Ob novih videokasetah o slovenskih pesnikih in pisateljih

Video o Josipu Jurcicu nam sicer dokaj polno predstavi Jurcicevo zivljenje in delo. Posrecen je uvodni citat iz Vosnjakovih spominov na pisatelja in njegovo zunanjo pojavnost. Tudi zivljenjepisni podatki so tocni in vsebinsko dovolj obsirni za spoznavanje pisateljeve zivljenjske poti v osnovni in srednji soli. Morda bi v besedilu posebej omenjen Jurcicev spomin na petnajst let prej doziveto srecanje z Johanno Ottovo na Kravjeku kazalo vsaj delno citirati, saj sicer ostane informacija nepopolna. Drugace pa je s slikovnimi ponazorili. Zacetek v rojstni hisi in ob komentiranju o ocetovi priseljenosti na Muljavo, kar je ilustrirano z voznjo z zapravljivckom proti muljavski podruznicni cerkvi, je zelo posrecen, ilustracije krajev Jurcicevega solanja pa ne vec. Manjka slika vasi Krke, posnetek sole v Visnji Gori pa je napacen, saj danasnja sola ni tista, v katero je hodil Jurcic. Danasnjo, ki je na posnetku, so postavili sele cetrt stoletja po pisateljevi smrti (leta 1906) in tudi ne stoji na tistem mestu. Zato bi bilo bolje vstaviti na tem mestu pogled na mesto v Jurcicevem casu, saj je nekaj razglednic in risanih vedut. Pri omembi povesti Jurij Kozjak sem pricakoval posnetek naslovne strani prve izdaje in morda se Valvasorjeve upodobitve gradu Kozjak. Rezijski domislek pesacenja po zelezniskem tiru proti Dunaju pa utegne mlade gledalce zapeljati, da bodo mislili, da je Jurcic moral tja potovati pes, ko vendar vemo, da se je ze lahko peljal z vlakom. Tudi komentiranje Jurcicevega bivanja v Mariboru na obrezju Drave z betonskim mostom iz casa po drugi svetovni vojni ni posebej primerno. Starejsih posnetkov Maribora namrec ne manjka. Tehnicno povsem nemogoc pa je posnetek spominske plosce na hisi v Mariboru, v kateri je bilo urednistvo Slovenskega naroda. S posnetkom, ki se ga ne da prebrati, gledalec nima kaj poceti.

Ob nastevanju pisateljevih del se na ekranu pojavljajo ilustracije, ki so delo razlicnih avtorjev iz razlicnih obdobij, zato bi morali imena slikarjev vsaj zapisati pod ilustracijo in najbrz dodati se letnico nastanka. Predstavitev brez navedbe avtorstva je milo receno nespostljivo dejanje! V video bi kazalo vkljuciti tudi kak prizor iz filma Deseti brat ali kake gledaliske predstave tega dela, posebej kaka dobra upodobitev Krjavlja (teh nam doslej ni manjkalo) bi bila dobrodosla. Ker je video namenjen predvsem rabi v solah, bi kazalo biti posebno pozoren pri govorni podobi, ki tu, kar se tice pravorecja, prevec sepa. Motijo posebno dosledno napacno izgovorjeni dovrsniki: npr. Se je okrepíl, se je prehladíl, porocíl ... namesto okrépil, prehládil, porócil, kar jasno izkazujejo akcenti v SSKJ!

V videu o pesniku Simonu Gregorcicu moti predvsem govorjenje napovedovalke s pogledom vstran, kar je najbrz ne ravno iznajdljiva zahteva reziserja. Tudi s slikovnim materialom nas ta video ni posebno obogatil, saj je skoraj vse posneto v krajih Gregorcicevega bivanja v danasnjih dneh, ceprav je ze prof. Fr. Koblar v svoji obsezni monografiji poiskal in objavil ogromno dokumentarnih pricevanj. V besedilu pa je za dijake po Sloveniji najbrz popolnoma odvec podatek, da je pesnikova prijateljica Dragoila Milekova umrla v Ljubljani v Rozni ulici st. 3. Slaba je spet govorna podoba, saj celo recitator Trnovsek izgovarja ze pregovorno znane blagoglasne Gregorciceve verze popolnoma neblagoglasno, napovedovalka pa uporablja celo vrsto cudnih odstopov do pravilne zborne izreke --- npr. Pónatos, prevod Jerémijevih zalostink, se je preselíl ..., posebej pa moti slaba izgovorjava predloga v.

