Ob 60-letnici dr. Jozeta Lipnika

Rodil se je 28. 2. 1935. leta v Rogaski Slatini. Splosno izobrazbo si je nabiral na gimnaziji v Celju, slovenistiko pa je studiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Magistriral je leta 1981 v Zagrebu (Funkcionalnost tihoga citanja u osnovnoj skoli), doktorat pa je zagovarjal leta 1988 (Metoda branja in dela s tekstom v osnovni soli) in si pridobil naziv doktor jezikoslovnih znanosti.

Profesor Joze Lipnik ima za seboj dolgo pot uspesnega ucitelja. Zaposlil se je leta 1958; vec let je ucil slovenski jezik v osnovni soli, bil je pedagoski svetovalec, na Pedagoski akademiji, kamor je prisel leta 1975, in pozneje na Pedagoski fakulteti, pa je ves cas predaval metodiko slovenskega jezika za predsolsko vzgojo, na razrednem pouku in slovenistiki; nekaj casa je vzgojiteljicam in studentom razrednega pouka predaval tudi mladinsko knjizevnost in slovenski jezik. V zadnjem casu se je razvil v odlicnega strokovnjaka za didaktiko slovenskega jezika in knjizevnosti, ki ga cenijo v znanstvenih in strokovnih krogih, posebno priljubljen pa je med svojimi studenti, saj je spodbujajoc mentor pri pisanju stevilnih seminarskih in diplomskih nalog.

Jubilantova bibliografija obsega vec kot 70 enot, in sicer samostojne publikacije, znanstvene in strokovne clanke, prevode, recenzije, kritike, ocene in porocila. Najvec energije posveca resevanju metodicnih in didakticnih vprasanj pouka slovenskega jezika in knjizevnosti v osnovni in srednji soli. Leta 1992 je izdal knjigo Metoda branja in dela z besedilom v osnovni soli, ki na izviren nacin predstavlja osnovnosolsko branje, ustvarjalno delo uciteljev in ucencev pri obravnavi umetnostnih besedil ter ponuja nove in z eksperimenti potrjene sodobne metode za obravnavo beril. Knjiga je med ucitelji slavisti v osnovni soli zelo priljubljena.

Jeseni 1991. leta je prevedel, priredil in izdal Roksandic'evo metodiko (Metodika knjizevne vzgoje). Delo je bilo med slovenskimi osnovno- in srednjesolskimi ucitelji odlicno sprejeto (knjiga je razprodana), kar dokazuje, da je profesor Lipnik prevod uspesno priredil za slovenske razmere. Izhajal je iz svojih bogatih pedagoskih izkusenj, knjiga pa je pridobila uporabnost tudi zaradi njegovega kriticnega in zahtevnega pristopa do problematike, sirokega teoreticnega znanja in odlicnega poznavanja prakticnih sposobnosti in potreb predmetnih uciteljev in profesorjev slovenskega jezika. Roksandic'-Lipnikova metodika je v slovenscini doslej najobseznejse in najcelovitejse delo s podrocja metodike in didaktike knjizevne vzgoje.

Pomembno je tudi njegovo delo za vzgojiteljice. Prevedel in priredil je Metodiko govorne vzgoje, ki jo uporabljajo tudi v nizjih razredih osnovne sole. Teoreticni del knjige je povzet iz Matic'eve metodike, ki jo je Joze Lipnik dopolnil z novejsimi spoznanji o govornem razvoju, do katerih se je dokopal tudi sam, ko je spremljal nastope svojih studentov in studentk. Na videz suhoparno in mukotrpno prakticno delo pri nastopih je tako ob premisljeni in temeljiti analizi postalo odlicno teoreticno izhodisce za raziskavo govorne vzgoje; iz te prakse so vzeti tudi jezikovni primeri, ki so dodani gradivu iz slovenske literature. Leta 1994 je knjigo dopolnil se z zbirko besedil, ki jih je izdal pod naslovom Mali cvek.

Zadnja knjiga, ki jo je doslej izdal profesor Lipnik, je nastala iz prakticnih potreb. Pripravil je Leksikon domacih in tujih knjizevnikov (1995), to je leksikalno urejeno zbirko podatkov o tistih knjizevnikih, ki jih morajo (po katalogu) poznati maturantje.

Zanimiva je tudi priredba italijanske slovnice Sonje Berce. Jubilant je tretjo izdajo preuredil in prilagodil slovensko gradivo normi in predpisom sodobnega knjiznega jezika.

