Primerjalna razclenitev terminologije v matematiki in filozofiji

1   Znanstveni jezik definirajo posebna sredstva, ki se glede na druge jezikovne podsisteme locijo od splosnih jezikovnih (Pogorelec, 1986: 18-20). Ker znanstevni jezik izkljucuje custveno zaznamovanost, tudi na ravni besedisca ni celotnega korpusa custveno zaznamovanega, necustvenost pa izkljucuje tudi velik del neterminoloskih stalnih besednih zvez.

Ce sledimo J. Mistríku, je ena od definicijskih lastnosti znanstvenega jezika tudi pojmovnost (1970: 111-112). Ta je na ravni besedisca dosezena s kopicenjem terminologije. Z uporabo terminologije pa je na besediscni ravni dosezena tudi enopomenskost, saj termin vzpostavlja natancno razmerje s predmetnostjo in izkljucuje napacno predstavo o njej. Prav enopomenskost znotraj pojmovnega polja dolocene stroke je ena od temeljnih definicijskih lastnosti termina (Felber, 1984: 168).

2   Za gradivo je bilo izpisano besedisce iz clanka I. Vidava Heronovi trikotniki in diofantske enacbe³ in del obseznega besedila D. Pirjevca, Bratje Karamazovi in vprasanje o bogu s podnaslovom Vprasanje o bogu in biti⁴ ter izrazje z oznakami matematika in geometrija iz prvih dveh knjig ter filozofija iz prvih treh knjig SSKJ --- to je bilo pri dolocitvi terminoloske tipologije vecinsko. Kjer je bil za pomensko razlago potreben SSKJ, je bilo v natancen pregled vzeto le izrazje, izpisano iz SSKJ. Skupaj je bilo tako za razclenitev matematicne terminologije izpisanih 522, za razclenitev filozofske pa 395 enot. Pri sopomenskosti v terminologiji smo uporabili tudi primere iz prirocnikov: V. Sruk, Filozofsko izrazje in repertorij;⁵ A. Vadnal, Matematicna terminologija⁶ in O. Sajovic, Terminoloski slovar opisne terminologije.⁷

V matematicnem besedilu z dolocitvijo terminologije vecinoma ni vecjih tezav, na voljo pa imamo tudi prirocnika, v katerih je zbrana vecina matematicne terminologije.⁸

Drugace je s filozofskim besedilom. Ker filozofija s svojim raziskovanjem posega tudi na druga raziskovalna podrocja, je njeno pojmovno polje zelo siroko, temu ustrezna je tudi terminologija. Tako je vcasih tezko dolociti, kaj je v filozofskem besedilu termin, saj poleg ozko filozofskega izrazja lahko pricakujemo tudi gostujoce termine drugih strok.

Kultura filozofije se kaze kot ena najpomembnejsih sestavin splosne kulture, poznavanje filozofije pa tako kot pomembno za splosno izobrazbeno raven tako naroda kot posameznika, za njegovo splosno teoretsko razgledanost (Jerman, 1977: 5). Tako s socializacijo prav filozofska terminologija lahko prehaja v splosno znani slovar.

Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je skupina strokovnjakov sicer pripravljala kriticni filozofski terminoloski slovar (Jerman, 1983: 77), vendar je delo obstalo kmalu po zacetku; na voljo pa nam je kar nekaj avtorskih leksikonov.⁹

Terminolosko gradivo za SSKJ je bilo zbrano z izpisovanjem poljudnoznanstvenih del, srednjesolskih ucbenikov, strokovnih slovarjev in s prispevki terminoloskih svetovalcev (SSKJ I: XII). Ker je delo za Matematicno terminologijo potekalo v okviru naravoslovne sekcije terminoloske komisije Slovenske akademije znanosti in umetnosti in je bilo zbrano gradivo uporabljeno tudi pri sestavljanju SSKJ (Vadnal, 1974: 3-4), je matematicne terminologije v SSKJ vec kot filozofske.

3   Skusali bomo ugotoviti posebnosti matematicne in filozofske terminologije, hkrati pa izpostaviti nekatere razlocevalne besediscne lastnosti znanstvenega jezika sploh.

3.1   Pogostnost terminologije in njena raznolikost nam bosta parametra za dolocitev pojmovnosti znanstvenega besedila, vezane na poznavanje predmetnosti.

