Osnovnosolska didaktika slovenskega jezika in knjizevnosti v zadnjem desetletju -- objave v Jeziku in slovstvu

Prispevek prikazuje bero clankov o pouku slovenscine v osnovni soli, ki so bili objavljeni v Jeziku in slovstvu v zadnjem desetletju.¹ Ker je revija Jezik in slovstvo ena od osrednjih publikacij, ki objavlja tudi prispevke s tega podrocja, lahko recemo, da z objavami v reviji posredno zasledujemo tudi stanje v teoriji in praksi pouka slovenskega jezika in knjizevnosti.

Pouk slovenskega jezika in knjizevnosti v osnovni soli

Zanima nas skupina clankov, ki temeljijo na prakticnih izkusnjah uciteljev ali rezultatih empiricnih raziskav strokovnjakov, s svojo vsebino pa posegajo v pouk slovenskega jezika in knjizevnosti predvsem na predmetni stopnji osnovne sole. Prispevkov z omenjenega podrocja ni ravno veliko, prav tako pa ni veliko avtorjev, ki bi o tem pisali.

O pouku slovenskega jezika

O jezikovnem pouku v osnovni soli je najvec clankov napisal France Zagar. Njegovi prispevki vsebinsko segajo od napotkov za pripravo ucitelja na pouk do posameznih poglavij, ki se obravnavajo pri pouku slovenskega jezika tako na razredni kot na predmetni stopnji. Pri tem sta morda najbolj izpostavljeni poglavji oblikoslovje in sporocanje, predvsem pisno. S podrocja oblikoslovja v OS so prispevki, ki se nanasajo na obravnavo besednih vrst in sklanjatev ter vadenja slovnicnih oblik. Vsi ti clanki imajo svojo teoreticno osnovo v avtorjevi slovnici in njegovih se vedno veljavnih in predpisanih ucbenikih za slovenski jezik. Med oblikami pisnega sporocanja zasledimo kratke spise ali pisne miniature, ki sicer, kot pise avtor, niso predpisane z ucnim nacrtom, sluzijo pa lahko kot dopolnitev in popestritev. Razpravljanje je sicer prezahtevna oblika sporocanja za osnovno solo, vadi pa se jo v nekaterih predstopnjah in tako pripravi ucence na razpravljanje na visjih stopnjah solanja. Nadaljnje oblike pisnega sporocanja, ki jih obravnava, so: oznake, domisljijski spisi in opisi. V sklop sporocanja sodi tudi clanek o popravljanju in ocenjevanju spisov. Sporocanje je eno od podrocij, ki jim je avtor posvetil najvec svoje pozornosti, sintezo tega proucevanja pa predstavlja doktorska disertacija in knjizna izdaja Solske besedilne vrste.²

Avtorjevi clanki pogosto temeljijo na empiricno zasledovanih in utemeljenih podatkih, ki so bili pridobljeni v manjsih raziskavah, izvedenih na osnovnih solah. Vsi clanki so tudi ilustrirani s konkretnimi primeri iz solske prakse, dodane pa so se naloge, s katerimi bi se pri posamezni dejavnosti lahko dosegli boljsi rezultati.

Med ostalimi avtorji bi omenila Ksenijo Cernigoj, ki pise o govornem vzoru ucitelja, ki lahko predstavlja pozitivno ali negativno spodbudo za ucence, govori pa seveda o slovenskem jeziku pri pouku kot sredstvu sporazumevanja in ne predmetu spoznavanja. Erika Krzisnik pise o frazeologiji v ucbenikih za osnovno in srednjo solo, podaja pa tudi rezultate empiricne raziskave o poznavanju frazemov pri osnovno- in srednjesolcih. Irena Stramljic Breznik obravnava Kosovelovo pesem Soncek boza kot izhodisce za besedotvorno analizo, Vika Slabe pa pise o problemih, ki jih v jezikovno komunikacijo v osnovni soli prinasa TV komunikacija.

O pouku knjizevnosti

O pouku knjizevnosti v osnovni soli so v tem casu pisali Joze Lipnik, Miha Mohor, Metka Brcko in Andrijan Lah.

