Ob zivljenjskem jubileju dr. Zinke Zorko

Rodila se je 24. februarja 1936. leta na Spodnji Kapli na Kozjaku. Gimnazijo je obiskovala v Mariboru, slavistiko pa je studirala na ljubljanski univerzi in leta 1961 diplomirala. Najprej se je zaposlila na Ravnah (1961), nato pa jo je profesorska pot vodila v Maribor. Na Pedagosko akademijo je prisla leta 1971, nato pa je bila njena poklicna pot tesno povezana z vsemi napori (in zadovoljstvi), ki so spremljali ustanavljanje visokosolskega studija slovenistike v Mariboru. Ob napornem pedagoskem delu (dopoldan je predavala knjizni jezik, historicno slovnico in dialektologijo rednim studentom razrednega pouka in slovenskega jezika, popoldan pa se studentom ob delu, tedenska ciklicna predavanja pa je imela se na Visoki uciteljski soli v Sombotelu na Madzarskem) je leta 1976 magistrirala (Koroski govori na severnem Pohorju zahodno od Rus do Vuzenice), leta 1986 pa je dokoncala disertacijo z naslovom Koroski govori Dravskega obmejnega hribovja od Ojstrice do Duha na Ostrem vrhu in dosegla naslov doktorice jezikoslovnih znanosti; od leta 1986 je bila docentka, od 1991 pa izredna profesorica za slovenski jezik. Od leta 1986 ob rednem delu v Mariboru predava dialektologijo in vokalizem tudi na Oddelku za slovanske jezike in knjizevnosti Filozofske fakultete v Ljubljani. Bila je predsednica Slavisticnega drustva Maribor (1991-1995), veckrat predstojnica Oddelka za slovanske jezike in knjizevnosti na Pedagoski fakulteti v Mariboru, od 1995. leta pa je tam tudi prodekanica za raziskovalno dejavnost.

Najpomembnejse podrocje znanstvenoraziskovalnega zanimanja profesorice Zinke Zorko je slovenska dialektologija, se posebej koroski, stajerski in panonski prostor, v katerem je bilo na dialektoloski karti Slovenije pred njenim nastopom veliko belih lis. Svoje raziskave zavestno in nacrtno usmerja v se nezapisane govore, izcrpno in podrobno analizira njihove glasoslovne, oblikoslovne in skladenjske posebnosti in zbira narecno besedje ter z novim gradivom in trdnimi ter premisljenimi analizami ohranja bogato slovensko narecno dediscino ter ugotavlja posebnosti v njenem razvoju.

Skupina raziskav sistematicno razclenjuje prostor na levi in desni strani Drave od Dravograda do Maribora; vsaka od razprav je narecna slovnica obravnavanih govorov, kot npr. Oblikoslovje v pohorsko-kozjaskem narecju (Simpozij ob 100-letnici F. Ramovsa, 1990), Vzhodnokoroski govori v Dravski dolini, na severnrm Pohorju in v Dravskem obmejnem hribovju (Zbornik razprav iz slovanskega jezikoslovja --- Tinetu Logarju ob sedemdesetletnici, 1989), Oblikoslovje Ojstrice nad Dravogradom (SR, 1991), Kapelsko-ozbaltski govor (Podoba in preteklost, 1995), Govor Kaple na Kozjaku (Tudomanyos kozlemenyek, 1990), Ruski govor (Razprave SAZU, 1990); studija Perniski govor (Wiener Slawistischer Almanach, 1988) je zgoscen opis najbolj vzhodnega podjunskega govora Pernic nad Muto v Dravski dolini.

Nekaj razprav je nastalo ob raziskovanju in dolocanju meje med koroskimi in stajerskimi govori v Dravski dolini. Tako je npr. Starejsi koroski in mlajsi stajerski narecni pojavi v Dravski dolini (SSJLK 1990) zgoscen prikaz razvoja glasoslovja in oblikoslovja v vzhodnih koroskih in stajerskih govorih v Dravski dolini, Slovenska narecna clenjenost s posebnim ozirom na vzhodnokoroske govore (Institut für Slawistic, Celovec 1988), Narecna jezikovna podoba v severovzhodni Sloveniji (Interkulturni dnevi, 1994), Opis zage, mlina in oglenice v govoru Selnice ob Dravi (Traditiones, 1994). Profesorica Zinka Zorko je pomaknila korosko narecno mejo globoko po Dravski dolini do Fale in Selnice, na Pohorju in Kozjaku pa vse do blizine Maribora.