3.1.1   Primerjava absolutnega odstotka terminologije v besedilih kaze na veliko vecjo gostoto terminov v matematicnem besedilu: F¹⁰ --- 12,9 %, M --- 35,3 %. Pojmovnost matematicnega besedila je tako vezana na kopicenje terminologije, abstraktnost matematicnega besedila je dosezena ze na ravni besede.

Relevantnejsi za dolocitev odstotka besedisca, vezanega na poznavanje pojmovnega polja, je relativni odstotek terminologije; veckratno pojavljanje istega leksema je za poznavanje predmetnosti nerelevantno: F --- 12,5 %, M --- 26,8 %. Sele ob primerjavi relativnega odstotka terminologije lahko z gotovostjo potrdimo tezo o terminoloski pojmovnosti matematicnega besedila. Relativni odstotek terminologije kaze manjso razliko med besediloma. Pri zmanjsanju odstotka v matematicnem besedilu gre za vecji indeks ponovitev terminoloskih besed oziroma besednih zvez.¹¹

3.1.2   Dobljene rezultate o gostoti terminov potrjuje tudi pogostnost prvih dvajsetih leksemov (navajamo jih tako, da pricenjamo z najpogostnejsim) neglede na njihovo terminoloskost.

F		M
1 biti (nepolnopomenski)		1 biti (nepolnopomenski)
2 in		2 in
3 ta		3 trikotnik
4 da		4 enacba
5 bivajoce		5 resitev
6 vprasanje		6 z
7 kar		7 racionalni
7 o		8 v
9 v		9 ploscina
10 vse		10 ta
10 ki		11 stranica
12 na		11 da
13 z		13 ce
14 bit		14 imeti
15 vzrok		14 ki
16 sploh		16 na
17 taksen		17 Heronov trikotnik
18 bog		17 za
19 biti (polnopomenski)		19 druzina
20 kot		20 kateri

V izpisu so podcrtani termini.

Za v obeh besedilih najpogostnejsima leksemoma, nepolnopomenskim glagolom biti in prirednim veznikom in, se v matematicnem besedilu na naslednjih treh mestih ze pojavijo termini, medtem ko je v filozofskem besedilu prvi sele na petem mestu. Med najpogostnejsimi leksemi v matematicnem besedilu ni polnopomenskega neterminoloskega leksema, medtem ko se ta v filozofiji pojavi takoj za prvim terminom. Tudi natancnejsi pregled matematicnega besedila pokaze, da so leksemi v delu besedila, ki je vezan na obravnavano predmetnost, vecinoma terminoloski. Neterminoloski polnopomenski leksemi se pojavljajo v aktualizacijskem delu besedila, kjer se avtor obraca na naslovnika. V filozofskem besedilu je neterminoloskega polnopomenskega izrazja veliko vec. V obeh besedilih je visoka pogostnost (v filozofskem celo na tretjem mestu) navezovalnega kazalnega zaimka ta, v obeh besedilih z vecjo pogostnostjo pridevniskega vrstnega kot samostalniskega. Kot navezovalno sredstvo so v filozofskem besedilu z visoko pogostnostjo oziralni zaimek kar, totalni vse ter navezovalni kazalni kakovostni taksen. V obeh besedilih je z visoko pogostnostjo v vezniski navezovalni funkciji veznik ki, v matematicnem se kateri, in sicer tudi v vezniski rabi; kot vprasalni zaimek ima veliko nizjo pogostnost. Zelo visoka pogostnost navezovalnih sredstev v filozofskem besedilu (na mestih z isto pogostnostjo so v matematicnem besedilu termini) daje slutiti, da so kot povezovalno sredstvo v filozofskem besedilu uporabljene zaimenske ponovitve, v matematicnem pa ponovitve z istim leksemom, s cimer lahko razlozimo tudi manjso razliko med absolutno in relativno pogostnostjo terminologije v filozofskem besedilu.

3.2   Znacilnosti matematicne in filozofske terminologije bomo ugotavljali na izrazni, pomenski in tvorbeno-pretvorbeni ravni.

3.2.1   Na izrazni ravni je terminolosko izrazje eno- in vecbesedno, pri cemer je razlika zgolj v izrazni podobi, saj tako prvo kot drugo lahko identicno definiramo s hierarhicno ureditvijo pomenskih sestavin (Vidovic Muha, 1988b: 83--84).

