se opirala tudi na razmerje med stevilom geselskih enot za posamezne crke v petzvezkovnem Slovarju slovenskega knjiznega jezika in ga zmanjsala za 2,5 krat, kar je tudi dalo stevilo 40000 gesel.

4.   Ker nisva imela na voljo frekvencnega slovarja, sva se morala pri izbiri gesel ravnati po lastnem obcutku, upostevajoc pri tem obstojece slovenske dvojezicne slovarje.⁴ Vendar to zaradi nekaterih posebnosti slovenscine in poljscine ni bilo zmeraj mogoce. V slovarju naj bi bilo zajeto tudi vse tisto enakopomensko besedje, ki ima v obeh jezikih razlicne slovnicne lastnosti, npr. spol, stevilo, vezljivost, vid, prehodnost ali drugacno pravopisno podobo. Zato so v slovarju tovrstne besede, ki se razlikujejo po:

• spolu: fakultéta (f), fró (f), kíno (m), kokaín (m) --- fakultet (m), front (m), kino (n), kokaina (f);

• spolu in pravopisu: ávto (m), adút (m), benefíca (f), táksi (m) --- auto (n), atut (m) in atu (n. ind), benefis (m), taxi (n,f);

• pisavi: anekdó, cián, cínk, cioníst --- anegdota, cyjan, cynk, syjonista;

• vidu: bazírati (im)pf, cementírati (im)pf, demonstrírati (im)pf --- bazowac', impf, cementowac', impf, demonstrowac', impf;

• vezavi: moliti za zdravje --- prosic' o zdrowie; ograditi z mrezo --- ogrodzic' siatk; biti pri masi --- byc' na mszy; ziveti pri teti --- mieszkac' u cioci; bogat z izkusnjami --- bogaty w dowiadczenia; strah za sina --- strach o syna.

crevoskgar -ja

V slovar so vkljucene tudi tujke, celo tiste, ki so v obeh jezikih istovetne, a lahko predstavljajo besedotvorno osnovo za izraze, ki jih jezika tvorita po razlicnih tvorbenih vzorcih. To med drugim velja za vrsto samostalnikov in iz njih izpeljanih pridevnikov, npr.: arabéska, arabésken --- arabeska, arabeskowy; apokríf, apokrífen --- apokryf, apokryficzny; azbést, azbésten --- azbest, azbestowy; biologíja, bioló --- biologia, biologiczny; elíta, elíten --- elita, elitowy; fotográf, fotográfski --- fotograf, fotograficzny; frákcija, frákcijski --- frakcja, frakcyjny; festiválen --- festiwal, festiwalowy.

Primerilo se je tudi, da so v slovarju v obeh jezikih istovetni samostalniki in iz njih izpeljani pridevniki, a imajo drugacne mozne izpeljanke, npr. máraton, máratonski --- maraton, maratoski, toda marató --- maratoczyk, kávboj, kávbojski --- kawboj, kawbojski, toda kávbojka ne pomeni zenske kavboja, temvec western; podobno je kavbojke pl t --- spodnie dinsowe, dinsy pl t.

5.   V slovar zaradi rednega besedotvornega ustreznika ni vkljuceno slovensko besedje iz naslednjih skupin:

• samostalniki s pripono -ist, --- isce (anarhíst, ajdísce) --- poljsko: --- ista, --- isko/ysko (anarchista, gryczysko);

• pridevniki, tvorjeni iz rastlinskih imen s pripono -ov/-ev (malínov, kamílicev) --- poljsko: -owy (malinowy, rumiankowy);

• pridevniki z obrazili na -loski, tvorjeni iz samostalnikov na -logija (bioló, geoló) --- poljsko: -logiczny (biologiczny, geologiczny);

• samostalniki s pripono -irati (betonírati, citírati, datírati) --- poljsko: -owac' (betonowac', cytowac', datowac');

• izrazi s tujimi predponami, npr. a-, anti- (apolíticen, antidatírati) --- poljsko: a-, anty- (apolityczny, antydatowac');

• zlozenke z istovetnim prvim clenom, npr aero-, bio-, belo- (aerodinámika, biográm, belobrád) --- aerodynamika, biogram, biaobrody.

Specialisticno izrazje je upostevano v obsegu, ki je potreben povprecno izobrazenemu cloveku.

