Izpeljanke s pomenom snovi iz pridevniske podstave ¹

A. Vidovic-Mu (1988a: 16) je ugotovila, da »/v/saj deloma razlicen obseg besedotvornih pomenov samostalniskih tvorjenk v domaci, pa tudi v tuji literaturi /.../, sili poiskati kar se da objektivna merila za njegovo dolocanje.« Zato avtorica povezuje besedotvorni pomen s sestavinami pomenske podstave povedi in izhaja (za izpridevnisko tvorbo) iz povedja, s katerim se povezuje pomen lastnosti oz. stanja, prvi delovalnik na podlagi podspola zivo, nezivo pretvorbeno ustreza nosilcu lastnosti (oseba ali predmet), okoliscine pa se povezujejo s pomenom kraja in casa, skupno torej pet skupin.

Po nacelu pomenskosti stavcnih clenov prikaze sest besedotvornih pomenov J. Toporisic (1991a: 222). Tako konkretno za izpridevniske samostalniske izpeljanke velja: z osebkom se na podlagi kategorije bioloske zivosti oz. nezivosti povezujeta nosilec in nosilnik lastnosti, povedek se povezuje z lastnostjo oz. stanjem, na podlagi metonimije se loci pomen popredmetene lastnosti, prislovnemu dolocilu ustreza pomen okoliscin kraja in casa,² medtem ko pomenska skupina snovi nima neposredne povezave s stavcnoclensko strukturo, izpostavljena je zaradi dokaj pogostega pojavljanja tvorjenk, ki kazejo na prepoznaven snovni pomen.

1.0   Pomenska kategorija snovi se je v SS (1984) uveljavila kot sesta skupina tvorjenk pri izglagolskih samostalniskih izpeljankah (str. 130), pri izpridevniskih kot tretja (str. 134) in pri izsamostalniskih (str. 140) kot prva podskupina tvorjenk v okviru seste skupine, imenovane drugi izraziti pomeni. J. Toporisic (1991b: 309-313) je nato skupino sest pri medponskopriponskih zlozenkah, ki imajo v prvem delu pridevnik in so pomensko vzporedne izpeljankam iz pridevniske podstave, omejil le na pomen snovi.

1.1   Kot je ze znano, v sodobni slovenski besedotvorni teoriji o tem ni enotnega mnenja, tako A. Vidovic - Muha (1988a) pri izpridevniski tvorbi navaja le pet pomenov: stanje, lastnost; nosilec lastnosti; predmet kot nosilec lastnosti; mesto in cas, ne pa tudi snovi.

Pregled slovenske besedotvorne literature 20. stoletja kaze, da je pomen snovi omenjal ze tudi Janezic (1906: 131): »e) razne lesovine in druge snovi (bukovina, hrastovina, hrusevina; kislina, lojevina, medenina /.../«. Breznik (1934: 160) izpostavlja snov le pri obrazilu -ivo: cepivo, lepivo 's cimer se lepi', gnojivo, netivo, predivo, strelivo; pri -ina pa opozarja: »/.../ pri zivalskih imenih pomeni meso ali kozo, npr.: govedina, kozletina, svinina, teletina, volcina, volovina, zajcevina /.../.«

Kategorijo snovi je imenoval ob treh obrazilih tudi Bajec v poglavju Pripone po njih pomenu (1950 I: 128): »Snovna imena: -ina (ajdovina, govedina, kozina, hrastovina, medenina), -ivo (cepivo); -enjak (ovsenjak).«

1.2   Ce iscemo vzporednice med slovenskim in slovanskim pomenskim skupinjenjem tvorjenk, potem jih najdemo pri avtorju V. Smilauerju v Novoceské tvoení slov (1971: 212-213), kjer zasledimo naslednje skupine tvorjenk, oznacujoce: I. ljudi, II. zivali, III. predmete, stvari, IV. mesta, V. drugo: 1. casovni pojmi, 2. nebesna telesa, 3. minerali, rudnine, 4. rastline, 5. deli telesa, 6. bolezni, 7. materiali, 8. hrana in pijaca, 9. davki, placila, 10. pravni pojmi, 11. besede o jeziku, knjigi, 12. izrazi znanstvenih strok; VI. lastnost (...), VIII. tvorjenke z modifikacijskim pomenom.

