Romanizmi na podrocju oljarstva v govorih Slovenske Istre

Delo je dvodelno. Prvi del je pravzaprav dialektoloski leksikalni atlas, ki prinasa narecno gradivo, zbrano v letih 1988-90 s terenskim raziskovanjem v Slovenski Istri. V ta namen sem si izdelala vprasalnico, ki ima 978 vprasanj, opirajoc se na vprasalnico Italijanskega lingvisticnega atlasa (ALI), Historicno-lingvisticno-etnografskega atlasa Furlanije-Julijske krajine (ASLEF) in Slovenskega lingvisticnega atlasa (SLA). Glede na razlicne kmetijske panoge sem tematiko disertacije razdelila na 7 poglavij:

I.

Kmecko orodje, pridelki, delo na polju in v hlevu;

II.

Na vrtu in v sadovnjaku;

III.

Vinogradnistvo;

IV.

Nekatere rastline in drevesa ter opravila z njimi;

V.

Reja zivali;

VI.

Cebelarstvo;

VII.

Oljarstvo.

Terenski in zapisovalni fazi je sledila jezikoslovna obravnava zbranega gradiva; izvedla sem jo z dragocenimi nasveti somentorice prof. Alenke Sivic-Dular, ki je sodelovala pri ugotavljanju besedne in pomenske razlikovalnosti glede na jezikovni polozaj Slovenske Istre.

Ze ob prvi analizi zbranega gradiva sem dognala vidno interferenco teh govorov s sosednjimi romanskimi. Ta pojav je deloma posledica zapletene zgodovinske preteklosti teh krajev, deloma pa posledica neprestanih stikov z romanskim svetom, ki so neizbezni na sticiscu dveh kultur. Zato sem sklenila, da iz zbranega gradiva izluscim vse romanske izposojenke in skusam ugotoviti, iz katerega od sosednjih romanskih narecij oz. knjiznega italijanskega jezika so bile prevzete. To delo ni bilo enostavno, ker so nekateri izrazi z etimoloskega vidika se danes sporni ali dvomljivi, tokovi istrske romanizacije pa razlicni, saj segajo od dobe oglejskega patriarhata in Beneske republike do najnovejsega casa, ko v Slovensko Istro vdirajo zlasti trzaski dialektizmi in italijanske knjizne besede.

Analizirane romanizme (554) sem razdelila na latinsko, furlansko, benesko, istrskoitalijansko, trzaskoitalijansko in italijansko plast. Najvec jih je iz vinogradniske terminologije, medtem ko je slovenska terminologija trdno zasidrana v poimenovanjih za tradicionalna poljedelska orodja in dela. Podrobna razclemba romanizmov razgrinja pozitivne podatke, ki nam omogocajo jasneje zacrtati jezikovno podobo tega ozemlja. Za utemeljitev te trditve naj zadostuje nekaj najzanimivejsih primerov romanizmov, zbranih iz moje doktorske disertacije na podrocju oljarstva, ki je v Slovenski Istri pomembno zastopana gospodarska panoga.

958. Stiskalnica za olje; frantoio; Q. ALI 5004:

a) --- 1. 'trkola; 2. 'turkla; 9. 'turkola

Istr.slov. izraz, ki je soroden s slov.dial. trkla / torklo / trkula 'stiskalnica' (Mende 118; Plet. II 679) oz. sbh. tôrkul / torkula 'id.' (Skok III 484), je prevzet iz istopomenskega istr.it. (V. Losinj) torcolo (Rosamani 1165) / (Koper, Izola, Bale, tudi trz.it., bizj. in ben.dalm.) torcio (Cernecca 114; Domini 513; GDDT 745; Miotto 211; Rosamani 1164; Semi 297; Vascotto 321), ki je beseda sirsega ben. areala: prim. istopomensko mugl. tó (DDM 171), furl. torcul / torcli / turcli (NP 1225), ben.dalm. torcolo (Miotto ibid.), ben. (tudi benec.) torcolo (Boerio 757 d.; Durante 625; Prati EV 191), belun. torcol (Prati ibid.; Tomasi 200) oz. stit. torcolo (DEI V 3827) / knj.it. torchio (DELI 5, 1349). Zadnji vir je lat. trclum 'id.' (REW 8792). Velja spomniti tudi, da je Tó toponim v okraju Gazon (Rosamani 1165).

