Glasoslovna in oblikoslovna podoba govora v Cresnjevcih

Cresnjevci so razlozeno naselje z grucastim jedrom na stiku Radgonskega polja in Radgonsko-Kapelskih goric ob cesti Gornja Radgona-Spodnji Ivanjci. Kraj se prvic omenja l. 1385 z imenom am Kersperg. V naselju je precej prenovljenih in novih his. Na prisojnih pobocjih so obsezni vinogradi in sadovnjaki, ki so v lasti radgonskega kmetijskega kombinata, na ravnini so njive, proti vzhodu pa se siri nizinski mesani gozd Gaj. Cistih kmeckih druzin danes skorajda ni vec. Prebivalci so zaposleni v bliznji Gornji Radgoni, kjer so tudi popolna osnovna sola, pokopalisce in cerkev, ki se prvic omenja l. 1182, v Radencih in Avstriji, v Cresnjevcih pa je obrat tovarne Mura iz Murske Sobote. V kraju so razvite storitvene dejavnosti. Tukaj je rojen jezikoslovec Peter Dajnko (1787-1873).

1  Glasoslovje

1.1  Naglas in kolikost

Cresnjevski govor spada k vzhodnim slovenskogoriskim govorom, sirse pa k panonski narecni skupini. Ohranjeno je kolikostno nasprotje med starimi dolgimi cirkumflektiranimi in akutiranimi samoglasniki. Govor ne pozna tonemskega naglasevanja. Najstarejsa naglasna pomika: zlâto -> zlatô, ko -> ôko -> okô in umik dusa -> dúsa sta potekala tako kot v vseh slovenskih govorih. Izvrsen je umik naglasa s koncnega kratkega zloga na prednaglasni kratki samoglasnik: zena -> zena; kosa -> kosa, ki se pa ni podaljsal: 'zena, 'ksa. Enako se: mgla -> mgla, nato pa 'megla.

Najmlajsi so naglasni umiki tele vrste: (1) s cirkumflektiranega dolgega koncnega, zlasti odprtega zloga: c 're:va, 'lexk, 'lü:d, 'o:c, 'o:ka, 'sa:m, 'vüxa; (2) s kratkega cirkumflektiranega zloga za zlog proti zacetku besede, tudi na predpono ali predlog: 'advent, 'bgat, 'cpic, 'napne, 'sta, 'pplat, p'rinas, p'rivas, 'sürk, 'vi:sk.

V tem govoru se kaze tudi teznja po posplositvi naglasa na vse ali vecino oblik iste besede: 'jmala, k'l:cal, 'lugal, 'nesm (vel.), 'nsla, p'kpala, p'süsla, p'rsla, z 'mlila.

1.2  Samoglasniski sestav

Samoglasniski sestav cresnjevskega govora vsebuje dolge naglasene, kratke naglasene in nenaglasene samoglasnike.

1.2.1  Dolgi naglaseni samoglasniki

Sistem dolgih naglasenih samoglasnikov sestavljajo monoftongi in diftongi:

1.2.1.1  Izvor

i: <-	cfl. i (ce 'li:ank, 'i:nda, k'si:ja, l'vi:ja, m'ti:jance), prevzete besede in imena ('ci:mprane, na'ri:bala, st'ri:xala, 'ti:nta, 'vi:rt; 'Ci:fra, 'Li:ska, 'Mi:lan, P'li:ce, Z' bi:gfc);
ü: <-	cfl. u ('cü:jen, d'rü:g, gs'tü:vae, pla'cü:vlen, 'vü:jzda), tuji u ('fü:lat, g'rü:ntar, 'pü:ngrat, s'tü:nfe, z'nü:rce);
u: <-	cfl. ('vu:k, 'du:k), prevzete in knjizne besede ('cu:krat, 'cu:nta, 'nu:dp'r:t, 'u:rzx; d'pu:st, 'bu:pana, 'zu:pnik), pred drugotnim j ('xu:jda, 'mu:jca);
: <-	cfl. ('d:n, 'l:n, 'v:s, z 'm:n), cfl. (de's:t, i'm:, 'j:tra, p'l:sat), cfl. e ('m:t, je's:n, 'p:c, s'c:, ve'c:r), manjsi del - in e- ('p:sj, 's:je; t 'r:tj), pred zvocniki j, in r ('s:janca, 'v:jat; 'z:ena, ziv'l:e; 'm:ra, 'v:ra), v prevzetih in knjiznih besedah (':jmpar, ka'f:, p'l:x, p'r:mzat; e'l:ktrika, ma'l:nkst, pr'f:sr, tab'l:te);
: <-	pred zvocnikoma l in j ('b:lnica, 'p:l; 'b:jsa, 'x:jka, pet 'r:ljn, p'r:jnik; 'f:lga, ':fnaj, p'r:ba, s'v:ger), v knjiznih besedah in imenih (ne'r:dn, p'l:znice, v'z:rec; 'J:na, 'K:per, Val'd:ltra);
e: <-	cfl. (be'se:da, 'ce:le, k'le:t, 'me:sat, p're:kta, s'ne:k, z'me:s);
o: <-	cfl. o ('bo:g, 'no:c, si'ro:ta, 'so:la, 'vo:s), cfl. ('go:bec, 'go:s, k'lo:p, 'so:sit, s'po:ka), v prevzetih besedah ('fo:tras, pla'fo:n, 'so:star, 'zo:s), po mlajsem naglasnem umiku naglaseni o ('o:ka, 'o:c, 'o:tava);
a: <-	cfl. a (b'ra:tva, d'va:, 'ma:zen, b'ra:jde, v'ra:stva), v prevzetih besedah in imenih ('ca:jt, 'ka:xle, 'ma:jstr, 'va:na, 'za:jfa; 'A:strija, 'Ta:mara);
<-	cfl. ('cf, 'kf, 'mzle, t'pja, s'tja, 'ze).

1.2.2  Kratki naglaseni samoglasniki

Sistem kratkih naglasenih samoglasnikov sestavljajo monoftongi:

1.2.2.1  Izvor

i <-	akut. i (g'rice, k'sil, pr'sil, sk'lisk, tr'pine), kratki i ('bik, 'mis, 'nic, 'rit, 'sir), tuji i ('giftne, k'lingica, re'zirat, s'vican, z'nidar), po mlajsem naglasnem umiku naglaseni i (p'rinas, p'rivas), redko e pred r ('ci:rkef);
ü <- st.	akut. u ('küxat, 'lüpc, 'püklav, 'vüna, zas'lüz), kratki u ('jük, k 'rüx, 'küp, 'tü, 'vün), tuji u (g 'rünt, 'xüta, 'jüzna, p'nüca, 'züpa);
u <- st.	akut. in kratki ('buxa, 'duga, 'vuna, 'zuna; 'pux, 'pun), samoglasnik o pred zvocnikoma in n ('ku; 'kunec, 'un, 'una, s 'kun), v prevzetih in knjiznih besedah ('buca, 'ruta, v'nuke; 'durx, 'pucal, 'puter);
<- st.	akut. (b'rza, 'dl, 'lts, 'rzat, si'dt, st'rxa, ze'lz, zi'vt), v prevzetih besedah ('ktna, 'lder);
<-	st. akut. ('dga, 'gba, 'kca, 'tca), n. akut. o ('cta, k'rp, 'mker, 'mj, 'nsin), umicno naglaseni o ('bzic, 'dbra, 'ksec, 'mgla, 'gen), samoglasnik o pred r in l ('brfca, 'kr, 'rgle; 'bl, 'ble), po mlajsem naglasnem umiku naglaseni o ('bgat, 'mzl, 'gn, 'pplat), v prevzetih besedah (k'nf, 'krp, 'mst, 'rbez);
e <- st.	akut. in kratki ('detelca, pk'lekt, p'rest, s'reca; 'zet), n. akut. e (k 'met, 'melen, 'pelan, 'reka, 'seden, 'zelje, 'zenska), sekundarno naglaseni e ('metla, 'nesen, 'retkva, s'pekla, 'zemla), kratki, n. akut. in umicno naglaseni ('des, 'pes, 'tes; f'sexne, 'genen, 'lexk, 'mesa, 'zemen; 'ceber, 'megla, 'pekel, 'tema), samoglasnik e v polozaju pred zvocnikoma r in l (f 'cera, s 'fer; 'mela, 'melnata, ve'selje), jat v polozaju pred n in m (x'ren, k'len, p'len, sl'vensk; b'remen, nemsk, 'semen), prevzeti e (c'vek, 'fertik, p'resa, 'remen), po mlajsem naglasnem umiku naglaseni e ('pera, p'revec, 'reseta, v'reten);
a <- st.	akut. a (b'rada, g'lava, m'lada, 'pala, 'rasten, v'racl; b'rat, g'rax, p'raf, 'tan, 'zaj), v prevzetih besedah in imenih (g'las, 'xamer, ks'tat, 'ladl, s'para; G'rac, 'Radenci, 'Radgna), po mlajsem naglasnem umiku naglaseni a ('advent);
<-	akut. ('dva, 'kmil, 'mkefca, t'pla, 'tmast, 'vct).