S 6. skupino iz SS je primerljiva Smilauerjeva V. kategorija. Ocitna pa je tudi razlika: skupinjenje ceskega avtorja je izrazito vezano na leksikalne pomene.

Ceska akademijska slovnica (1986) je v bistvu obilico prej nastetih kategorij zreducirala na poimenovanje nosilca lastnosti, mesta in lastnosti, tako da prva skupina zajema: osebe, zivali, rastline, stvari, minerale in rudnine --- torej tudi snov.

Nasprotno v hrvascini, pri S. Babic'u (1986), besedotvornopomenskih skupin ni mogoce zaslediti. Ob vsakem obrazilu so preprosto nasteti slovarski pomeni tvorjenk, kot npr. za -ac (str. 59-61), kjer so navedene izpeljanke, ki pomenijo osebe, zivali, rastline, razne stvari (studenec, cir, del zelodca, grozdje, jed, kamen, plasc, kip, mineral, ruda, obronek, pijaca, plin, sneg, stol, palica, naprava, zgradba) ipd.

Ocitno je torej, da je druzenje tvorjenk v pomenske skupine posledica razlicnih kriterijev pri razlicnih avtorjih. Slovensko besedotvorje je izbralo objektivno merilo, vezano na stavcnoclensko oz. propozicijsko strukturo, pri cemer je pomenska skupina snovi nastala kot osamosvojena kategorija za tiste tvorjenke nosilnika, za katere je bil ze tradicionalno opazen leksikalni snovni pomen.

2.0   V nadaljevanju bo na podlagi gradiva iz SSKJ I-V in Pletersnikovega (ob izpeljankah oznaceno s P) Slovensko-nemskega slovarja I, II (1894/95) prikazana snovna pomenska skupina tako, da bodo izpeljavna obrazila razvrscena na podlagi rodnosti v tri kategorije: 1. najrodnejsa priponska obrazila zajemajo od 10 do 20-odstoten delez tvorbe, pri cemer so taka do 20 odstotkov v preglednici oznacena kot rodna (R), ce pa ta delez presegajo, so zelo rodna (ZR); 2. s srednje rodnimi (SR) oz. manj rodnimi (MR) obrazili je tvorjenih od 5 do 10 oz. 1 do 4 odstotkov izpeljank; 3. v skupino nerodnih obrazil, ki so obravnavana tako, da so zdruzena glede na tipicna izglasja, se uvrscajo tista, ki so zastopana z manj kot odstotkom izpeljank. Pri tem je potrebno poudariti, da so statisticno relevantne le tvorjenke iz SSKJ, ki so bile izpisane na podlagi formalnih kriterijev (obseg pridevniske iztocnice, stevilo iz nje nastalih tvorjenk), medtem ko imajo izpisi iz Pletersnika le ilustrativno vrednost.

2.1   Najrodnejsa priponska obrazila

2.1.0   V to skupino se uvrscajo tri obrazila (-ina, -ec in -ica), s katerimi je tvorjenih kar 74,2 % vseh izpeljank.

2.1.1   Kot primarno obrazilo snovne pomenske skupine se je izkazal izpeljavni morfem -ina (39,1 %), ki se kot reprezentancno besedotvorno sredstvo ob omenjeni pomenski skupini pojavlja tudi v SS (1984: 134).

Izpeljanke nastajajo iz lastnostnih prvotnih (gnilina, kislina, surovina), predvsem pa iz tvorjenih pridevnikov, med katerimi prevladuje snovna pomenska podskupina lastnostnih z obrazili -en (oglenina, pescenina, prstenina, rozenina, strupenina), -n (bisernina, kostnina, lesnina, mesnina, zobnina) ter -ov/-ev (glogovina, citronovina, kostanjevina, hojevina). Druga obrazila nesnovnih podstavnih pridevnikov so se lahko -av (grcavina), -l (zmrzlina). Zastopana je tudi ena sama vrstna vrstilna stevniska podstava prvina.