Odstotek besednih zvez v terminologiji kaze razliko ze na izrazni ravni: F --- 26,8 %, M --- 43,1.¹²

Med vsemi samostalniskimi besednimi zvezami je najvec dvobesednih, le redke so terminoloske besedne zveze z razvitim levim ali desnim prilastkom: postklasicna burzoazna filozofija, enacba prve stopnje. Redke so tudi tiste, ki imajo levi in desni prilastek: definicijsko obmocje funkcije, eksplicitna oblika funkcije. Kot je bilo ze ugotovljeno, je med vecbesednimi terminoloskimi poimenovanji najvec levoprilastkovnih samostalniskih besednih zvez. Levi prilastek v terminoloski besedni zvezi pa je lahko le vrstni, npr. pravokotni trikotnik, svojilni z moznostjo mnozinske svojilnorodilniske pretvorbe, npr. ulomkova crta <- crta (od) ulomka/za ulomke, ali dolocni stevnik, npr. tri dimenzije (Vidovic Muha, 1988b: 87-88).

Med pregledanim gradivom je bilo najvec terminoloskih besednih zvez z vrstnim nekonverznim pridevnikom: absolutna vrednost, vulgarni materializem. Med njimi pa so tako za filozofsko kot matematicno izrazje znacilne besedne zveze z vrstilnim stevnikom: prva filozofija, prvo pocelo, prva stopnja, druga potenca. V filozofiji so med nekonverznimi vrstnimi pridevniki poleg njih pogosti se tvorjeni vrstni iz vrsilca dejanja,¹³ npr. filozofski individualizem, fenomenoloska metoda, in pripadnikov narodnosti (plemen), npr. jonska filozofija.

Med matematicnimi terminoloskimi besednimi zvezami po pogostnosti sledijo besedne zveze s konverznim izsvojilnim vrstnim pridevnikom na -ov/-ev: Evklidov algoritem, Neperjev logaritem, Ludolfovo stevilo.¹⁴ Poleg njih so v matematiki se vrstni s priponskim obrazilom -ski, tvorjeni iz osebnih lastnih imen, npr. evklidska geometrija, kartezijski koordinatni sistem, in vrstni iz imen prebivalcev, npr. egipcanski trikotnik. Med matematicnimi terminoloskimi besednimi zvezami so pogoste tudi z ze prej omenjenim svojilnim pridevnikom z moznostjo mnozinske svojilnorodilniske pretvorbe: cilindricna ploskev, ulomkova crta.

Med desnoprilastkovnimi samostalniskimi terminoloskimi besednimi zvezami se v matematiki pojavljajo samo besedne zveze z rodilniskim desnim prilastkom, in sicer najveckrat s pomenom splosne svojilnosti, npr. osnova logaritma, mreza telesa, in ob glagolniskem in izglagolskem jedru, npr. eliminacija neznanke, nastajanje enacbe. V filozofiji je desni prilastek prvega tipa najpogostnejsi: ekonomija misljenja, filozofija narave. V filozofiji najdemo se rodilniski prilastek s pomenom razmerja, npr. volja do moci, in desni prilastek v mestniku, npr. nauk o istosti, nauk o neupiranju.

Med glagolskimi terminoloskimi besednimi zvezami so matematicne vezavne s tozilnikom: eliminirati neznanko, krajsati ulomek. V zbranem filozofskem izrazju so med glagolskimi le stavcne, te so navzoce tudi v matematiki: svet je kontingenten sam v sebi,¹⁵ subjekt se odsvoji; vsota je asociativna, zaporedje limitira, funkcija narasca. Ker terminoloske besedne zveze ne morejo izrazati stavcnega pomena casa, naklona in nacina, je njihova stavcna oblika samo povrsinska, zato bi jih bilo v SSKJ najbolje nadomestiti z nestavcnimi: kontingentnost sveta, odsvojitev subjekta; asociativnost vsote, limitiranje zaporedja, narascanje funkcije.¹⁶

3.2.2   Pomenskosestavinska definicija besede nam bo rabila kot izhodisce za poskus pomenske tipologije, pri cemer nas bo zanimalo razmerje med enopomenskostjo in vecpomenskostjo, znotraj tega pa tudi tipicni pomenski premiki.

V okviru razclenjene terminologije prevladujejo enopomenski leksemi: F --- 58,3 %, M --- 71,5 %.