Izrazito metodicno so naravnane stevilne razprave, ki se osredinjajo na materinscino v vrtcu (npr. Govor otrok, vzgojiteljic in starsev, 1986; Govorne igre in jezikovna ustvarjalnost otrok, 1993; Spodbujanje govora v predsolski dobi, 1994) ali osnovni soli (npr. Metoda branja in dela z besedilom v osnovni soli, 1992; Usmerjeno tiho branje kot metoda dela v osnovni soli, 1988; Sprememba paradigme ucnih ciljev v novejsih ucnih nacrtih na primeru materinscine, 1994; Jezikovna vzgoja na razredni stopnji v osnovni soli, 1985; Nekateri primeri in problemi interpretacije in sinteze umetnostnega besedila v osnovni soli, 1985/86; Evropa razmislja o izobrazevanju uciteljev, 1981).

Druga skupina razprav se ukvarja z metodiko pouka knjizevnosti in literarne teorije v osnovni in srednji soli. Zgradba Solzic (1993) je poglobljena teoreticna razprava o notranji strukturi knjizevnega dela, podprta s prakticnimi primeri iz zbirke Solzice; Umetnostna smer v solski interpretaciji je teoreticni prispevek k pouku literarne teorije v srednji soli; v ta okvir sodijo se npr. Notranji elementi besedila (1993), Problemski pristop h knjizevnemu delu (1991), Problemski pouk knjizevnosti (1992).

Svoje znanstvenoraziskovalno delo posreduje in razlaga tudi uciteljem, in sicer ga pri tem zanimajo predvsem problemi in perspektive izobrazevanja uciteljev. Gre za stevilne analize o ravnaju z jezikom doma in po svetu, v katerih profesor Lipnik vedno utemeljeno poudarja vrednost maternega jezika za cloveka in druzbo, npr.: Vloga in pomen materinscine v vecjezikovni skupnosti (1992), Metodika pouka slovenscine kot znanost (1992).

Nas jubilant veliko javno nastopa doma in v tujini. Sodeloval je na kongresih ATEE (Slowene und slowenische Sprache, 1987; Slowenische-Ungarisches zweisprachiges Schulwesen in Slowenien, 1988; Teacher Training in Foreing Languages at the Faculty of Education in Maribor, 1991), na kongresu ceskih pedagogov (The rule of preliminary information and example for pupil's written and oral massage, 1993), na Visoki pedagoski soli v Dordechtu, na univerzi v Bernu, na srednji pedagoski soli v Bernu ter na mednarodnih simpozijih v Bratislavi, Pragi in Barceloni (Gesteuertes stilles Lesen als Methode, 1990; Els eslovens i la llengua eslovena, 1991; Vloga izhodiscnih informacij in vzorca pri nastajanju ucencevega ustnega in pisnega sporocila, 1993).

V Sloveniji se je udelezil stevilnih mednarodnih simpozijev, npr. simpozija metodikov v Mariboru, simpozija o alternativnih vzgojnih konceptih, simpozija Kaj hocemo in kaj zmoremo v Ljubljani.

Jubilantova strokovna aktivnost in zelja, da popularizira stroko, ki je bila v preteklosti odrinjena na rob slovenisticnega dogajanja, se kazeta v stevilnih clankih, objavljenih v reviji Otrok in druzina, v recenzijah in porocilih s pogostih sluzbenih potovanj, se zlasti pa v (za univerzitetnega ucitelja na videz nepomembnih) ocenah dogodkov s podrocja solstva; te ocene kazejo, da si profesor Lipnik na vseh podrocjih prizadeva za razvito didaktiko in metodiko pouka slovenskega jezika in knjizevnosti, ki bo v slovenskem prostoru izobrazevala usposobljene ucitelje in ponujala take oblike ucenja materinscine, ki pri ucencih ne bodo naletele na odpor.

Profesor dr. Joze Lipnik s svojim raziskovalnim delom s podrocja didaktike slovenskega jezika in knjizevnosti uveljavlja pri pouku nove pristope in odpira sodobna znanstvena obzorja slovenski metodiki. Njegova dela vedno temeljijo na najnovejsih znanstvenih metodah, odlikuje pa jih teoreticna zgrajenost, originalnost in aplikativnost; priljubljen je tudi med svojimi studenti, ki znajo ceniti njegovo zahtevno pedagosko delo --- in zdi se, da sta razdajanje v pedagoskem poklicu in poglobljeno strokovno delo z mladimi generacijami bodocih uciteljev zanesljiva pot, po kateri mora hoditi didaktika (in metodika) pouka materinscine, ce se zeli potrditi kot moderna znanost, odkrivajoca v sodobnem pouku predvsem tiste elemente, ki zblizujejo in druzijo ucitelja in ucenca ter omogocajo prijetno ucenje slovenskega jezika in knjizevnosti.

Nas jubilant je tem nacelom predan z duso in telesom, z dosedanjim delom pa dokazuje, da je na pravi poti; zelimo mu se dovolj trdnosti, zivljenjskih in delovnih moci, da jo bo lahko nadaljeval.