Obrazilo se druzi z vsemi nastetimi obrazilnimi tipi podstav, ne da bi jih krnilo ali premenilo. Vecina besedja je stilno nezaznamovana, manj kot sedem odstotkov izpeljank pripada strokovnemu izrazju (mrtvina 1. med., oglenina mon., prstenina 1. agr., secnina kem., sluznina biol., strupnina med., zobnina anat.).

2.1.2   Z 32 izpeljankami je zastopano obrazilo -c (18,4 %). V podstavah prevladujejo lastnostni (snovni) tvorjeni pridevniki (apnenec, glinenec, jeklenec, ledenec, hojevec, pescenec, rzenec, slivovec, svincenec, smrekovec). Za pomen vina nastopata gadovec 2. pog. 'vino iz Gadove peci' in sentjanzevec iz individualnosvojilne in vrstne podstave.

Tretjina vseh tvorjenk je strokovno vezanih na cebelarstvo (ajdovec, smrekovec), mineralogijo (drvenec, jeklenec, zelezovec), petrologijo (rozenec) ali metalurgijo (bakrovec).

2.1.3   S tremi tvorjenkami manj je zastopano obrazilo -ica (16,7 %), kar ga uvrsca na tretje mesto po rodnosti.

V podstavah prevladujejo lastnostni pridevniki (kislica, rahlica; ilovica, zveplenica, stresnica). Misjica 'zelo strupen prah brez okusa' ima v podstavi vrstni pridevnik.

Glede na podobne podstavne znacilnosti, ki jih imajo vsi trije obrazilni tipi izpeljank, je zanimivo ugotoviti se delez skupnih podstav, torej tistih, ki se druzijo z vsemi tremi obrazili ali le z dvema.

Rezultati so presenetljivi: sinhrono stanje ne potrjuje tvorjenk z isto podstavo za vsa tri obrazila in snovnim pomenom; le ce vkljucimo se gradivo Pletersnika, dobimo osamljen primer: slanec 'die Salzsole' P, slanica 'das Salzwasser, die Salzsole', slanina 'podkozno mascobno tkivo'.

Osem odstotkov skupnih podstav imata -ec/-ina (gnil-, grahov-, hojev-, hruskov-, lipov-, orehov-, smrekov-), tvorjenke pa so pomensko razlicne, tako da -ina navadno predstavlja 'lesno snov', -ec pa snov, ki je povezana s podstavo po izvoru (smrekov med > smrekovec) ali obliki (premog v velikosti oreha > orehovec).

Obrazili -ina in -ica imata skupni le dve podstavi: ilov-, prhel-: ilovica je nadrejena sopomenka za zastarelo ilovino, prhlica je strokovni izraz nasproti splosnemu prhlina.

Ob podstavi pescen se nahajata tudi obrazili -ica in -ec, prva tvorjenka ima pomen 'prst', druga 'kamnina'.

Iz tega pregleda je razvidna izredno natancno dolocena in razmejena pomenskost vseh treh izpeljavnih morfemov, s cimer je mogoce razloziti tudi njihovo sicersnjo rodnost.

2.2   Srednje in manj rodna priponska obrazila

2.2.0   Srednje rodnim obrazilom se z odstotki priblizujeta -ak in -ka (4,6 %), druga manj rodna so: -jak (4,0), -ik (3,4 %), -ek (2,9 %), -or in zenskospolski -ja in -java z 1,1 %.

2.2.1   Z izjemo dveh tvorjenk iz lastnostne podstave (ilovak, kiselak), ki imata pomen 'ilovica' oz. 'skuta', so druge nastale iz podstav na -ji in imajo pomen iztrebka, npr.: kozjak, pticjak, pasjak, zajcjak ipd.