Vzrok za manjsi odstotek enopomenskih leksemov v filozofiji je predvsem v prehodu dela terminoloskega filozofskega besedisca v besedisce z oznako ozko knjizno.¹⁷ Besedisce z oznako ozko knjizno ostaja vezano na pisna besedila, zvrstno predvsem na strokovna in znanstvena, delno pa tudi publicisticna (Vidovic Muha, 1972: 50).

Med knjizno oznaceno besedisce prehaja predvsem prevzeto filozofsko izrazje, npr. antimonija, arhetip, implikacija, manj domace, npr. pocelo, pojmljiv, obcost. Domace filozofsko izrazje, ki dobi oznako ozko knjizno, to obdrzi, ker ima ob sebi nevtralno sopomenko, npr. izvor, razumljiv, splosnost. Tako smo tudi z razclenitvijo besedisca potrdili v uvodu zapisano tezo o prehajanju filozofskega besedisca iz samo terminoloske rabe. Dopolniti jo moramo s tem, da to besedisce v vecini obdrzi oznako ozko knjzno in je tako se vedno vezano predvsem na pisna besedila, zaradi njihove funkcijskozvrstne vezanosti pa tudi na ozek krog potencialnih sprejemnikov.

Za filozofsko izrazje je znacilno tudi, da v okviru istega leksema ne prihaja do vecjih pomenskih razrastov, ti so bolj izjema kot ne: dualizem, forma/oblika, konverzija. V okviru pomenskih razsiritev ob prehodu tega besedisca tudi v rabo drugih strok je filozofski izraz motivirajoci predvsem za pravno, npr. modus, identiteta, dualizem, in lingvisticno terminologijo, npr. atribut, negacija, konverzija.

Filozofski izraz je lahko vecpomenski tudi znotraj same stroke: fenomenologija po Heglu znanost o pojavnih oblikah duha v njegovem zgodovinskem razvoju; po Husserlu filozofski nazor, ki z analizo pojavov zavesti odkriva bistvo samih predmetov. Ker je terminolosko izrazje v filozofiji lahko vecpomensko in je za njegovo razumevanje pomemben izvor termina, se kot razlocevalne pomenske sestavine v SSKJ pogosto pojavljajo kvalifikatorska pojasnila, ki termin opredeljujejo avtorsko, npr. po Platonu, glede na solo, npr. po eleatski filozofski soli, ali zgodovinskorazvojno, npr. v anticni filozofiji.

Tudi v matematiki prevzeto terminolosko izrazje lahko pridobi oznako ozko knjizno: edicija, determinanta, ekstrapolacija. Ker je o zbranem gradivu pri matematicnih terminih manj prevzetih poimenovanj, je tako tudi manjsa moznost tovrstnih prehodov. Med domacimi poimenovanji je najvec takih, kjer je osnovni pomen nezaznamovan, terminoloski je sele drugotni: clen, koren, izpostaviti. Nasprotnih pomenskih prenosov je manj: krogla, kroznica, kvadrat. Ker se matematika med naravoslovnimi znanostmi kaze kot univerzalna pomozna veda, je to vidno tudi v terminologiji, saj prihaja v okviru istega leksema do pomenskih premikov, kjer je prvotni pomen matematicni, drugotni pa fizikalni ali kemijski: konstanta, fokus; adirati, enacba.

3.2.3   Enobesedno terminolosko izrazje lahko glede tvorjenosti delimo na tvorjeno in netvorjeno. Vecina je tvorjenega: F --- 89,6 %, M --- 77,5 %. Odstotek tvorjenega filozofskega izrazja je zelo visok, medtem ko je odstotek pri matematicnem podoben ugotovljenemu odstotku pri izrazju z oznako arheologija v prvih treh knjigah SSKJ --- 76,0 (Vidovic Muha, 1989: 79).

Tvorjeno filozofsko izrazje ima besedotvorne pomene, ki so pretvorba povedja ali potencialnega prvega delovalnika, pri cemer prevladuje tisto, ki je pretvorba povedja. Znotraj obeh pretvorb navajamo besedotvorne pomene glede na pogostnost tako, da zacenjamo z najpogostnejsim.