b) --- 3. 'mazna; 4. 'mazina; 5. 'mazna; 6. 'mazna

Izposojeno iz trz.it. in istr.it. (Motovun, M. Losinj, Reka) maina 'mlinski kamen' (GDDT 365; Rosamani 603; Samani 102) / (Koper, Izola, Labin) maena (Rosamani 603; Vascotto 169), katerima ustreza tudi istopomensko bizj. maena (Domini 273), furl. maine (NP 578), ben.dalm. maina (Miotto 119), ben. (tudi benec.) masena (Boerio 402; Durante 288) oz. knj.it. macina, ki je ljudska vzporedna oblika k it. macchina. Zadnji vir je vulg.lat. ^* mcina(m) (DELI 3, 696).

c)^* --- 6. 'mazni 'kamn

Istr.slov. adj. je zgrajen na podlagi rom. osnove (za eti. gl. vpr. 958b) z dodatkom slov. pripone.

c) --- 7. frn'tjo

Istr.slov. izraz, ki ga lahko primerjamo tudi s furl. sfrantoi 'stiskalnica' (Barbina 196), je prevzet iz istopomenskega knj.it. frantó, ki izhaja iz knj.it. franto, ptc. pas. k frangere 'lomiti', to pa iz lat. frangre 'id.' (DEI III 1707; DELI 2, 456; REW 3482).

d) --- 8. st'ruk

Izposojeno iz istr.it. (Izola, Piran) struco 'stiskalnica za grozdje' (Rosamani 1111; Vascotto 306), kateremu ustreza tudi trz.it. struco 'izvlecek' (GDDT 699), furl. struc 'sok' (NP 1138), ben. (tudi benec.) in belun. struco 'id.' (Boerio 718; Durante 591; Prati EV 181; Tomasi 193). Navedeni izrazi so deverbalne oblike k strucar 'iztisniti', ki je beseda sev.it (tudi lomb.) areala, za katero predlagajo razlicne etimologije: 1) iz lat. ^* trdcre 'potiskati'; 2) iz lat. extrquere 'izviti, iztrgati'; 3) celo iz onomat. ^* trucch (Prati ibid.). Upostevajoc prov. trucar 'biti, zadeti', je mozna tudi povezava z got. thruk-s (n. Druck) 'udarec' (DEI V 3661).

959. Kroznik pri stiskalnici; pila(piatto) del frantoio; Q. ALI 5005:

a) --- 2. 'pijt od 'mazine; 3. 'pijat od 'mazn; 4. 'pijt od 'mazine; 8. 'pijat; 9. 'pijat ot 'turkol

Istr.slov. izrazu ustreza bizj. piat 'kroznik' (Domini 338; Rosamani 779), mugl. ^* piát / plat (DDM 123), furl. plat (NP 777), trz.it. in istr.it. (Bale, Reka) piato (GDDT 459; Cernecca 83; Rosamani 779 d.; Samani 131), belun. piat (Tomasi 143), ben. (tudi benec.) piato (Boerio 504; Durante 376) oz. knj.it. piatto. Zadnje izhodisce je vulg.lat. ^* plttu(m), to pa iz gr. platys 'sirok' (DELI 4, 921; REW 6586).

b) --- 5. b'cil

Prevzeto iz istr.it. (Koper) in mugl. basil 'leseni kroznik pri stiskalnici' (DDM 11; Rosamani 73), kateremu ustreza furl. bacin / bassin '(umivalna itd.) skleda' (DESF I 134; NP 30), vic., padov., benec., valsug., rover. bazzin 'id.' (Prati EV 13) / benec. bacil / bacin (Boerio 54) oz. knj.it. bacile 'velik globok kroznik', verjetno iz knj.it. bacino s spremembo sufiksa zaradi prov. posredovanja (DELI 1, 101), to pa iz vulg.lat. ^* baccnu(m) 'lesena vaza' mogoce gal. porekla (DELI ibid.; REW 866).