Joze Lipnik se je v svojem clanku leta 1985 podrobneje ukvarjal s posameznimi fazami v solski interpretaciji umetnostnega besedila in z vprasanjem, kako v posameznih fazah obravnave besedila postopamo. Pozornost je posvetil predvsem tistim fazam, ki so v teoriji slabse razclenjene, in pokazal na konkretne primere udejanja teh faz pri pouku. V clanku Otroci zivijo s knjigo pa je podal konkreten primer obravnave besedila --- knjige za domace branje --- v tretjem razredu OS. S tem so faze, ki jih je obravnaval v prejsnjem clanku, dobile celovito ilustracijo. Podobno kot je Lipnik porocal o obravnavi Pike Nogavicke v tretjem razredu OS, je Miha Mohor leta 1995 porocal o obravnavi knjig Alica v cudezni dezeli in Alica v ogledalu. Njegov prispevek se usmerja predvsem v razvijanje sposobnosti ustvarjalnega pisanja osnovnosolcev ob obravnavi literarnih besedil.

Metka Brcko je v svojem clanku temeljito obdelala prvo fazo v sistemu celovite solske interpretacije umetnostnega besedila --- dozivljajsko-spoznavno motivacijo. V clanku pise o izboru teme za motivacijo, o vrsti priprave na branje, ki je lahko ustna ali pisna, o postopkih, pri katerih razlikuje tradicionalne in netradicionalne, ucnih oblikah, ki so uporabne v tej fazi, in casu, v katerem naj bi motivacijo izpeljali.

Andrijan Lah je v svojem prispevku podal statisticno in delno tudi vsebinsko analizo, ki jo je naredil na podlagi opazovanja osnovnosolskih beril in zastopanosti razlicnih besedil v njih.

Za konec

Clanki o jezikovnem pouku v osnovni soli v obravnavanem obdobju ne ustvarjajo celovite podobe tega pouka, saj obravnavajo samo nekatera ozja podrocja, le nekatere vsebine, metode in cilje, ki jih ima pouk slovenskega jezika v osnovni soli. Pouku knjizevnosti v osnovni soli je v bistvu namenjenega manj prostora, vendar pa je mogoce iz teh prispevkov izlusciti celovitejso podobo. Opazna je metodoloska pestrost pri obravnavi posameznih vprasanj, saj se avtorji posluzujejo anket, statisticnih analiz, porocajo o rezultatih empiricnih raziskav. Celovitejsa je podoba pouka knjizevnosti tudi zato, ker vsi omenjani avtorji izhajajo iz modela solske interpretacije umetnostnega besedila in osvetljujejo posamezne faze znotraj tega modela --- s prakticnega in teoreticnega stalisca.

S temi ugotovitvami se bezen pregled prispevkov iz zadnjih devetih letnikov revije Jezik in slovstvo, ki se navezujejo na pouk slovenskega jezika in knjizevnosti v osnovni soli, zakljucuje. Lahko bi rekli, da je kljub prizadevnemu delu nekaterih posameznikov ukvarjanje z osnovnosolsko prakso in porocanje o njej relativno skromno zastopano tudi v reviji, ki del svojega prostora redno namenja prav temu podrocju.

Izbor iz bibliografije

V bibliografskem izboru so zajeta vsa dela, ki se nanasajo na pouk slovenskega jezika in knjizevnosti v osnovni soli in so bila omenjena zgoraj. Poleg njih so navedeni prispevki iz teorije pouka jezika in knjizevnosti, ki jih lahko apliciramo tudi na osnovnosolsko prakso. Zaradi celovitejse podobe so dodana tudi nekatera dela, ki zgoraj niso bila posebej obravnavana, predstavljajo pa tehten prispevek k problematiki. Bibliografija je urejena po posameznih letnikih revije, znotraj letnikov pa po posameznih stevilkah.

1985/86

Zagar, France, Ucna priprava, st. 1, str. 20-28.

Lipnik, Joze, Vec metodike --- nuja za uspesnejse vzgojnoizobrazevalno delo, st. 1, str. 28-32.

Zagar, France, Obravnavanje in prepoznavanje besednih vrst v OS, st. 4, str. 115-119.