1. Stanje, lastnost, dejanje

• Pri besedotvornem pomenu stanja je v skladenjski podstavi (SPo) tvorjenke najveckrat tvorjeni samostalnik z besedotvornim pomenom nosilca lastnosti, povezave, ta pa ima v SPo samostalnik, ki oznacuje predmetnost filozofskega zanimanja: kartezijanstvo<- [to, da je] kartezijan[-O], [ ] -> -an, kartezij-; fenomenologija, kriticizem. V SPo je lahko ze samostalnik, ki oznacuje samo predmetnost filozofskega zanimanja, take tvorjenke so nizjestopenjske: atomizem <- [to, da je povezan z] atom[-om], [ ] -> -izem, atom-; moralizem, finalizem. V SPo je lahko tudi lastno ime. Priponsko obrazilo v tem primeru povzroci prehod lastnoimenskosti v obcnoimenskost: aristotelizem <- [to, da je povezan z] Aristotel[-om], [ ] -> -izem, aristotel-; avgustinizem, bergsonizem, platonizem, heglovstvo, kantovstvo.

• druzbenost <- [to, da je] druzben[-i], [ ] -> -ost, druzben-; bistvenost, gnanost, avtogeneza, modeliranje.

• determinizem <- [to, da (se)] determinira[-O], [ ] -> -izem, determin-; hipostaza.

Pri pretvorbi potencialnega prvega delovalnika prevladuje prvi pomen, pomen vrsilca dejanja je zelo redek. Tudi tu je pogost tip tvorjenk, ki ima v SPo lastno ime:

• platonik <- [tisti, ki se povezeje s] Platon[-om], [ ] -> -ik, platon-; aristotelik, kartezijanec, finalist;

• oznacevalec <- [tisti, ki] oznacuje[-O], [ ] -> -evalec, oznac-; stvarnik.

V matematiki je najvec tvorjenih terminov pretvorba povedja, pojavi pa se tudi besedotvorni pomen, ki pretvarja okoliscino kraja. Tudi tu primere tako glede na pretvorbo skladenjske podstave kot znotraj le-te navajamo tako, da zacenjamo z najpogostnejsim.

1. Lastnost, dejanje, stanje:

• deljivost <- [to, da je] deljiv[-O], [ ] -> -ost, deljiv-; lihost, distributivnost, dolzina;

• derivacija <- [to, da se] derivira[-O], [ ] -> -acija, deriv-; ekstrapolacija, interpolacija, dopolnjevanje;

• aksiometrija <- [to, da je] aksiometer[-O], [ ] -> -ija, aksiometr-; goniometrija, dekadika.

• ulomek <- [to, s cimer se] ulomi[-O], [ ] -> -ek, ulom-; krivulja, enacaj;

• cetverokotnik<-[tisti, ki je] cetverokotn[-i], [ ] -> -ik, cetverokotn-; deljenec, ravnina;

• horizontala <- [tista, ki se povezuje s] horizont[-om], [ ] -> -ala, horizont-.

• gorisce <- [tam_s, kjer] gori[-O], [ ] -> -isce, gor-; dotikalisce.

3.3   Med pomenskimi medbesednimi razmerji je v okviru terminologije zanimiva sopomenskost, saj naj bi bila terminologija zaradi doseganja cimvecje enoumnosti in natancnosti sporocenega v okviru stroke ustaljena tako, da bi z upostevanjem tradicije, tvorbenih (z)moznosti jezika in razvoja stroke izlocala nepotrebno sopomensko izrazje. Vendar je doseganje popolne izlocitve zaradi razlicnih vzrokov (nekaj bo o tem govora v okviru tipologije sopomenskosti) nemogoce.

Sopomenskost kot univerzalno leksikalno kategorijo, ki jo lahko definiramo kot medsebojno razmerje, pri katerem pride do popolnega prekrivanja pomenskosestavinske zgradbe posameznih leksikalnih enot ((P1 = P2 = P3 ...) = (UPS / xRPS = UPS / xRPS = UPS / xRPS ...))¹⁸ ali popolne prekrivnosti funkcij pri slovnicnopomenskih besedah.

Graficno bi sopomensko razmerje prikazali takole:¹⁹

Na pomenski ravni tako prihaja do homosemije, razlicne leksikalne enote imajo zaradi popolne prekrivnosti pomenskosestavinske zgradbe ((P1 = P2 ...) = (UPS / xRPS = UPS / xRPS ...)) pravzaprav en sam pomen (P = UPS / xRPS ):

V okviru terminologije nas bo zanimala le sopomenskost tistega tipa, kjer ne prihaja do slogovnih ali zvrstnih sprememb, kjer uporaba razlicnih sopomenk nikakor ne vpliva na samo besedilo.