6.   Slovensko-poljski slovar podobno kot Vodnikov Poljsko-slovenski slovar v uvodu ne prinasa kratkega orisa slovenske slovnice. Razlog je v tem, da bo slovar izsel v Sloveniji, kjer tak pregled ne bi bil smiseln.⁵

Geslo je najveckrat polnopomenska, npr. akadémski, ávtor, bahác, béden, brzéti, drevenéti, ali nepolnopomenska beseda, npr. a, ako, bi, cez, ce, koli, pa tudi predpona, npr. cez-, do-, pre-, in prvi clen zlozenk, npr. aero..., avto..., blago..., cudo... idr. Slovenski jezik ima namrec zelo razvejeno druzino zlozenk, tako je z opredelitvijo pomena prvega clena podano nekaksno usmerjevalno geslo. V Slovarju slovenskega knjiznega jezika je npr. s prvim clenom blag... navedenih 56 zlozenk, z belo... 42, z aero... 32 (za predstavo o obseznosti pojava dodajam, da je v slovarski kartoteki vec kot 150 zlozenk s prvim clenom belo...).

Zaradi varcevanja s prostorom so pri nekaterih geslih pravopisne, foneticne in sklanjatvene razlicice povezane v pare, le izjemoma tudi nekateri tipi besedotvornih variant, npr. bifé, buffet 'bufet, bar', bagríst, bageríst 'bagrzysta', bedéti, bdéti 'nie spac', czuwac', opiekowac' si, pilnowac'', kobál, kobálj adv 'okrakiem', brátic, bratic -ica arh 'bratanek' barján, barjan, 'ten, kot mieszka na bagnach', brslján, brslín 'bluszcz', brínjevec -vca, brínovec -vca 'jaowcó', cmokáti, cmákati 'cmokac', mlaskac'', crkávati, crkováti, eksp 'padac', zdychac', umierac'', cásnikarica, cásnikarka lit 'dziennikarka'.

V skladu s tradicijo slovenskih dvojezicnih slovarjev oznacujeva mesto in dolzino naglasa (pri e in o tudi ozino in sirino), ne navajava pa intonacije. Pri podajanju naglasa in oznacevanju naglasnih dvojnic (navajava najvec dve, ceprav Slovar slovenskega knjiznega jezika veckrat podaja stiri naglasne variante) sva uporabljala tudi pravopisni slovar --- Slovenski pravopis (Ljubljana 1962).

7.   Za samostalniskim geslom sta pogosto navedena koncnica edninskega rodilnika in spol. Spol je dosledno naveden le pri zenskih samostalnikih na soglasnik (z izjemo pripone -ost), npr. nit (f) in moskih na samoglasnik, npr. serpa (m), táksi (m), bidé (m), bistró (m), kanú (m), medtem ko v drugih primerih to ni bilo potrebno. Kadar se slovenski in poljski samostalniki razlikujejo po spolu, je ta oznacen v obeh jezikih, npr. akvarél (m) --- akwarela (f), biró (m), --- biuro (n), búkev (f) --- buk (m), tôpol (m) --- topola (f).

Koncnica edninskega rodilnika je skupaj s koncajem osnove navedena le v primeru glasovne premene v osnovi ali njene razsiritve, npr. átek -tka, brátec -tca, ceber -bra, bréskev -kve, bistró -ja, céstar -ja, koló -esa, máti -ere, tele -éta, vreme -ena, pa tudi, ce gre za neredno koncnico, npr. grád -ú, -a, mó -ú, -a, zíd -ú, -a. V slovarju so navedene tudi vzporedne koncnice mnozinskega imenovalnika, npr. gôstje, gôsti, studentje, studenti, cvetó, cvéti, blága, blagó itd.

Pri glagolih je zmeraj naveden tudi vid, koncnica 1. osebe ednine pa le tedaj, ce ima glagol vzporedne koncnice, npr. blebetáti -tám, -écem, bleketáti -tám, -écem, fofotáti -tám, -ó ali ce se sedanjiska osnova razlikuje od nedolocnika (razen pri glagolih s pripono -ovati, -evati, -avati, -ivati), prim. doplesti -pletem, dopléti -plévem, dopéti -pó, dosodíti -só, dsniti -em.

V slovarju so navedene vse nadomestne osnove.