2.2.2   Izpeljava z obrazilom -ka poteka le iz lastnostnih tvorjenih podstav npr.: apnenka, ilovka, pescenka. Oznake izpeljank ne kazejo posebnih tipicnosti, prevladujejo nevtralne tvorjenke, s po enim primerom je zastopana tudi njih narecna in knjizna pripadnost (ilovka 1., pescenka 2.).

2.2.3   Obrazilo -jak potrjuje sedem tvorjenk iz sodobnega besedisca: kiseljak, pescenjak, rumenjak idr.. Vse z izjemo rumenjaka so tudi zaznamovane, zelo pogosto kot starinske (ovsenjak, prosenjak, rzenjak). Iz podstave na -ski je samo izpeljanka konjscak 'iztrebek', ki velja za redko. Zanimivi pa so se Pletersnikovi zgledi, npr.: svinjak 'svinji kamen', zeleznjak 'der Brauneifenstein', bisernjak 'perlit'.

2.2.4   Z obrazilom -ik je tvorjenih sest izpeljank iz lastnostnih neprvotnih pridevnikov. Konkretni pomeni kazejo na meso (bocnik), kruh (psenicnik) ali kamnino (apnenik, sijajnik, pescenik).

2.2.5   Za manj pogoste vzporedne tvorjenke s pomenom 'iztrebek' veljajo take, ki so izpeljane z obrazilom -ek, kjer se polglasnik ohranja (misjek, zajcjek, pasjek). Kadar se obrazilo druzi s podstavo na -ski, je tvorjenka palatalizacijsko in asimilacijsko premenjena (konjsk- + -ek > konjscek). Iz vrstilne stevniske podstave prvi je pri Pletersniku znana se izpeljanka prvek 'der Urstoff'.

2.2.6   Obrazilo -or je v slovenscini izjemno redko obrazilo, se posebej pa ob pridevniski podstavi. To potrjujeta le dve izpeljanki sladkor in suhor 'knjiz., redko 'prepecenec'.

2.2.7   Snovni pomen imata tudi izpeljanka masca redko 'mast' in tolsca '... v vodi netopna organska snov', nastali z obrazilom -ja tako, da se pri prvi krni obrazilo podstavnega pridevnika masten.

2.2.8   Za obrazilo -java najdemo zgleda v dveh strokovnih poimenovanjih iz lesarstva: beljava, crnjava.

2.3   Nerodna priponska obrazila

2.3.0   V to skupino se uvrscajo vsa obrazila, ki so zastopana le s po eno tvorjenko: -ec-, -ic, -nik; -arija; -e, kar predstavlja 0,6 % delez tvorbe, in tista, ki jih potrjuje le gradivo iz Pletersnikovega slovarja: -nica, -aca, -jaca ter -al.

2.3.1   Priponska obrazila z izglasnim -c ali -c- pred zadnjim samoglasnikom: -ec-; -nica

Tvorjenka kislec je zastarela za 'kisik', posebnost je obrazilo -ec- z ohranjenim polglasnikom v vseh sklonih.

Iz Pletersnika sta tvorjenki rjavnica kot izraz iz montanistike in kiselnica 'kisla voda', ki kazeta na obrazilo -nica.

2.3.2   Priponska obrazila z izglasnim -c ali -c- pred zadnjim samoglsnikom: -ic; -aca, -jaca

Za obrazilo -ic najdemo zgled votlic, ki je petroloski izraz za bolj znan plovec 'lahka, luknjicasta svetlo siva prodornina'.

Ilovaca in zoltaca 'vrsti zemlje' sta tvorjeni z obrazilom -aca, obe pa znani le v Pletersnikovem slovarju.

Tudi tvorjenka z obrazilom -jaca (prodnjaca 'prodovita zemlja') je iz istega vira.

2.3.3   Konverzno priponsko obrazilo -e: -e

Med srednjespolskimi tvorjenkami je zastopana konverzna tvorjenka iz vrstne podstave vrhnje, ki je narecni izraz za smetano.