Drugi tematski sklop zavzemajo razprave, ki se osredinjajo na vzhodnostajerski narecni prostor, zlasti na govore ob sticiscu koroske, stajerske in panonske narecne skupine; zanimivo se prepletajo in oblikujejo mariborsko mestno govorico. Sem sodi npr. kontrastivna studija o morfoloskih in skladenjskih posebnostih koroskih, stajerskih in panonskih govorov v primerjavi s slovenskim knjiznim jezikom (Nemzetkozi szlavisztikai napok III, 1988), Koroska stajerska in panonska narecja ob severni meji (CZN, 1993), Besedni red v severovzhodnih slovenskih narecjih (Zborovanje slavistov, 1993). Narecna podoba mariborskega predmestja (CZN, 1989) je studija, ki prikazuje znacilnosti tistih narecij in govorov, ki z vseh strani segajo v mariborska predmestja (panonskoslovenjegoriskega, stajerskega kozjaskega, stajerskega severno- in vzhodnopohorskega), Mariborski pogovorni jezik na sticiscu treh narecnih baz (Glasoslovje in besedisce) (SSJLK, 1992), Framski govor (Znanstvena revija, 1989), Oplotnisko narecno besedisce (Zbornik obcine slovenska Bistrica, 1990), Stajerski govor na Velikem Bocu pri Lucanah v Avstriji (1989).

Tretji tematski sklop zajemajo razprave, ki predstavljajo panonsko narecno skupino, in sicer prleske, prekmurske in porabske govore. Profesorica dr. Zinka Zorko sistematicno zapisuje, zbira in analizira predvsem arhaicno slovenscino v Porabju na Madzarskem, ki je bila v preteklosti premalo raziskana, zapostavljena in izpostavljena mocni madzarizaciji. Obsezne in natancne raziskave, ki jih je jubilantka opravila na terenu, kazejo, da se je slovensko narecje ohranilo le se v redkih vaseh med slovensko mejo in Monostrom. Razprava Prekmursko narecje v Porabju na Madzarskem (SSJLK, 1989) prikazuje predvsem glasoslovje in oblikoslovje prekmurskega porabskega govora v Stevanovcih, ki se ni bil sistematicno opisan, opozarja pa tudi na razlike med govorom v Stevanovcih in gornjeseniskim porabskim govorom. Sem sodijo se npr.: Kontrastivni vidiki dialektoloskega raziskovanja (Prekmursko porabsko narecje) (Zborovanje slavistov, 1990), Oblikoslovna analiza besedila Zobriszani Szloven i Szlovenka ... (Kosicev zbornik, 1994) in jubilantkina prizadevanja, da slovenscina v Porabju ne bi sla v pozabo (organizirala in vodila je Dialektoloski raziskovalni tabor v Porabju, v Slovenski vesi in Sakalovcih, aktivna je pri Kosicevem skladu, svoje diplomante in podiplomce usmerja v raziskovanje tega arhaicnega panonskega narecja, spodbuja in podpira domacine, da se zavedajo bogastva svojega narecja, ki ga ne smejo zapraviti --- Funkcija casopisa Porabje med porabskimi Slovenci (Interkulturni dnevi, 1995)).

Prav tako natancno raziskuje tudi prekmursko narecje v Sloveniji, zadnje case predvsem leksiko, ki potrjuje poseben razvoj prekmurskega jezika in dokazuje, da sta v preteklosti na slovenskem ozemlju obstajala dva tipa knjiznega jezika (osrednje- in vzhodnoslovenski, izhajajoca iz alpske in panonske narecne baze), ki sta se do druge polovice 19. stoletja razvijala samostojno v povsem razlicnih upravnopoliticnih in jezikovnozgodovinskih razmerah. Najpomembnejse razprave iz te skupine so: Besedni red v prekmurscini (Nemzetkozi Szlavisztikai napok V., 1994), Prekmurska narecja (1993), Medjezikovni vplivi v lendavskem kotu (Posvetovanje Matjaza Korvina, 1991), Jezikovne interference v Genterovcih (1990), Leksikalne razlike v severovzhodnih slovenskih dialektih (Nemzetkozi szlavisztikai napok II, 1986).