8.   Za slovnicnimi dolocili je naveden pomen, pred njim pa lahko stoji kronoloska, slogovna, socialnozvrstna oznaka itd. Ce oznaka stoji za poljskim izrazom, velja le za prevedek. Navajanje kvalifikatorjev (v slovenskem delu gesla ali za poljskim prevedkom) je bilo potrebno zato, ker prevedek pogosto sodi v drugo zvrstno razlicico kot slovenski leksem ali ima drugacno custveno zaznamovanost oziroma se od njega kako drugace razlikuje, npr.: berác, 'ebrak, dziad', toda beracó pej 'ebrak'; bombázen, bombázev 'baweniany' toda bombázast pog 'baweniany'; drát pog 'drut', zíca; féhtati pog 'prosic''; krcmár 'karczmarz', toda bírt pog 'karczmarz'; podobno kcma 'karczma' in birtíja pog 'karczma'; dn arh 'dar, darnina, darnia' -> rusa; spomlád arh 'wiosna' -> pomlad; dúdlar 1 'dudziarz'; 2 zarg 'kujon'.

Stevilo kvalifikatorjev je omejeno na najnujnejse (skupaj 65, od tega je 33 slovnicnih oznak in izrazov),⁶ da bi Poljakom in drugim uporabnikom olajsala uporabo slovarja, sva za osnovo krajsave uporabljala latinske ali mednarodne izraze. Ker je tako stalisce slovenskemu slovaropisju tuje, se je med slovenskimi jezikoslovci sprozila polemika. Mnenja so bila razlicna. Puristi so zahtevali rabo slovenskega izrazja, koncno pa je prevladalo mnenje sestavljalcev. V Uvodu je seznam oznak s krajsavami v latinski, slovenski in poljski obliki.

9.   Naslednja pomembna sestavina je prevedek slovenskega leksema. Prizadevala sva si navajati vse mozne sopomenke, npr. ábotnost 'gupstvo, brednia, bzdura', agílen 'ywy, ruchliwy, aktywny, przedsibiorczy', ájbis 'laz, malwa', barába 'otr, szelma, hultaj', brezuspésen 'bezskuteczny, nieskuteczny, daremny, bezowocowy', dezéven 'deszczowy, ddysty, sotny'; drénovec 'niedoga, niezdara, niezgua, niedorajda', dovtíp 'dowcip, kawa, art'.

Kadar ni bilo poljskega leksikalnega ustreznika, je navedena njegova protipomenka, npr. desnícar 1 praworczny, ant makut; 2 prawicowiec.

Vcasih geslu neposredno ne sledi prevedek, ampak frazeoloska zveza in sele nato njen prevod. To pomeni, da geselska beseda ne nastopa kot samostojna enota, ampak je rabljena le ali predvsem v navedeni stalni zvezi, npr. Arhimédov ~ zakon prawo Archimedesa; Célzijev ~a lestvica skala Celsjusza; Dámoklejev ~ mec miecz Damoklesa (Damoklesowy); blázev eksp ~ zegen do niczego (nic nie warte): ta zdravila so ~ te lekarstwa s do niczego; fúc eksp biti ~ byc' do niczego: danes sem cisto ~ dzisiaj jestem zupenie do niczego; vsec adv biti ~ podobac' si: to dekle mi je vsec ta dziewczyna mi si podoba; postati ~ spodobac' si: naposled mi je tudi to postalo ~ w kocu i to mi si spodobao.

10.   Za vsak slovenski leksem ni bilo mogoce najti prevedka ali protipomenke. Zato sva morala pomen veckrat opredeliti na razlicne nacine, npr. z opisom dejanskega pomena: ávba 'kobiece nakrycie gowy w stroju ludowym podobne do czepka (czepca)', berívka 'gatunek wczesnej saaty', brucka 'studentka pierwszego roku', cvícek 'róowe, kwane wino', cvétnik 1 lit 'antologia, wybó, wypisy; 2 gatunek biaych ziemniakó'.

Drug nacin je strukturalnopomenska opredelitev, npr. ambició pej 'czowiek przesadnie ambitny', fíckar 'waciciel maej zastawy', prim. fícko 'auto, maa zastawa', cankarjánec 'naladowca stylu Cankara', molívec 'czowiek (czsto) modlcy si'.

Veckrat gre za opredelitev podrocja, npr. barvnokó 'kolorowy (o czowieku): belci in barvnokozci 'biali i kolorowi'; buzaránt pej 'peda' (o czowieku), crédnica arch 'pasterka (o kobiecie)', dolgín 'wysoki czowiek, tyczka (o mczynie)'.

