XII. mednarodni slavisticni kongres -- Krakov 1998

Prijave posljite do 20. maja 1996 na naslov:
Slovenski slavisticni komite, Askerceva 2,
1000 Ljubljana.

Ce bo prijav vec, kot je limit, se bo moral Slovenski slavisticni komite odlociti za najprimernejso resitev.

Jezikoslovje.

1.  Etnogeneza Slovanov, paleoslavistika.

Pradomovina Slovanov. Slovanska etimologija. Praslovanski jezik in njegova narecja. Slovanske starozitnosti v luci etnolingvistike.

2.  Jezikovni stiki.

Slovansko-slovanski stiki. Slovansko-neslovanski stiki (baltica, germanoslavica, hungaroslavica, balcanica ...). Sodobni jezikovni stiki na obmocju slovanskih jezikov.

3.  Kontrastivne raziskave in tipologije jezikov.

Kontrastivno preucevanje dveh ali vec slovanskih jezikov. Slovansko-neslovanske kontrastivne raziskave. Metodologija tipoloskih raziskav (Glasoslovje in fonologija. Oblikoslovje. Besedotvorje, skladnja. Semantika. Slovnicni sistem. Leksikalni sistemi. Besedoslovje, frazeologija, slovaropisje ...).

4.  Arealne raziskave slovanskih jezikov. Aktualno stanje slovanskih narecij. Onomastika.

Ohranjenost slovanskih narecij. Jezik Slovanov zunaj slovanskega obmocja. Jezik narodnih manjsin. Mesana in prehodna narecja. Interesne govorice (zargon, sleng, argo). Onomastika.

5.  Jezikovne spremembe (nadzirani in nenadzirani razvoj).

Najnovejse jezikovne spremembe v slovanskih jezikih. Sodobne druzbenopoliticne spremembe in jezik (sociolingvisticna vprasanja). Internacionalizacija in terminologizacija sodobnih narodnih jezikov. Zgodovina slovanskih knjiznih jezikov.

6.  Pomen slovanskega jezikovnega gradiva za teorijo jezika.

Najnovejse smeri v jezikoslovju: tvorbena slovnica, kognitivno jezikoslovje, besediloslovje. Tradicija in inovacije v slovanskem jezikoslovju in njihov pomen za jezikovne teorije. Interdisciplinarne raziskave; jezikoslovje in informatika, matematika, teorija komunikacije, psihologija, sociologija itd.

Folkloristika.
Literarna veda.
Kulturologija.

1. A. Slovanska mitologija. Slovanska arheologija.

B.   Folklora in ljudska kultura. Folklora in literatura. Slovanska folklora in evropski kontekst. Mesto folklore v nacionalnih slovanskih kulturah nekoc in danes. Pojavne oblike slovanske folklore in ljudske kulture --- snovi, kodi, zvrsti. Folkloristicne kategorije in pojmi. Kulturni konteksti slovanske folklore. Metodologija raziskovanja slovanske folklore --- primerjalne, interdisciplinarne raziskave.

C.   Srednjeveske knjizevnosti in njihove lokalne znacilnosti. Vloga prevoda v razvoju slovanskih kultur.

D. Humanizem in barok v slovanskih knjizevnostih.

2.   Slovanske knjizevnosti 18. in 19. stoletja: literarni tokovi in smeri. Predromatika kot literarni pojav. Romantika pri Slovanih in njen kulturnozgodovinski kontekst. Primerjalne raziskave slovanskih knjizevnosti. Mickiewicz --- njegovo delo in vpliv. Puskin --- delo in vpliv.

3. A.   Slovanske knjizevnosti od modernisticnega preloma do sodobnosti. Slovanski modernizem v kontekstu svetovne knjizevnosti. Filozofski kotekst modernizma. Smeri in sole. Poetika modernizma. Tradicija in novatorstvo. Modernisticni mit. Slovanska sredisca modernisticne kulture.

B.   Postmodernizem pri Slovanih in na Zahodu.

Postmodernisticni kod. Literarna antropologija postmodernizma. Problem dialoga in koteksta. Meje postmodernizma. Vloga prevoda pri razvoju postmodernizma pri Slovanih.

4.   Slovenski svet in emigracija: emigracijska knjizevnost kot literarnozgodovinsko in literarnoteoretsko vprasanje. Kronologija in periodizacija emigracijske knjizevnosti. Diaspora in metropola. Emigracijska knjizevnost in alternativna literatura v domovini. Slovanske emigracijske knjizevnosti v primerjalnem vidiku. Emigracija v 19. stoletju. 20. stoletje --- emigracijske geografija, emigracijska sredisca in njihova dejavnost. Literarnokulturno zivljenje emigracije --- revije in izdajatelji. Idejni tokovi. Pregled emigracijske knjizevnosti. Domacijska in univerzalna tematika. Oblike, zvrsti, stili. Emigracijska publicistika --- spori in diskusije. Esejistika. Znanstvene publikacija. Vracanje emigracijske knjizevnosti.

5.   Filozofska, religiozna, politicna, druzbena misel pri Slovanih. Knjizevnost in religija. Religiozni misleci. Vpliv zahodne filozofije. Vpliv slovanske misli na Zahod. Filozofsko-idejne koncepcije pri Slovanih. Drzavne in druzbene ideologije. Knjizevnost v razmerju do ideologije in politike. Zgodovinopisje --- utopije in antiutopije. Nacionalna miselnost. Narodnostna in evropska zavest v slovanskih knjizevnostih. Mickiewicz in ideja o neodvisnosti pri Slovanih.

6.   Univerzalnost in svojskost v slovanskih knjizevnostih. Slovanske knjizevnosti med Vzhodom in Zahodom. Podoba in topos Jeruzalema v slovanskih kulturah. Zgodovinske prvine v slovanskih knjizevnostih. Fantastika in pravljicnost. Znanstvena fantastika. Zabavno-poucno pismenstvo, njene razlicice in vloga v kulturi Slovanov.

7.   Obseg in meje slovanoznanstva --- slovanoznanstvo in sorodne vede. Literarna teorija in metodolgija literarnih raziskav v slovanskih dezelah --- domaci in prevzeti dosezki. Primerjalna poetika. Verzologija. Historiografija knjizevnosti. Literarnozgodovinske sinteze slovanskih knjizevnosti z znanstvenega in didakticnega vidika: potrebe po popravkih in prevrednotenju. Periodizacija knjizevnosti. Translatologija --- teorija in zgodovina literarnega prevajanja. Kulturologija --- obmocje raziskav in metode opisa. Primerjalna kulturologija. Besediloslovje in urejanje znanstvenih izdaj.

2.   Organizatorji predlozijo bloke v potrditev nacionalnim slavisticnim komitejem.

3.   V primeru, da nacionalni komite slavistov bloka ne odobri, krije stroske za organizacijo bloka in publikacijo besedil organizator bloka.

4.   Vsa besedila sodelavcev bloka morajo biti, tako kot tudi prispevki drugih udelezencev kongresa, natisnjeni prej.

5.   Koncno odlocitev o uvrstitvi bloka v program sprejme predsedstvo Mednarodnega slavisticnega komiteja na predlog poljskega organizacijskega komiteja kongresa.

Opozorilo:

1)   ena oseba ne more organizirati vec kot enega bloka;

2)   organizator bloka naslovi na nacionalne komiteje drugih udelezencev poziv, da jih vkljuci v sestav nacionalne delegacije.