Poskus tipologije terminoloske sopomenskosti glede na (1) normativni in (2) strukturni vidik ter (3) v razmerju med naravnim in umetnim jezikom.

1
1.1 Znotrajjezikovnost

V okviru terminologije bi bila zanimiva sopomenska tipologija na ravni knjizno : neknjizno (zargonsko, narecno), ki se kaze glede na prenosnik vecinoma kot pisno : govorno. Ker nas tu zanima terminologija, vezana na sistem knjiznega jezika, se s tem problemom ne bomo posebej ukvarjali.

1.2 Medjezikovnost

1.2.1 Citatno : domace

V filozofskih besedilih prihaja do terminoloske rabe citatnih besed oziroma besednih zvez, predvsem iz latinscine in grscine: actus purus : cisti akt, circulus vitosus : zmotni kolobar.

1.2.2 Prevzeto : domace

V terminologiji je prav sopomenk tega tipa najvec. Do dvojnic prihaja s prevzemanjem tujejezicne terminologije, tako da s termini tega tipa prihaja do vnosa tujejezicne prvine v sistem slovenskega jezika. Tudi kalkiranost tega ne spremeni, saj je tak izraz lahko le povrsinsko domac (Vidovic Muha, 1989: 73). Vendar je pri kalkiranosti treba upostevati, da je pri metaforicnem poimenovanju zaradi skupne kulturne izkusnje metaforicna poimenovalna pot lahko povsem ustrezna. Prevzetemu terminu sele kasneje sledi domaci, oba pa ostaneta, pri cemer tako kot pri vseh terminoloskih sopomenkah postane eden prevladujoci (Gajda, 1990: 75). V ta sklop spada tudi tako imenovana mednarodna terminologija, ki se glede vnosa tujejezicne prvine od ostalega prevzetega prav v nicemer ne razlikuje: fakt : dejstvo, princip kavzalnosti : nacelo vzrocnosti.

1.2.3 Prevzeto : prevzeto

Slabsa moznost je prevzem dveh (potencialno mozno tudi vecih) terminov: faktoriela : fakulteta.

1.2.4 Domace : domace

Glede na gradivo bi si lahko dovolili posplositev, da je tovrstnega sopomenskega izrazja malo, v gradivu je bil tak primer le eden: odsev : odsvit.

2
2.1 Glede na izrazno podobo

2.1.1 Enobesedno : enobesedno

Enobesednega sopomenskega terminoloskega izrazja je v gradivu najvec na ravni prevzeto : domace: alienacija : odtujitev.

2.1.2 Enobesedno : vecbesedno

Do tovrstnega sopomenskega izrazja prihaja veckrat po poti abstrahiranja ene od polnopomenskih sestavin besedne zveze (njenega jedrnega dela) v obrazilo (Vidovic Muha, 1988a: 312): mimobeznica : mimobezna premica.

2.1.3 Vecbesedno : vecbesedno

Sem spadajo predvsem samostalniske besedne zveze z desnim prilastkom, s pretvorbo v levega pa dobimo sopomenski par, ze omenjeni tip pretvorbe stavcne besedne zveze v nestavcno in sopomenske besedne zveze nepretvorbenega tipa.

2.1.3.1 Pretvorbeni sopomenski tip: prehod prek desetic -> deseticni prehod, dvojcka prastevil -> prastevilska dvojcka; funkcija narasca -> narascanje funkcije, zaporedje limitira -> limitacija zaporedja.

2.1.3.2 Nepretvorbeni sopomenski tip: Neperjev logaritem : naravni logaritem, Abelova grupa : komutativna grupa;²⁰ elementarna matematika : nizja matematika, absolutni clen : svobodni clen.

2.2 Glede na tvorjenost

Poleg tipa 2.1.3.1 se pojavlja se tip, kjer prihaja do razvrstitve obrazila na razlicno besedotvorno podstavo: introvertiran-ost : introvertn-ost, kartezij-ev : Descart-ov.

2.2.2 Razlicnost besedotvornega pomena tvorjenke (svojilnost : vrstnost): kartezijev <- [tak, ki je od] Kartezij[-a], [ ] -> -ev, kartezij-; kartezijski <- [tak, ki se povezuje s] Kartezij[-em], [ ] -> -ski, kartezij-.

3
Z ubeseditvijo jezika simbolov dobimo avtomaticno sopomenski par: : trikotnik, : integral.

Do sopomenskosti prihaja tudi na ravni umetnega jezika, na primer pri znakih za racunski operaciji deljenje in mnozenje: :, /, ÷, ×, *, .