963. Oljcni cvet (brst); mignole (bocce degli olivi in grappoletti); Q. ALI 5009:

1. 'zrma

grmen

grmnre

966. Razsol; salamoia; Q. ALI 5012:

a) --- 1. sl'mra; 4. sl'mra; 9. sala'mra

Istr.slov. izraz, ki je soroden s slov.dial. salamrja 'razsol' (Plet. II 450) in sbh. salamra / salamura / salamora 'id.' (Skok III 193), je sprejet iz trz.it. in istr.it. (Izola, Bale) salamora 'razsol' (GDDT 545 in 998; Cernecca 94; Rosamani 915; Vascotto 246) / (Reka) salamoia (Rosamani ibid.), ki je beseda sirsega ben. areala: prim. istopomensko bizj. salamora (Domini 392), furl. salamore / salamúerie (NP 916), ben. (tudi benec. in belun.), ben.dalm. salamora (Boerio 592; Durante 446; Miotto 174; Tomasi 162) oz. knj.it. salamoia. Zadnje poreklo je srlat. salamria(m), ^* salmria(m) 'id.', ki je sestavljeno iz sl 'sol' in mria 'razsol' nepojasnjenega izvora (DELI 5, 1120; REW 7545).

b) --- 10. sala'mura

Izposojeno iz sbh. salamra / salamura / salamora 'razsol' (Skok III 193), ki je ben. porekla (za eti. gl. vpr. 966a).

968. Del stiskalnice, v katerega stresajo oljke; olivaio (posto nel frantoio dove si ammontano le olive); Q. ALI 5014:

6. 'mants

mantee

mantie

mntica(m)

mnu(m)

mnticae

969. Kletke; gabbie, torchio, bruscole, fiscoli; Q. ALI 5015:

1. s'prte; 2. s'purte; 3. s'prt; 4. s'prte; 5. s'prt; 6. s'prte; 7. s'prte; 8. s'prta;
9. s'purt; 10. s'prti

sprta(m)

971. Velika skleda, brenta, korito; conca, bigoncia, pila; Q. ALI 5017:

3. fr'nara

frnrus

fr'nara

972. Posoda, v katero se stekajo oljni izvrzki; inferno (dove si radunano gli spurghi liquidi dell'olio); Q. ALI 5018:

1. f'tur; 2. fa'tur; 4. f'tur; 5. fo'tur; 6. fa'tur

factrium

973. Oljne tropine; sansa (pasta spremuta delle olive); Q. ALI 5019:

A) --- 1. 'pasta zm'lta

Istr.slov. izrazu, ki je soroden s slov. psta 'testo' (Plet. II 12) in je izposojen iz trz.it. in istr.it. (Izola, Reka) pasta 'id.' (GDDT 439; Rosamani 745; Samani 125; Vascotto 201), kateremu ustreza tudi istopomensko bizj. pasta (Domini 326), furl. paste (NP 713), benec. pasta (Boerio 479 d.) oz. knj.it. pasta (DELI 4, 890), je pomensko najblize mugl. pásta 'oljne tropine' (DDM 116). Zadnji vir je lat. psta(m), iz gr. pl. pástai 'moka z omako', kar je izvedeno iz gr. pássein 'gnesti' negotovega porekla (DELI ibid.; REW 6272).

b) ^*--- 2. 'nulce (pl.); 3. 'nulic (pl.); 5. 'nolc (pl.); 6. 'nulice (pl.); 7. 'nulce (pl.); 8. 'nulica (pl.); 9. 'nulic (pl.); 10. 'nulice (pl.)

