Half pa pu -- The Language of Slovene Americans
Ljubljana: SKUC, 1995. (Studia humanitatis, Apes).

Doc. dr. Nada Sabec je izbrala 200 informatorjev in z njimi posnela nad 420 ur govornega gradiva ter z njimi izpolnila 185 vprasalnikov. Izidi analize izpolnjenih vprasalnikov kazejo na velike razlike med predvojnimi in povojnimi priseljenci, hkrati pa tudi na velike razlike med pripadniki posameznih rodov v okviru teh dveh skupin.

Prvi vecji val priseljencev na prehodu iz 19. v 20. stoletje je bil praviloma brez formalne izobrazbe, to se pravi, da niso obvladali ne knjizne slovenscine in ne anglescine. Svoje narecje so uporabljali tudi v etnicno strnjenih naseljih s slovenskim druzabnim zivljenjem, s slovenskimi trgovinami, gostilnami, solami in cerkvami. Pri prevzemanju angleskih besed je zanje odlocilna glasoslovna, deloma tudi oblikoslovna adaptacija tujih besed domacemu jeziku. V jeziku prvega rodu (vseh 35 informatorjev ima slovenscino za svoj materni jezik) se kazejo se arhaizmi zaradi casovne in prostorske oddaljenosti od domovine.

Njihovi otroci so se v Clevelandu ze solali v ameriskem izobrazevalnem sistemu in se ucili anglescine, napredovali na druzbeni in ekonomski lestvici ter se zaceli izseljevati iz t. i. getov v etnicno mesana predmestja. Ta drugi predvojni rod obvlada narecno slovenscino in knjizno anglescino, torej je najbolj dvojezicen od vseh; govori z moznostjo kodnega preklapljanja na povedni in nadpovedni ravni. Od 86 anketirancev v tej generaciji jih je 51 (59 %) navedlo kot materni jezik slovenscino, 35 (41 %) pa anglescino.

V tretjem rodu predvojnih priseljencev, ki dosega tudi visjo in visoko izobrazbo, pa je vseh 19 informatorjev izbralo za svojo materinscino anglescino.

Povojni, predvsem politicni priseljenci so vecinoma izobrazeni, obvladajo svoje narecje, slovenski knjizni kezik, pogosto pa tudi anglescino. Ti uporabljajo kodno preklapljanje, odvisno od jezikovne zmoznosti in preference sobesednika. Od 28 informatorjev jih je 26 navedlo slovenscino kot svoj materni jezik --- njihovi otroci, vecinoma visoko izobrazeni, pa navajajo kot svojo materinscino anglescino.

Najbolj dramaticna ugotovitev raziskave je, da v povojnem drugem rodu slovenscina ze izgublja funkcionalno vrednost in da je z vsakim novim rodom blizje jezikovna smrt. Upadanje kompetence v slovenscini je se posebej ocitno, ce upostevamo podatke ne le za govor, temvec tudi za branje in pisanje.

Slovenski jezik izgublja svojo vlogo zlasti med mladimi, pa tudi v tisku, namenjenem izseljencem. Slovenscina pristaja na nekaksni simbolni ravni, prave sporazumevalne vrednosti pa nima vec.

Dejavniki, ki najodlocilneje pripomorejo opuscanju slovenscine, so:

• etnicno mesani zakoni,

• druzbeno ekonomska in zemljepisna mobilnost,

• jezik ni med najpomembnejsimi dejavniki za opredeljevanje za Slovenca, pomembnejsi so jim kulturni dejavnik, vera, etnicna kuhinja, delovna etika in drugo.

Razprava o jeziku ameriskih Slovencev je dragocena tudi zaradi stevilnih vzorcev anket in prepisov s kaset ter zaradi poglobljene analize gradiva. Z njo dobivamo Slovenci prvo znanstveno razclembo polozaja slovenscine v doloceni ameriski regiji.