2.3.4   Priponska obrazila z -j- pred zadnjim samoglasnikom in obrazila z izglasnim -k: -arija; -nik

V celoti nerodno obrazilo je -arija, ki ga zasledimo v tvorjeni sladkarija 'jed, izdelek iz sladkorja in dodatkov'.

Pomen kruha imata tvorjenki ajdovnik in hitrnik P, izpeljani z obrazilom -nik.

2.3.5   Priponska obrazila z izglasnim -l: -al; -n: -in

Izpeljanka iz SSKJ kisal nar. zah. 'kislo zelje ali repa' izkazuje obrazilo -al. Za potrditev tega obrazila ob pridevniski podstavi sta zanimiva se Pletersnikova zgleda sladkal 'etwas Süßes' in suhal 'dürres Holz'.

Netipicno obrazilo snovnih izpeljank je gotovo -in. Potrjujeta ga zmrzlin nar. zah. 'toca' in Pletersnikov robatin 'trdo usnje'.

3   Prikaz snovnih obrazil v preglednici

Preglednica obrazil za okoliscino prostora

	OBRAZILO	SSKJ	P	P-B	BSJ	R	%
1.	-0z	2				MR	1,1
2.	-a	4				MR	2,2
3.	-ica	70	8	1		ZR	39,3
4.	-jaca	1	1		1	N	0,6
5.	-ja	2	3			MR	1,1
6.	-ija	6	1			MR	3,4
7.	-inja	1				N	0,6
8.	-ina	26	2			R	14,6
9.	-ava	2				N	1,1
10.	-java	7				MR	3,9
11.	-ec	1				N	0,6
12.	-ec-	1				N	0,6
13.	-isce	7	7			MR	3,9
14.	-ak	4	1			MR	2,2
15.	-jak	12	6			SR	6,2
16.	-ek		1
17.	-ik	14	2			SR	7,8
18.	-alz	1				MR	0,6
19.	-os	2				MR	1,1
	SKUPAJ	162	31	1	1

O % odstotni delez glede na vse okoliscinske izpeljanke (za prostor in cas)

Preglednica obrazil za lastnost oz. stanje

	OBRAZILO	SSKJ	P	P-B	BSJ	R	%
1.	-0z	1				N	0,1
2.	-j0m	2	2			N	0,2
3.	-j0z	1				N	0,1
4.	-a	4	2			N	0,4
5.	-oba	28	18		4	MR	2,9
6.	-ica	8				N	0,8
7.	-eca	1				N	0,1
8.	-oca	8	40		2	N	0,8
9.	-Ja	4				N	0,4
10.	-ija	4	3			N	0,4
11.	-inja	1				N	0,1
12.	-ika	1				N	0,1
13.	-ina	48	4			SR	5,0
14.	-nina	1				N	0,1
15.	-scina	4				N	0,4
16.	-esa	1				N	0,1
17.	-iteta	3				N	0,3
18.	-ota	48	29		1	SR	5,0
19.	-ava		2
20.	-java	2				N	0,2
21.	-ec	2				N	0,2
22.	-jes	5				N	0,5
23.	-alz	1				N	0,1
24.	-in	1				N	0,1
25.	-stvo	13	1		1	MR	1,3
26.	-enstvo	1				N	0,1
27.	-ost	761	10	1	2	ZR	79,6
28.	-nost	2				N	0,2
	SKUPAJ	956	111	1	10