Navedenke

Felber, Helmut (1984). Terminology manual. Paris: Unesco, Infoterm.

Gajda, Stanisaw (1990). Wprowadzienie do teorii terminu. Opole: Wysa szkoa pedagogiczna im. Powstaców lskih w Opolu.

Gesternkorn, Alfred (1993). Synonymy and homonymy. Terminology and Knowlledge Engineering. Frankfurt: Indeks-Verlag, 24-33.

Jerman, Frane (1977). Spremna beseda. Karl Vorländer, Zgodovina filozofije 1. Ljubljana: Slovenska matica.

--- --- (1983). Terminologija na Slovenskem (Podrocje filozofije). Slovenscina v javnosti. Ljubljana: RK SZDL, Slavisticno drustvo Slovenije, 76-77.

Korosec, Tomo (1977). Splosna oznaka stila znanstvenega besedila. Pristop k znanstvenemu delu. Ljubljana: FSPN, Partizanska knjiga, 81-95.

Mistrík, Josef (1970). Stylistika slovenskégo jazyka. Bratislava: Slovenské pedagogickié nakladatel'stvo.

Pogorelec, Breda (1986). Znanstveno besedilo, njegove jezikovne prvine in slog. Slovenski jezik v znanosti 1. Ljubljana: Znanstveni institut Filozofske fakultete, 11-22.

Slovenski pravopis 1. Pravila (1994). Ljubljana: Drzavna zalozba Slovenije.

Sruk, Vlado (1980). Filozofsko izrazje in repertorij. Murska Sobota: Pomurska zalozba.

SSKJ --- Slovar slovenskega kjiznega jezika I-V (1970, 1975, 1979, 1985, 1991). Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Drzavna zalozba Slovenije.

Vadnal, Alojzij (1974). Matematicna terminologija. Ljubljana: Drzavna zalozba Slovenije.

Vidovic Muha, Ada (1972). Kategorizacija in stilna opredelitev ozko knjizne leksike. VII. seminar slovenskega jezika literature in kulture, 35-52.

--- --- (1986a). Besedni pomen in njegova stilistika. XXII. seminar slovenskega jezika literature in kulture, 79-93.

--- --- (1986b). Tipoloski pregled nekaterih vplivov na slovenski znanstveni jezik. Slovenski jezik v znanosti 1. Ljubljana: Znanstveni institut Filozofske fakultete, 23-41.

--- --- (1988a). Kontrastiwe slowenisch-deutsch Tipologie der Nominalkomposition. Wiener slavisticher Almanach, 311-322.

--- --- (1988b). Nekatere jezikovnosistemske lastnosti strokovnih besednih zvez. XXIV. seminar slovenskega jezika literature in kulture, 83-91.

--- --- (1988c). Slovensko skladenjsko besedotvorje ob primerih zlozenk. Ljubljana: Znanstveni institut Filozofske fakultete, Partizanska knjiga.

--- --- (1989). Mesto jezikoslovja v humanistiki (Ob poskusu predmetnostne tipologizacije humanisticnih ved). Slovenski jezik v znanosti 2. Ljubljana: Znanstveni institut Filozofske fakultete, 71-83.

Opombe

¹

Terminologija nam pomeni celoto terminov, ki sestavljajo pojmovni sistem dolocenega znanstvenega podrocja (Felber, 1984: 1). Prim. tudi razlago prvega pomena pri geslu terminologija v Slovarju slovenskega knjiznega jezika (daje SSKJ V: 69).

²

Clanek je povzetek dela diplomske naloge Primerjalna skladenjska razclenitev filozofskega in matematicnega znanstvenega besedila, Oddelek za slovanske jezike in knjizevnosti Filozofske fakultete v Ljubljani, 1994, mentorica prof. dr. Ada Vidovic Muha.

³

Ivan Vidav (1991). Heronovi trikotniki in diofantske enacbe. Obzornik za matematiko in fiziko 38/1, 1-7.

⁴

Dusan Pirjevec (1989). Bratje Karamazovi in vprasanje o bogu. V: F. M. Dostojevski, Bratje Karamazovi. Ljubljana: Cankarjeva zalozba, 61-65.

⁵

Vlado Sruk (1980). Filozofsko izrazje in repertorij. Murska Sobota: Pomurska zalozba.