Pri Ketteju je slikovno gradivo nekoliko bolje izbrano, vendar bo gledalec, ki se ni bil na Premu, tezko ugotovil, da so prvi posnetki narejeni v Kettejevi rojstni hisi, preurejeni v muzej. Tudi Prem bi le kazalo predstaviti z ohranjeno avstro-ogrsko razglednico. Popolnoma napacno pa je, ce ob omembi Kettejevega kaznovanja zaradi paskvila na takratnega ljubljanskega skofa dr. Jakoba Missia z naslovom Nas mesija kazemo sliko skofa A. B. Jeglica. Recitiranje pesmi je za spoznanje boljse kot pri Gregorcicu, ceprav mnogokrat vokali v rimah ne izzvenijo in so izgovorjeni prevec odsekano. Vcasih se tudi tu naglasanje izmakne pravorecnim pravilom (npr. Barkóvelj namesto Bárkovelj, ali pa pri ritmu v prvi pesmi iz cikla Na molu San Carlo, ki je v amfibrahih, recitator pa naglasa drúzico in zvézdico, saj je U---U).

Pri Kajuhu se spet pojavlja govorjenje vstran, dvakrat celo s hrbtom napovedovalke z bujnim lasiscem proti kameri. Strahotno estetsko in vzgojno je tudi govorjenje z rokami, porinjenimi globoko v zepe! Tudi prizori s prekrivanjem dveh posnetkov z isto osebo niso ravno dober domislek, ce pa je hotel reziser s tem kaj izraziti, je to ostalo meni nepojasnjeno. Pripovedovano je drdrajoce in spet s celo vrsto cudnih naglasov.

Boljsa od doslej omenjenih del sta videa o Slavku Grumu in Presernovi Zdravljici.

Pri Grumu je posreceno izbrano avtobiografsko pricevanje, edino o cemer premisljam, je, ali je bil dobro izbran odlomek iz zadnje uprizoritve drame Dogodek v mestu Gogi v zelo avtorski reziji ge. Mete Hocevar, najbrz bi bilo bolje vzeti posnetek prejsnje uprizoritve v Drami, ki je bila blizje pisateljevi zamisli.

Pri Presernovi Zdravljici pa v komentarju pogresam v literarnozgodovinskih razlagah nastanka pesmi veckrat omenjeno moznost, da je nastala v nasprotovanju tega leta objavljeni pesmi Koseskega v cast cesarjevega obiska Slovenija na cast ... (Novice 1844), pa tudi zamolcanje imena dunajskega cenzorja Poezij, ki je obcrtal nezazeleno kitico. Tudi ne vem, zakaj je Presernovo kranjsko bivanje predstavljeno le s fasado kranjske zupne cerkve, nic pa ni pokazana hisa pesnikovega bivanja, saj je nato kar precej predstavljena rojstna vas Vrba.

Ce na koncu povzamem, moram izdajateljem naslednjih kaset predlagati, naj poiscejo predvsem boljse napovedovalce, dajo tudi govorno podobo v recenzijo jezikoslovcu, saj, ce se na govorno podobo pozvizgajo vse nase televizijske hise in skoraj vse radijske postaje, se sredstva, namenjena pouku slovenskega jezika --- vsaj v solah, ne smejo! Morda tudi ni nujno, da so kasete le dvajsetminutne, mislim, da bi bile lahko tudi tridesetminutne, ce ne rabijo prevec uvodnega komentarja ucitelja.