Lipnik, Joze, Nekateri primeri in problemi interpretacije in sinteze umetnostnega besedila v osnovni soli, st. 8, str. 290-295.

1986/87

Zagar, France, Kratki spisi (pisne miniature), st. 4, str. 108-111.

Grosman, Meta, Pouk bralne sposobnosti, st. 5, str. 133-141; st. 6, str. 188-196.

Lipnik, Joze, Otroci zivijo s knjigo, st. 7-8, str. 244-248.

1987/88

Zagar, France, Obravnava sklanjatev v OS, st. 1-2, str. 21-24.

Zagar, France, Razpravljanje v OS, st. 4, str. 98-101.

Simenc, Stanko, Bibliografija del o teoriji pouka slovenskega jezika in knjizevnosti v osnovni in srednji soli 1977-1987 (1), st. 5 III-IV; st. 6, IV.

Cernigoj, Ksenija, Uciteljev govorni vzor kot sredstvo spodbude, st. 7-8, str. 212-223.

1988/89

Zagar, France, Oznake v OS, 1-2, str. 23-30.

Krakar Vogel, Boza, Smotri, vsebine in metode pouka slovenske knjizevnosti, st. 3, str. 65-69; st. 4-5, str. 89-97.

Simenc, Stanko, Bibliografija ... (3), st. 3, str. 79, II-IV; (4), st. 6, III-IV.

Zagar, France, Domisljijski spis v OS, st. 6, str. 141-145.

1989/90

Zagar, France, Opis v OS, st. 1-2, str. 32-34.

Simenc, Stanko, Bibliografija ... (5), st. 1-2, str. 43-44.

Krakar Vogel, Boza, Metodicni sistem solske interpretacije umetnostnega besedila, st. 4-5, str. 91-98.

Krzisnik, Erika, Frazeologija v osnovni in srednji soli, st. 6, str. 134-141.

Lah, Andrijan, Knjizevnost v osnovnosolskih berilih, st. 6, str. 144-149.

1990/91

Brcko, Metka, Dozivljajsko-spoznavna motivacija --- zacetna faza v celovitem sistemu solske interpretacije umetnostnega besedila, st. 3, str. 70-76.

Krakar Vogel, Boza, Prispevek k razclenjevanju ucne ure iz knjizevnosti, st. 7-8, str. 223-224.

1991/92

Krakar Vogel, Boza, Renata Campelj, Elizabeta Crnic, Pouk knjizevnosti v oceh uciteljev in ucencev osnovnih in srednjih sol, st. 1-2, str. 37-40.

Kordigel, Metka, Branje ali branje, st. 3-4, str. 75-82.

1992/93

Slabe, Vika, Besedi osrednje mesto v soli, st. 5, str. 182-184.

1993/94

Krakar Vogel, Boza, Novejsi slovenski pogledi na pouk knjizevnosti kot dejavnik sooblikovanja njegovih smotrov, metod in vsebin, st. 2-3, str. 90-91.

Krakar Vogel, Boza, Razseznosti uciteljeve usposobljenosti za poucevanje knjizevnosti, st. 5, str. 175-188.

Stremljic Breznik, Irena, Umetnostno besedilo kot izhodisce za obravnavo besedotvorja v osnovni soli, st. 7-8, str. 341-345.

Zagar, France, Predstavljanje in vadenje slovnicnih oblik, st. 7-8, str. 337-340.

1994/95

Podbevsek, Katja, Interpretativno branje kot del uciteljevega govornega nastopa, st. 3-4, str. 103-111.

Zagar, France, Metaforika, ki jo odkrivajo osnovnosolski ucenci, st. 6, 221-225.

Mohor, Miha, Mladinska knjizevnost in ustvarjalno pisanje osnovnosolcev, st. 7-8, str. 293-300.

Zagar, France, Komentiranje in revidiranje spisov, st. 7-8, str. 301-302.

Opombe

¹

Bolj tocno v zadnjih devetih letih, po letnikih JiS-a od 1985/86 do 1994/95.

²

France Zagar (1992). Solske besedilne vrste. Maribor: Obzorja.