Preglednica obrazil za nosilnik lastnosti

	OBRAZILO	SSKJ	P	P-B	BSJ	R	%
1.	-0m	1				N	0,1
2.	-0z	1				N	0,1
3.	-j0m	1	1			N	0,1
4.	-a	14	1			MR	1,4
5.	-ica	312	26		5	ZR	32,0
6.	-nica	1	2			N	0,1
7.	-aca	5	2			N	0,5
8.	-jaca	12	9			MR	1,2
9.	-da	2				N	0,2
10.	-(o/u)ga		2
11.	-ja	6	4			N	0,6
12.	-ija	9	2			N	0,9
13.	-lja		1
14.	-klja		1
15.	-ulja	3	1			N	0,3
16.	-inja	1				N	0,1
17.	-ka	97	5			SR	10,0
18.	-ika	17	7		1	MR	1,7
19.	-ela	1				N	0,1
20.	-ina	155	25	1		R	15,9
21.	-nina	1				N	0,1
22.	-cina		1
23.	-ta	1				N	0,1
24.	-java	6				N	0,6
25.	-c	2				N	0,2
26.	-ac	1				N	0,1
27.	-ec	42	3		1	MR	4,3
28.	-ec-		2
29.	-enec	1				N	0,1
30.	-ic		1
31.	-ac	1	1			N	0,1
32.	-ic	2	6	1	2	N	0,2
33.	-uh		1
34.	-i/-a/-o	22				MR	2,3
35.	-aj		1
36.	-ulj	1				N	0,1
37.	-ak	13	4	1	1	MR	1,3
38.	-jak	35	21	1		MR	3,6
39.	-njak	1	1			N	0,1
40.	-ek	8	7			N	0,8
41.	-ik	178	22		4	R	18,3
42.	-nik	2	4			N	0,2
43.	-alz		1
44.	-izem				1
45.	-um	2				N	0,2
46.	-an	1				N	0,1
47.	-in	2	1			N	0,2
48.	-om	1				N	0,1
49.	-os	2				N	0,2
50.	-is	1	2		2	N	0,1
51.	-usm	1				N	0,1
52.	-t	1				N	0,1
53.	-javz	2				N	0,2
54.	-ez	1	3		1	N	0,1
55.	-iz	3				N	0,3
	SKUPAJ	972	170	3	19

Preglednica obrazil na nosilca lastnosti

	OBRAZILO	SSKJ	P	P-B	BSJ	R	%
1.	-0m	4				N	0,4
2.	-j0z	1				N	0,1
3.	-a	4	2			N	0,4
4.	-ica	36	5			MR	3,7
5.	-nica	1	1			N	0,1
6.	-esnica	1				N	0,1
7.	-ca		1
8.	-aca	1	1			N	0,1
9.	-(o/u/i)ga	1	3			N	0,1
10.	-ha		1
11.	-iham	1				N	0,1
12.	-ja		1
13.	-nija	1				N	0,1
14.	-lja		1
15.	-ulja	1			1	N	0,1
16.	-onjam		2		3
17.	-ka	16	2			MR	1,6
18.	-ika	2				N	0,2
19.	-ela	1				N	0,1
20.	-ana	1				N	0,1
21.	-ina	7				N	0,7
22.	-sa	1				N	0,1
23.	-usa	1	1	1		N	0,1
24.	-uta	1				N	0,1
25.	-c	3				N	0,3
26.	-ec	160	16		4	R	16,5
27.	-ec-	3	2			N	0,3
28.	-enec	2				N	0,2
29.	-inec	3				N	0,3
30.	-ic	1				N	0,1
31.	-ac	2	8		1	N	0,2
32.	-jac		3
33.	-ic	9	8		2	N	0,9
34.	-enic	1				N	0,1
35.	-em	8	8		1	N	0,8
36.	-es	3			1	N	0,3
37.	-isce		1
38.	-jem	2				N	0,2
39.	-ug		1
40.	-uh	10	1		2	MR	1,0
41.	-i/-a/-o	105				R	10,8
42.	-aj	1				N	0,1
43.	-ej	1	2			N	0,1
44.	-elj		1
45.	-ak	25	9		1	MR	2,6
46.	-jak	49	28		2	SR	5,0
47.	-njak	1	1			N	0,1
48.	-ek	3	4			N	0,3
49.	-ik	242	36		7	ZR	24,9
50.	-nik	9	6			N	0,9
51.	-an	3	1			N	0,3
52.	-jan	2				N	0,2
53.	-ijan	2				N	0,2
54.	-man/-mar	2			2	N	0,2
55.	-in	12	6		2	MR	1,2
56.	-(e/o)lin	1			2	N	0,1
57.	-un	3	2		2	N	0,3
58.	-ko	5	1			N	0,5
59.	-ar	3	3			N	0,3
60.	-kar	1				N	0,1
61.	-ikar	1				N	0,1
62.	-ir	1	1	1		N	0,1
63.	-or	1	1			N	0,1
64.	-ur		1
65.	-av(s/s/z)	3	2			N	0,3
66.	-as	4	1		1	N	0,4
67.	-ijas		1
68.	-is		1
69.	-us		2
70.	-ez	204	13		12	ZR	21,0
	SKUPAJ	974	192	2	45