Istr.slov. izraz, ki je soroden z gor. (Rihenberk) nglice 'oljcne tropine (pravzaprav semensko zrnje)' (Plet. I 714), je z dodatkom slov. dem. pripone -ca prevzet iz mugl. in terg. nó 'iztisnjene olive' (DDM 106; Rosamani 684), kateremu ustreza furl. nó 'drobni otrobi' (NP 654) oz. tosk. nocchio 'grca' (DEI IV 2591 d.; Fare 5984). Zadnji vir je lat. dem. ^* ncla 'majhen oreh' (REW 5984).

976. Oljna usedlina; morchia (feccia dell'olio); Q. ALI 5022:

a) --- 1. morka'dli (pl.)

Izposojeno iz istr.it. (Piran) morcadel, pl. morcadeli 'usedlina pri olju' (Rosamani 648) / (Vodnjan) pl. murcadéisi (Rosamani 663), ki je izvedeno iz istopomenskega istr.it. (Izola, Bale) in trz.it. morca 'id.' (Cernecca 67; GDDT 387 d.; Rosamani 648; Vascotto 177) / (M. Losinj, Vodnjan, Rovinj) murca (Rosamani 663) (za eti. gl. vpr. 976c).

b) --- 5. morkal'dc

Istr.slov. izraz je tvorjen na podlagi romanizma morka'dl (za eti. gl. vpr. 976a) z dodatkom pejor. sufiksa -ac, kateremu ustreza it. dial. sufiks -az / -aso.

c) --- 2. 'murkla; 3. 'mrkla; 4. 'mrkla; 5. mrkla; 6. 'mrkula; 7. 'mrkola; 8. 'mrkila / 'murkila; 9. 'murkola; 10. 'mrkila

Istr.slov. izraz, ki je soroden s slov. (Goriska Brda) môrca 'mastna gosca od presanih oliv' (Bezlaj II 195; Plet. I 602) / (Vreme) môrka 'maselnik' (Bezlaj ibid.; Plet. ibid.), je izposojen iz mugl. mó 'usedlina od presanih oliv' (DDM 100) / mó (DDM ibid.), kateremu ustreza istopomensko lomb. mó, bres. morcola / morcla (LEI II 976-983), bizj. morcia (Domini 287), furl. morcie (NP 615 d.), trz.it. in istr.it. (Izola, Bale) morca (Cernecca 67; GDDT 387 d.; Rosamani 648; Vascotto 177) / (Koper, Piran; tudi terg.) morcia (Rosamani 648; Semi 269), ver. morca, benec. morga (Prati EV 107) oz. knj.it. morchia / morca (DELI 3, 777). Zadnje izhodisce je za morca lat. amrca 'id.' (LEI II 976-983- Crevatin; Rocchi 433); za benec. morga lat. amrga (Prati ibid.); za knj.it. morchia pa lat. ^* amrcla, ki je dem. klas.lat. amrca (LEI II 983-987; REW 435), kar je prikrojeno po gr. amó 'olivne tropine', to pa od amérgein 'izpresati' negotovega porekla (DELI ibid.).

977. Skleda za pretakanje olja; nappo (brocca per travasare l'olio); Q. ALI 5023:

a) --- 3. b'rka

Istr.slov. izraz je izposojen iz trz.it. in istr.it. (Koper, Izola, Reka) broca 'vrc' (GDDT 94; Rosamani 118; Samani 38; Semi 239; Vascotto 59), ki ga lahko primerjamo tudi z istopomenskim bizj. broca (Domini 61), furl. brocie / brucie (NP 77), benec. broca (Boerio 100), trev. broca (Bernardi 117) oz. knj.it. brocca, ki ni etimolosko popolnoma pojasnjeno: verjetno iz vulg. lat. ^*brcca(m) 'naprava s kljunom' (brccus), pod vplivom gr. brochis 'crnilnik' (ali gr. pró 'posoda za vodo') (DEI I, 604; DELI I, 168).