Strukturalna opredelitev pomena je pogosto uporabljena pri pridevnikih ter nekaterih tipih samostalnikov in glagolov. Ce gre za slovenske pridevnike, je bila tezava v tem, da jim v poljskem besedilu veckrat ustrezajo predlozni ali nepredlozni samostalniki (najveckrat v rodilniku, pa tudi v drugih sklonih), kar je zahtevalo strukturalno opredelitev pomena in sobesedila, ki je ponazarjala skladenjsko razliko, npr. dédnosten adj od dednost: -stna teorija teoria dziedzicznoci; délovni adj od delo: ~ clovek czowiek pracy, ~a pogodba umowa o prac, ~ cas czas pracy; divjacínski adj od divjacina: ~a jed potrawa z dziczyzny; dléten adj od dleto: ~ rocaj rczka duta, ~na obdelava obró dutem; cájen adj od caj: ~jna zlicka yeczka do herbaty, ~jno pecivo ciasteczka do herbaty, drobne ciasteczka. Slovenski pridevnik lahko ima ustrezen poljski prevedek, prav tako pridevniski, vendar je njegova raba veckrat omejena na strokovno izrazje ali stalne izrazne zveze, npr. mésten miejski: ~stne pravice prawa miejskie toda ~tni ocetje ojcowie miasta; cvéten 'kwiatowy': ~tni prah pyek kwiatowy: ~tni listi licie kwiatowe, ~tni venec korona kwiatowa, toda cvetlícen 'kwiatowy', dotyczcy kwiató': ~cna greda grzdka kwiató: ~cni lonec doniczka do kwiató, ~cni vzorec wzó w kwiaty.

Tezava v zvezi s pridevniki je tudi v tem, da je v slovenskem jeziku iz iste podstave tvorjenih vec pridevnikov, ki pa jim v poljskem jeziku ustreza en sam prevedek, npr. bencínov in bencínski benzynowy, dlákav, dlákast owosiony, dezjev, deznat, dezéven, dezévnat deszczowy, ddysty, sotny, fragmentáren, fragmentáricen fragmentaryczny, molékulski, molekuláren molekularny.

Spet drugacen primer strukturalne dolocitve pomena so samostalniske in glagolske pomanjsevalnice, npr. bodálce dem od bodalo (kinda), bó dem od boter (kum), bó dem od botra (kuma), délavcek dem od delavec (robotnik, pracownik, dziaacz), domovínica dem od domovina (ojczyzna), ájckati dem od ajati (spac', lulac', koysac', bujac'), spánckati dem od spati (spac').

11.   V primerih, ko se splosna raba razlikuje od jezikovne norme ali ce se leksem kot leksikalna (geselska) enota obnasa drugace kot besedilna enota, se mora slovaropisec odlociti za vrsto opisa. To vprasanje se je pojavilo pri samostalnikih za osebe zenskega spola, posebno v poimenovanjih poklicev, polozajev in naslovov, npr. arheoló, filoló, profésorica, diréktorica, detektívka in drugih, npr. dvomljívka, dnínarica, ábotnica itd. Sprasevala sva se, ali naj se v takih primerih odlociva za besedotvorno dolocitev pomena tipa: oblika zenskega spola od arheolog, filolog, profesor, direktor, detektiv, dvomljivec itd. ali drugace: kobieta, pani archeolog, filolog, profesor. Nazadnje sva se v takih primerih odlocila za podrocno definicijo, npr. arheologinja archeolog (o kobiecie) in sobesedilo: bila je odlicna ~ ; podobno: filologinja, detektivka itd.

Enako sva ravnala v primeru, ce je slovenskim leksemom moskega in zenskega spola ustrezal poljski prevedek dvojnega spola, npr. bblja eksp gadua (o zenski) in brbljác eksp gadua (o moskem); dvomljívec niedowiarek (o moskem), sceptyk in dvomljívka niedowiarek (o zenski), sceptyczka; dolgocásnez nudziarz, maruda (o moskem) in dolgocásnica nudziara, maruda (o zenski). Veckrat pa je bilo treba posamezna poimenovanja za zenski spol izraziti drugace, npr. ábotnez, ábotnik gupi mczyzna in ábotnica gupia kobieta; bélec biay mczyzna in bélka biaa kobieta; dnínar dnió, dnió in dnínarica, dnínarka kobieta pracujca na dnió.