Preglednica obrazil za okoliscino casa

	OBRAZILO	SSKJ	P	P-B	BSJ	R	%
1.	-j0m	1				N	0,6
2.	-ica	5				MR	2,8
3.	-ja		1
4.	-lja		1
5.	-ina	1				N	0,6
6.	-ec		1
7.	-ek	3				MR	1,7
8.	-ik	2				MR	1,1
9.	-os	3				MR	1,7
	SKUPAJ	15	3

Preglednica obrazil za snov

	OBRAZILO	SSKJ	P	P-B	BSJ	R	%
1.	-ica	29				R	16,7
2.	-nica		2
3.	-aca		2
4.	-jaca		3
5.	-ja	2				MR	1,1
6.	-arija	1				N	0,6
7.	-ka	8				MR	4,6
8.	-ina	68	6			ZR	39,1
9.	-java	2				MR	1,1
10.	-ec	32				R	18,4
11.	-ec-	1				N	0,6
12.	-ic	1				N	0,6
13.	-es	1				N	0,6
14.	-ak	8				MR	4,6
15.	-jak	7				MR	4,0
16.	-ek	5	1			MR	2,9
17.	-ik	6	1			MR	3,4
18.	-nik	1	1			N	0,6
19.	-al	1	2			N	0,6
20.	-in	1	1			N	0,6
21.	-or	2				N	1,1
	SKUPAJ	175	19

Preglednica obrazil za popredmeteno lastnost

	OBRAZILO	SSKJ	P	P-B	BSJ	R	%
1.	-ja	1				N	0,6
2.	-oba	10				SR	5,8
3.	-oca	1				N	0,6
4.	-inja	1				N	0,6
5.	-arija	1				N	0,6
6.	-atika	1				N	0,6
7.	-ina	18	2			R	10,5
8.	-scina	2				MR	1,2
9.	-esa	2				MR	1,2
10.	-iteta	1				N	0,6
11.	-ota	15				SR	8,8
12.	-java	2				MR	1,2
13.	-ost	104				ZR	60,8
14.	-nost	1				N	0,6
15.	-stvo	8				MR	4,6
16.	-anstvo	1				N	0,6
17.	-enstvo	1				N	0,6
	SKUPAJ	171	2

4   Predstavljene izpeljanke utemeljujejo obstoj snovne skupine tvorjenk kot samostojne pomenske kategorije tudi v okviru izpridevniske samostalniske tvorbe, saj na podlagi zbranega gradiva lahko definiramo tipicne lastnosti, s pomocjo katerih so prepoznavne: 1) kaze namrec, da se snovne tvorjenke najpogosteje izpeljujejo z -ina, -ec in -ica ter se tako z ozirom na rodnost razvrstitveno razlikujejo s kategorijo nosilnika lastnosti (ki prav tako zdruzuje tvorjenke s pomenom nezivosti), pri katerem so najrodnejsa obrazila -ica, -ina, -ik in -ka;³ 2) v podstavi snovnih tvorjenk, katerih tipicna lastnost je nestevnost,⁴ prevladujejo t. i. snovni pridevniki (tak iz apna > apnen > apnena snov > apnenec); 3) nekaj takih tvorjenk ima v jeziku strokovnoizrazijsko vrednost, saj so vezane na dolocene stroke, osredinjene na raziskovanje razlicnih snovi (mineralogija, petrologija, metalurgija ipd.); 4) v slovarju je ponekod pomen tudi neposredno opredeljen kot snovni, npr. mesnina 2. 'mesna snov' (SSKJ II: 751).