⁶

Alojzij Vadnal (1974). Matematicna terminologija. Ljubljana: Drzavna zalozba Slovenije.

⁷

Oton Sajovic (1975). Terminoloski slovar opisne geometrije. Ljubljana: Drzavna zalozba Slovenije.

⁸

Na voljo je tudi prevodno delo s tega podrocja: Matematika, prevedel in priredil Alojzij Vadnal (Ljubljana: Cankarjeva zalozba (leksikoni Cankarjeve zalozbe), 1990).

⁹

Uporabljeni so bili: Vlado Sruk (1985). Mali filozofski leksikon. Maribor: Obzorja; isti (1989). Filozofsko izrazje in repertorij. Murska Sobota: Pomurska zalozba. Del filozofske terminologije tudi v delih: Drzboslovje (1979). Ljubljana: Cankarjeva zalozba; Vlado Sruk (1986). Morala in etika. Ljubljana: Cankarjeva zalozba.

¹⁰

F = filozofija, M = matematika.

¹¹

Tomo Korosec (1977: 81) navaja nepester slovar z velikim indeksom ponovitev besed kot lastnost znanstvenega besedila, hkrati pa ugotavlja, da je v besedilih tehnicnih strok vec terminov kot v humanisticnih.

¹²

Podoben odstotek (43,2) je za arheologijo ugotovila Ada Vidovic Muha (1989: 79).

¹³

Pregled razvrstitve priponskega obrazila -ski je podala Ada Vidovic Muha (1988c: 132).

¹⁴

Pridevnike tega tipa pisemo tokrat se z veliko. Slovenski pravopis (1994: 25) uvrsca pridevnike tega tipa med svojilne pridevnike, ki zaznamujejo duhovno last, in zanje pravi, da jih je priporocljivo (poudaril V. G.) pisati z veliko: Einsteinova teorija, Pitagorov izrek. V navedenih matematicnih prirocnikih in besedilu so pridevniki tega tipa dosledno pisani z veliko, razen v primeru besednih zvez s pridevnikom kartezijev: kartezijev koordinatni sistem, kartezijev produkt. Zapis z malo se je morda uveljavil zaradi vpliva vrstnega pridevnika na -ski: kartezijski, sopomensko tudi kartezicni in Descartov. Ceprav SP 1994 pusca odprto moznost glede zapisa z veliko ali malo zacetnico, je v primeru, ko imamo konverzni izsvojilni pridevnik z vrstnim pomenom, ustrezen le zapis z malo, vendar bi tak zapis zaradi terminoloske ustaljenosti najbrz tezko dosledno uveljavili.

¹⁵

SSKJ (II: 416) besedno zvezo razsirja z njeno slovarsko razlago, kar nam eksplicitno potrdi geslo kontingentnost v delu V. Sruka (1980: 183): »/.../ nacin obstajanja necesa, kar v sebi (poudaril V. G.) nima svoje (poudaril V. G.) vzrocnosti in nujnosti.«

¹⁶

V SSKJ prihaja do nedoslednosti, saj se na primer ob besedni zvezi z oznako mat. vsota je asociativna pojavi tudi besedna zveza asociativnost vsote --- tudi s terminolosko oznako (SSKJ I: 70); besedna zveza mat. zaporedje limitira ima tudi izrazno dvojnico za kolickom pri geslu limitiranje (SSKJ II: 608), vendar brez terminoloske oznake, pri drugih navedenih terminoloskih stavcnih besednih zvezah v SSKJ nestavcnih ustreznikov ni.

¹⁷

Te vrste besedisce je vezano samo na sistem knjiznega jezika, vendar tudi v tem okviru vedno slogovno zaznamovano. O tem vec Ada Vidovic Muha (1972: 51).

¹⁸

Vec o pomenskosestavinski zgradbi besede v clanku A. Vidovic Muha (1986a: 81-82). Tu pomenijo: P --- pomen, UPS --- uvrscevalna pomenska sestavina, RPS --- razlocevalna pomenska sestavina, x --- stevilo pomenskih sestavin.

¹⁹

Uporabljen je model A. Gesternkorna (1993: 27-28), dopolnjen je z uporabo pomenskosestavinske definicije besede (Vidovic Muha, 1986a: 81-82).

²⁰

Moznost zamenjave konverznega izsvojilnega pridevnika je tudi dokaz za vrstnost in dodatni argument za zapis z malo zacetnico.