12.   Za konec je treba se dodati, da so posamezni pomeni loceni z arabskimi stevilkami, po potrebi pa tudi ponazorjeni s kratkim sobesedilom, npr. besednják 1 arch sownik -> slovar; 2 sownictwo, zapas só bérgla 1 kula: oprt ob -o oparty o kul; 2 szczudo: hoditi po (na) -ah chodzic' na szczudach; buren -rna 1 gony, haaliwy: --- smeh gony miech; 2 burzliwy: -rni casi burzliwe czasy.

Zadnja sestavina geselskega clena je frazeologija, navedena na koncu gesla ali opredelitve pomena, na katerega se nanasa. O tem, da sva pripisovala frazeologiji velik pomen, pricajo taksna gesla, kot npr. blagó, beséda in veliko drugih, prim. blagó trgovina z belim ~om handel kobietami, razsuto ~ towar sprzedawany luzem (na wag), dobro ~ se samo hvali dobry towar wiechy nie potrzebuje, dobrego towaru nie potrzeba zachwalac' pog; beséda 1. sowo, wyraz: nove ~e nowe wyrazy; dati, drzati, prelomiti ~o dac', zamac' sowo, dotrzymac' sowa, uvodna ~a sowo wstpne, spremna ~ wprowadzenie; 2 mowa, rozmowa: ~ o osebnih dohodkih rozmowa o poborach (pacach), o tem ni bilo ~e o tym nie byo mowy; 3 jzyk: govorjena in pisana &~ jzyk mó i pisany; ~ je dala ~ o zaczlimy rozmawiac', ~ je meso postala sowo stao si ciaem, obracati (zavijati) ~e przekrcac' sowa, poloziti ~o na jezik podpowiedziec', vzeti ~o nazaj odwoac' to, co si powiedziao, vezana ~ poezja, nevezana ~ proza.

Seznam okrajsav

adj	adiectivum	pridevnik	przymiotnik
adv	adverbium	prislov	przysó
ant	antonyma	antonim	antonim
arch	archaismus	arhaizem zastarela beseda	archaizm wyraz przestarzay
dem	deminutivum	pomanjsevalnica	zdrobnienie
eksp	expressivus	ekspesivno	ekspresywny
f	femininum	zenski spol	rodzaj eski
ind	indeclinabile	nesklonljivo	wyraz nieodmienny
(im)pf	(im)perfectivum verbum	dvovidje	czasownik dwuaspektowy
m	masculinum	moski spol	rodzaj mski
n	neutrum	srednji spol	rodzaj nijaki
pl +		pretezno v mnozini	najczciej w liczbie mnogiej
pl t	pluralia tantum	samo mnnozinsko	rzecz. majce tylko liczb mnog
pog	colloquialis	pogovorno	wyraz potoczny
sg t	singularia tantum	samo edninsko	rzecz. majce tylko liczb pojedycz
zool	zoologia	zoologija	zoologia
arg	sermo perplexus	zargon	argon

Opombe

¹

Pregled vecjezicnih slovarjev povzemam po J. Toporiscicu, prim. J. Toporisic (1992). Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: DZS, s. 279.

²

F. Jakopin, (1991). Slovenski knjizni jezik in njegov Slovar (SSKJ 1-5). V: XXVII. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ljubljana: FF, s. 47-57.

³

F. Vodnik je med drugim prevedel V puscavi in goscavi Sienkiewicza, Pepel in diamant Andrzejewskega, Noci in dneve Dbrowske, Iwaszkiewiczeve Novele, Jastrunov biografski roman Mickiewicz, Legnicko polje Kossak-Szczucke, Pred pomladjo in Prah in pepel eromskega. Izdal je tudi dva izbora poljskih novel (1937 in 1951). Veliko njegovih prevodov je izslo v literarnih revijah, prim. J. Pomorska (1987). France Vodnik 1903-1986. V: Literatura na wiecie 4 (189), s. 366.

⁴

Podatki o pogostnosti so znani le za manjse stevilo leksemov in niso popolni. Predvsem pri redakciji gesel od crke T naprej sva uporabljala kartoteke SAZU in seznam gesel, ker zadnji zvezek SSKJ se ni izsel.

⁵

Poljaki lahko uporabljajo ucbenik slovenskega jezika, ki je izsel na Poljskem, prim. T. Pretnar, E. Tokarz (1980). Slovenscina za Poljake. Katowice.

⁶

H. Orzechowska je v oceni Poljsko-slovenskega slovarja avtorju ocitala cezmeren obseg sistema oznak (nastela jih je kar 115).