b) --- 4. 'sesola z'lzna; 6. 'sesula; 8. 'ssula

Istr. sesola, ki se je nato razvilo v sesla / siesla, je splosno v rabi v istr.it. (Rosamani 1010) in ben. govorih (vic., padov., kjoz., benec., ver., rover., trev.), kjer sessola oznacuje lopatico za zajemanje vode iz barke oz. moke iz krusne skrinje (Bernardi 386; Boerio 649; Durante 508); prim. tudi trz.it. sesola 'lesena ali kovinasta zajemalka za zito' (GDDT 615), ben.dalm. seola 'lopatica' (Miotto 188), vse iz it. sessola pom. 'lesena lopata za zajemanje vode' oz. srlat. sessa, sesula 'id.', o katerem Pellegrini (Pellegrini 'Riv. St. Calabr.' N.S. 3 (1982) str. 345 d.) domneva, da izhaja iz arab. satl ali setl 'vaza z rocajem', ta pa iz lat. situla. Spet drugi trdijo, da je izvor besede negotov, mogoce onomatopoicen (DEI V 3466 d.).

c) --- 6. 'sesula; 8. 'ssula

Istr. sesula izhaja iz istr.it. (Labin, M. Losinj) sessula 'lopatica', nekoc v rabi tudi v Trzicu (Monfalcone) v pomenu 'lopatica za vino' (Rosamani 1010) / (Rovinj) siessula (Rosamani 1028); prim. tudi furl. sessule / siéssule 'lesena lopatica z zelo kratkim rocajem za odstranjevanje vode (iz barke) ali vina (na dnu bednja)' (NP 1040). Za eti. gl. vpr. 977b.

c) --- 9 'koma

Istr.slov. izraz, ki je soroden s sbh. kôguma / kogoma 'lonec' (Skok II 120), je izposojen iz trz. it. in istr.it. (Koper, Piran, Izola, Bale, Reka) cogoma 'rocka' (GDDT 163; Cernecca 33; Rosamani 227 d.; Samani 50; Semi 246; Vascotto 82) / (Vodnjan, Rovinj) cuguma (Rosamani 276), ki je beseda sirsega ben. areala: prim. istopomensko furl. có / có / có (DESF II 432; NP 168), bizj. cogoma / cuguma (Domini 107), ben.dalm. cogoma (Miotto 55), ben. (tudi benec., belun. in trev.) có (Bernardi 162; Boerio 177 d.; Durante 105; Prati EV 46; Tomasi 97 d.). Zadnji vir je lat. ccuma(m) 'lonec' neznanega porekla, kar je dalo tudi knj.it. cuccuma, ki pa je izpricano v Toskani kasneje kot v sev.it. dialektih (DELI 1, 304).

d)^* --- 7. 'komca

Istr. slov. izraz je romanizem z dodatkom slov. dem. sufiksa -ca (za eti. gl. vpr. 977c).

Literatura

ALI = Atlante Linguistico Italiano, neizdano gradivo, ki ga hranita Turinska univerza in S.F.F. v Vidmu, razen tistega, ki ga izdaja ASLEF [= ALI].

ASLEF = Atlante Storico-Linguistico-Etnografico del Friuli-Venezia Giulia, ed. G. B. Pellegrini, Padova 1972-.

Barbina = M. T. Barbina, Vocabolario della lingua friulana, SFF, Udine 1991.

Bernardi = U. Bernardi, Abecedario dei villani, Treviso 1981.

Bezlaj = F. Bezlaj, Etimoloski slovar slovenskega jezika, I (A-J), Ljubljana 1976; II (O-K), Ljubljana 1982; III (P-S), Ljubljana 1995.

