Osemdeset let akademika prof. dr. Tineta Logarja

Stroka ceni njegovo delo in osebnost --- to je s stevilnimi prispevki v strokovnem in dnevnem tisku¹ dokazala ze ob njegovi sedemdesetletnici, zlasti v obeh njemu posvecenih zbornikih,² takó s temeljito predstavitvijo zivljenja in dela v uvodnikih Martine Orozen in Franca Jakopina kot s stevilnostjo udelezbe domacih in tujih jezikoslovcev. O njegovem pedagoskem delu govori naziv zasluznega profesorja Univerze v Ljubljani (1984), o znanstvenoraziskovalnem pa izvolitev za rednega clana SAZU (1981).

Ceprav je profesor Logar pred desetimi leti nehal predavati, pa to ni pomenilo konca njegovega raziskovalnega in pedagoskega dela. Zadnje desetletje je svoje raziskovalne moci usmerjal na vec podrocij. Kot soavtor znanstvenokriticne izdaje Brizinskih spomenikov³ je poskrbel za njihov foneticni prepis. Govorna rekonstrukcija, ozivitev tisoc let stare razvojne stopnje slovenskega jezika, ki je izsla tudi na kaseti,⁴ je zahtevala veliko vec znanja, casa in znanstvene drznosti, kot je morda videti na prvi pogled. Pripravil je dopolnjeno izdajo svojih Slovenskih narecij, tokrat skupaj z nadvse dragoceno zvocno podobo vseh obravnavanih govorov.⁵

Leta 1988 so zaceli izhajati foneticni zvezki Slovanskega lingvisticnega atlasa;⁶ k njihovi koncni podobi je prispevalo tudi vecdesetletno Logarjevo sodelovanje pri tem zahtevnem mednarodnem projektu,⁷ slovenska strokovna javnost pa je bila po njegovi zaslugi dobro obvescena o poteku in rezultatih dela.⁸

Kar precej v tem desetletju odmerjenega casa je posvetil zgodovini slovenske dialektologije. Veckrat je obravnaval znanstveno delo svojega predhodnika Frana Ramovsa, orisal prispevek Jana Baudouina de Courtenaya in Frana Miklosica k podobi slovenskih narecij, v dveh prispevkih pa pregledno strnil bistvene ugotovitve povojne slovenske dialektologije.⁹

Slednjic je z vrsto geselskih clankov v Enciklopediji Slovenije poskrbel se za enciklopedicno podobo védenja o slovenski dialektologiji in slovenskih narecjih.¹⁰

V zadnjih letih so pod njegovim mentorstvom magistrirali trije in doktorirali stirje raziskovalci slovenskih narecij.

Tudi njegova osemdesetletnica (rodil se je 11. februarja 1916 v Horjulu)¹¹ ni ostala prezrta; po zaslugi njegove ucenke in naslednice Zinke Zorko je postala povod za organizacijo prvega mednarodnega dialektoloskega simpozija v Sloveniji, ki je potekal 9. in 10. februarja na Pedagoski fakulteti v Mariboru. Udelezilo se ga je 31 referentov iz Slovenije, zamejske Slovenije (Celovec, Gradec; Cedad, Trst, Sombotel), Hrvaske, Nemcije in ZDA.

Pravo sirino Logarjevega dela s podrocja dialektologije, lingvisticne geografije in zgodovine jezika naj bi pokazala tudi za to priloznost pripravljajoca se izdaja njegovega izbranega dela,¹² na temeljitejso proucitev in morebitno objavo pa se cakajo porocila s terenskega dela za Slovenski lingvisticni atlas (SLA) v letih 1951--1958, zbrana v arhivu ZRC SAZU. S tistim delom kontrastivnih mednarecnih razclemb, ki se ni bil predmet objavljenih narecnih studij, s preglednicami za poglavitne glasoslovne razvoje na sirsem podrocju posameznih raziskovalnih tock, z opozorili na zgodovinske in sociolingvisticne dejavnike ter z zbranimi oblikoslovnimi, besedotvornimi in besednimi posebnostmi bodo pomembno pomagalo pri kartografski obdelavi gradiva za SLA. Profesor Logar je prvi in najbrz tudi zadnji slovenski dialektolog, ki se pri obravnavi slovenskih narecij lahko skorajda v celoti opira na lastne terenske raziskave; meje med narecji zanj niso le crte na zemljevidu, razlaga vsakega obravnavanega narecnega pojava pa je trdno vpeta v strukturna in medsistemska jezikovna razmerja. Ravno zato je tako dragoceno tudi njegovo mentorsko svetovanje.

Bibliografija navaja naslove del, v katerih se skriva ogromno dela in znanstvene prodornosti. Nastevalna je in objektivna, vendar zato hladna, kar nekako dalec od tega, kar bi bilo treba izreci v slovesnem trenutku. Zahteva jo zavezanost stroki, na preprosto cloveski ravni pa moramo povedati se nekaj.