Prleski prostor pokriva z raziskavami, v katerih prikazuje govorjeni in pisani slovenski jezik v Radgonskem kotu z vsemi medjezikovnimi vplivi (Govor vasi Zetinci (Sicheldorf) v avstrijskem Radgonskem kotu, 1989; Rezultati dialektoloskih raziskav v Zetincih (Sicheldorf), 1994; Mednarecna prepletanja v Halozah, 1992), izdela malo slovnico vzhodnih haloskih govorov (Nemzetkozi Szlavisztikai napok IV, 1991), celostno prikaze posamezne govore (Radomerscak --- Miklosicev zbornik, 1991; Bis --- Murscev zbornik, Gomila pri Kogu --- Borkov zbornik) ali pa je mentorica magistrskih in doktorskih raziskovanj tega prostora.

Posebna skupina dialektoloskih razprav je osredinjena na leksiko pri Prezihovem Vorancu (v Solzicah, 1994; Boju na Poziralniku in Samorastnikih, 1993; Jamnici, 1993) in A. M. Slomsku (Govor Ponikve in dialektizmi v Slomskovem delu Blaze in Nezica v nedelski soli, 1991). Celostno problematiko samoglasniskih sestavov v slovenskih narecjih predstavlja v SSJLK leta 1994, vprasanje jata v zgodovinskem razvoju slovenskega jezika v zborniku Skrabceva misel I (1994), daljsanje akuta pa v SR leta 1993.

Dolgotrajno dialektolosko delo se kaze v obsezni monografiji Narecna podoba Dravske doline (1995), ki prikazuje rezultate njenega 35-letnega raziskovalnega dela. Gre za doslej najnatancnejsi prikaz koroskih govorov vhodno od Vuzenice in Dravskega obmejnega hribovja od Ojstrice nad Dravogradom do Sv. Duha na Ostrem vrhu, severnostajerskih govorov v Dravski dolini in mariborskega pogovornega jezika.

Bibliografija profesorice dr. Zinke Zorko obsega skoraj 80 enot, med drugim se recenzije, ocene in porocila ter rezultate raziskovalnih del, urednisko delo (npr. zbornik Kosic in njegov cas, 1994), bila pa je tudi predsednica organizacijskega odbora in pobudnica 1. mednarodnega dialektoloskega simpozija v Mariboru (1996).

Med mariborskimi in ljubljanskimi studeti je izredno priljubljena, saj je odlicna predavateljica in potrpezljiva mentorica, ki letno sprejme okoli 10 diplomskih nalog, v zadnjem casu pa je tudi mentorica, somentorica in ocenjevalka magistrskih in doktorskih del. Sodeluje tudi pri permanentnem izobrazevanju uciteljev iz severovzhodne Slovenije, pripravlja vsakoletna strokovna izpopolnjevanja slovenskih uciteljev iz Porabja in predava zanje, sodeluje z Visoko uciteljsko solo v Sombotelu, je nosilka raziskovalnega projekta na Pedagoski fakulteti v Mariboru in nadaljuje terenska narecna raziskovanja.

Predavateljica in nadaljevalka Logarjevega dela prof. Zinka Zorko generacijam slavistov na Pedagoski fakulteti v Mariboru in Filozofski fakulteti v Ljubljani priblizuje zanimanje za dialektologijo in jih spodbuja, da na poti skozi jezik in njegovo spreminjanje odkrivajo bogastvo domace govorice --- zaklada, ki ga moramo negovati tako kot knjizni jezik. Ob njenem jubileju ji zazelimo zdravja in ustvarjalnih moci, da bo ob delu, ki jo se caka, bogatila slovensko dialektologijo.