Boerio = G. Boerio, Dizionario del dialetto veneziano, II ediz., Venezia 1856.

Cernecca = D. Cernecca, Dizionario del dialetto di Valle d'Istria (=Bale), Trieste 1986.

DDM = D. Zudini --- P. P. Dorsi, Dizionario del dialetto muglisano, Udine 1981.

DEI = C. Battisti --- G. Alessio, Dizionario etimologico italiano, Firenze 1950-57.

DELI = M. Cortelazzo --- P. Zolli, Dizionario etimologico della lingua italiana, 1-5 (A-Z), Bologna 1979-1988.

DESF = G. B. Pellegrini --- M. Cortelazzo --- A. Zamboni, Dizionario etimologico storico friulano, I (A-Ca), II (Ce-Ezzitâ), Udine 1984-.

Domini = S. Domini --- A. Fulizio --- A. Miniussi --- G. Vittori, Vocabolario fraseologico del dialetto 'bisiac', Bologna 1985.

Durante = D. Durante --- GF. Turato, Dizionario etimologico veneto-italiano, Padova 1975.

Fare = Fare P. A., Postille italiane al REW di W. Meyer-Lübke comprendenti le 'postille italiane e ladine'di C. Salvioni, Milano 1972.

GDDT = M. Doria --- C. Noliani, Grande dizionario del dialetto triestino, Trieste 1987.

Index AIS = K. Jaberg --- J. Jud, Index zum Sprach- und Sachatlas Italiens und der Südschweiz, Bern 1960.

LEI = M. Pfister, Lessico etimologico italiano, I, 1-7, Wiesbaden 1979-1983.

Mende RLS = M. Mende, Romanische Lehnwörter im Slowenischen. Inaugural-Dissertation zur Erlangung des Doktorgrades. (Tipkan izvod v Slavisches Seminar der Freien Universität Berlin, sign: Fak. No 263.) Berlin b.1.

Miotto = L. Miotto, Vocabolario del dialetto veneto-dalmata, II edizione riveduta e ampliata, Trieste 1991.

NP = G. A. Pirona --- E. Carletti --- G. B. Corgnali, Il nuovo Pirona, Vocabolario friulano, Udine 1977, ponatis originalne izdaje 1935.

Plet. = A. A. Wolf-M. Pletersnik, Slovensko-nemski slovar, I-II, Ljubljana 1894-1895.

Prati EV = A. Prati, Etimologie venete, Venezia-Roma 1968.

REW = W. Meyer-Lübke, Romanisches Etimologisches Wörterbuch, III. izd., Heildelberg 1935.

Rocchi = L. Rocchi, Latinismi e romanismi antichi nelle lingue slave meridionali, Udine 1990.

Rosamani = E. Rosamani, Vocabolario giuliano, Bologna 1958, Trieste 1990 (I. ponatis).

Samani = S. Samani, Dizionario del dialetto fiumano, II. izdaja, Venezia 1980.

SDLA-Ts = R. Cossutta, Slovenski dialektoloski leksikalni atlas Trzaske pokrajine, Trst 1987.

Semi = F. Semi, El parlar s'ceto e neto de Capodistria (testi antichi e moderni, glossario, itinerario grafico, documentazione fotografica), Venezia 1983.

SKOK = P. Skok, Etimologijski rjecnik hrvatskoga ili srpskoga jezika, I-IV, Zagreb 1971-74.

Tomasi = G. Tomasi, Dizionario del bellunese arcaico (pravzaprav slovar agr. belun. dialekta iz kraja Revine), Belluno 1983.

Vascotto = A. Vascotto, Voci della parlata isolana nella prima metá di questo secolo, Imola 1987.

Opombe

^*

Znak * oznacuje romanizme z dodatkom slovenskih pripon, stevilka, ki je navedena pred romanizmom, pa zaporedje raziskovalnih tock.