Prav spostljivo je stevilo vseh tistih, ki smo pri profesorju Logarju pisali diplomske naloge in magistrirali ali doktorirali; potrdimo lahko, da smo pri delu od njega dobili potrebno trdno vodstvo, delezni pa smo bili tudi prijazne spodbude in velikega razumevanja, mehkobe in topline. V danasnjem casu in v stroki, v kateri si tako osnovne stvari, potrebne za delo in ustvarjanje, samo zelimo, je to veliko, tako rekoc vzorec obnasanja, ki ga je sicer mogoce, vendar tezko posnemati.

Opombe

¹

Martina Orozen, Profesor dr. Tine Logar --- sedemdesetletnik, JiS 31 (1985/86), str. 205--207; Franc Jakopin, Tine Logar sedemdesetletnik, Delo 11. 2. 1986; Tine Logar, Vsak kulturni narod bi moral poznati samega sebe, Pogovor Nasih razgledov, Nasi razgledi 35 (1986), st. 4 (28. 2.), str. 108 + 99.

²

Slavisticna revija 34 (1986), st. 2.; Zbornik razprav iz slovanskega jezikoslovja: Tinetu Logarju ob sedemdesetletnici, zbral in uredil Franc Jakopin, Ljubljana 1989.

³

Brizinski spomeniki: Znanstvenokriticna izdaja, Ljubljana, 1922 (Monumenta Slovenica 3), 21993 (Dela razreda za filoloske in literarne vede SAZU 39).

⁴

Brizinski spomeniki: Govorna rekonstrukcija izvirnika in interpretacija v sodobni slovenscini. V slovenscini 10. stoletja govori Tine Logar.

⁵

Tine Logar, Slovenska narecja, Ljubljana, 1993 (Cicero). Razsirjeni izdaji knjige Slovenska narecja: Besedila Ljubljana, Mladinska knjiga, 1975 (Kondor) so dodane Logar-Riglerjeva Karta slovenskih narecij in stiri kasete: na prvi je uvod v knjigo, ki ga bere avtor sam, na preostalih treh pa berejo narecna besedila (obicajno svoj lastni govor) slavisti, vecinoma nekdanji avtorjevi studentje.

⁶

1. Refleksy *, Beograd, 1988; 2. a Refleksy *, Moskva, 1990; 2. b Refleksy *, Vroclav, 1990; 3. Refleksy *r, *r, *l, *l, Varsava, 1994.

⁷

Prve izdaje zvezkov vsebujejo tri njegove samostojne narecne karte in sest kart v soavtorstvu, pri 1. zvezku pa je bil tudi clan redakcijskega odbora.

⁸

Tine Logar, Slovanski lingvisticni atlas (OLA), JiS 32 (1986/87), str. 1--8; isti, Slovanski lingvisticni atlas, Seminar slovenskega jezika, literature in kulture (SSJLK) 25 (1989), str. 9--22; isti, Slovenski jezik v slovanskem lingvisticnem atlasu, SSJLK 30 (1994), str. 69--75.

⁹

Tine Logar, Fran Ramovs --- zgodovinar in dialektolog slovenskega jezika, Razprave razreda za filoloske in literarne vede SAZU 13 (1990), str. 5--12; isti, Pomen Frana Ramovsa za slovenistiko, v: Zbornik Slavisticnega drustva Slovenije: Sedemdeset let slovenske slovenistike, Ljubljana, 1991, str. 13--17; isti, J. Baudouin de Courtenay --- slovenski dialektolog, JiS 33 (1987/88), str. 1--7; isti, Delitev slovenskih narecij pri Miklosicu, v: Miklosicev zbornik: Mednarodni simpozij v Ljubljani od 26. do 28. junija 1991, Ljubljana, 1992 (Obdobja 13), str. 445--449; isti, Prispevek povojne slovenske dialektologije k rekonstrukciji razvoja slovenskega jezika, v: Beiträge zur Kenntnis Südosteuropas und des Nahen Orients 40 = Dona Slavica aenipontana: In honorem Herbert Schelesniker, München, 1987, str. 79--83; isti, Razvoj slovenske dialektologije kot lingvisticne geografije po Franu Ramovsu, v: Zbornik Slavisticnega drustva Slovenije: Sedemdeset let slovenske slovenistike, Ljubljana 1991, str. 75--78.

¹⁰

Tine Logar, Belokranjsko-obkolpski govori, Enciklopedija Slovenije (ES) 1: A--Ca, Ljubljana, 1987, str. 222--223; isti, Dialektologija, ES 2: Ce--Ed, Ljubljana, 1988, str. 256; isti, Gorenjsko narecje, ES 3: Eg--Hab, Ljubljana, 1989, str. 278--279; isti, Istrsko narecje, ES 4: Hac--Kare, Ljubljana 1990, str. 183; isti, Jezikovni atlas, prav tam, str. 307--308; isti, Koroska slovenska narecja, ES 5: Kari--Krei, Ljubljana, 1991, str. 287.

¹¹

Njegov zivljenjepis je prikazan v zgoraj omenjenih zapisih ob njegovi sedemdesetletnici, na kratko pa tudi v Enciklopediji Slovenije6: Krek--Marij, Ljubljana, 1992, str. 311.

¹²

Pripravljamo ga v Dialektoloski sekciji Instituta za slovenski jezik Frana Ramovsa ZRC SAZU.