Med slovarsko opredeljenimi snovnimi tvorjenkami se namrec pojavljata dva tipa: prvega predstavljajo tiste, pri katerih je snov izrazena kot neposredna UPS (A. Vidovic - Muha, 1988b), npr. tekocina: UPS -> snov, RPS -> brez svoje oblike /.../; rumenjak: UPS -> snov, RPS -> rumena; surovina: UPS -> snov, RPS -> neobdelana /.../. Pri drugih je ta veriga daljsa, npr. smrekovec: UPS -> med, RPS -> iz smrekovih sestavin; med: UPS -> snov, RPS -> sladka; hrastovina: UPS -> les, RPS -> iz hrasta; les -> UPS -> snov, RPS -> za deblo, korenine /.../, bakrenec: UPS -> spojina, RPS -> iz bakrovega in zelezovega sulfida; spojina: UPS -> snov, RPS -> nastala iz elementov.

Tako je med izpeljanke s snovnim pomenom na podlagi nestevnosti ustrezno uvrstiti tudi take, ki izrazajo hrano, jed ali pijaco, ceprav jih SSKJ v razlagi ne opredeljuje kot snovne, npr.: cesnjevec: UPS -> zganje, RPS -> iz cesenj; zganje: UPS -> pijaca, RPS -> zgana, alkoholna, iz sadja; pijaca: UPS -> zivilo, RPS -> za pitje; zivilo: UPS -> stvar, RPS -> za prehrano; stvar: UPS -> kar obstaja ...



Navedenke

Babic', S. (1986). Tvorba rijeci u hrvatskom knjizevnom jeziku. Zagreb.

Bajec, A. (1950). Besedotvorje slovenskega jezika. I Izpeljava samostalnikov. Ljubljana.

Bajec, A./Kolaric, R./Rupel, M. (Solar, J.) (1964). Slovenska slovnica. Druga popravljena izdaja. Ljubljana.

Breznik, A. (1934). Slovenska slovnica za srednje sole. Cetrta izdaja. Celje.

Janezic-Sket (1906). Slovenska slovnica. Deveta predelana izdaja. Celovec.

MLUVNICE CESTINY 1 (1986). Praha.

Smilauer, V. (1971). Novoceské tvoení slov. Praha.

Toporisic, J. (1966). Slovenski knjizni jezik 2. Maribor.

--- --- (1975). Izpeljava slovenskih samostalnikov. Linguistica XV, 241-256.

--- --- (1984). Slovenska slovnica. Druga pregledana in razsirjena izdaja. Maribor.

--- --- (1991a). Besedotvorno solanje. Slavisticna revija XXXIX, 215-237.

--- --- (1991b). Pomenske skupine samostalniskih zlozenk. Slavisticna revija XXXIX, 301-316.

--- --- (1992). Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana.

Vidovic - Muha, A. (1988a). Slovensko skladenjsko besedotvorje ob primerih zlozenk. Ljubljana.

--- --- (1988b). Nekatere jezikovnosistemske lastnosti strokovnih besednih zvez. Seminar slovenskega jezika, literature in kulture XXIV. Ljubljana, 83-91.

Opombe

¹

Poglavje iz obranjene disertacije Prvostopenjske izpridevniske tvorjenke. Ljubljana 1994, 262 str.; mentor J. Toporisic.

²

V SS (1976/1984/1990: 134) je zajeta le prostorskost, pojem okoliscin prostora in casa se pri J. Toporisicu pojavi v clanku Pomenske skupine samostalniskih zlozenk, SR (39) 1991, str. 301-306.

³

Glej op. 1, str. 54-70.

⁴

Prim. M. Hocevar-Gregoric (1995). Slovenski nestevni samostalniki in njihova obravnava v SSKJ. SR (43), str. 442.