1.2.3  Nenaglaseni samoglasniki so i/, u, e¹, , a² in .

1.2.3.1  Izvor

Prednaglasni i <-	i (ti'si, zi'dar, ziv'l:e, prednaglasni u (ki'püvlej, li'ci: (rod. ed.), pis'tim, psi'sit), vecji del prednaglasnih (ci'din, li'vak, ris'nica, smi'jat);
Ponaglasni i3 <-	i ('xd, 'xdin, na 'miz), ponaglasni u ('kzix, 'pa:zdixe), ponaglasni (c'lvik, 'bit, 'so:sit, 'vdit, 'vidit, 'visila); pojavlja se kot obrazilo pri prislovih (p'rec, p're:d, 'vac), je pa tudi pogost morfonem za oznacevanje spola, sklona in stevila ('bak, 'ku; k 'mater, k 'si:n; f 'ktl, na 'ro:k, pri 'c; d've: k'rav);
Ponaglasni u <-	samoglasniski ('jabuke), v prevzetih besedah ('xa:ntux); predpona u- v vzglasju se pred nezvenecim nezvocnikom izgovarja kot [f]: fk'rala, f 'teknen, f 'to:pla);
Prednaglasni e <-	etimoloski e (be'se:da, le'ti, ne'bo:, ve's:la), del prednaglasnih (dre'vo:, le'sa: ; se'no: /si'no:, tes'to: /tis'to:), prednaglasni (kle'ci:, me'so:, zre'b:);
Ponaglasni e <-	etimoloski e ('nesen, 'nesem, 'pece, 'tece), ponaglasni ('ja:strep, 'pamet, 'semen, 'tele), v priponah -ec in -ek (x'lapec, 'ksec, 'kunec; k'lacek, 'pe:sek, 'p:tek, 'vo:sek);
Prednaglasni o <-	o (g'lo:p, x'dil, pr'so:), prednaglasni (kl'pi:, m'za:, zb'j:), prednaglasni u (dr'zina, 'ci:telca, pert'nina, r'mn);
Ponaglasni o <-	o ('mst, 'tix), ponaglasni ('lip, 'miz, 'zelt), v prevzetih besedah ('fa:rf, 'fü:rtx, 'u:rzx);
Prednaglasni a <-	a (ka'mu:ra, las'j:, mrav'li:ak, sa'ni:);
Ponaglasni a <-	a ('dlat, g'lava, 'jagda, 'za:gat), skupine *-'i, *-', *-'a, *-' ('gena, 'gr z'büda, d'regna, zg'raba; 'vda, 'vida, 'trpa; 'cj z'dva, 'me:sa, 'vün s'puca, 'za:ga; 'mga, 'nesa, 'reka, s'peka); pojavlja se kot obrazilo pri prislovih ('dla, 'ngda, p're:kta, 'vüna), je pa tudi pogost morfonem za oznacevanje spola, sklona in stevila ('teta, 'zaba; bres 'cexa, 'm:da; h k'ravan, k 'sestran; pri 'knax, pri 'kürax; z 'bü:rklam, z 'metlam; d'va: 'cexa).

Nenaglaseni samoglasniski je iz : d'zat, g'mi, k'vi:, s'c:, 'ta:b, t'pt; na zacetku besede razpade v + r: r'dce, r'jave, rja'vice, je pa tudi rezultat modernega samoglasniskega upada: p'nesla, pp'ravla; p 'jüzn, p 'sum.

V cresnjevskem govoru je tudi nekaj pojavov modernega samoglasniskega upada. Do onemitve nenaglasenih samoglasnikov, zlasti i: b'lo:, 'xdla, 'ka:lance, m'latl, nap'raft, 'bst, s'talce, : 've:dla, 'vdl, 'vidla in , prihaja le v zvezi z zvocniki; pri tem lahko nastaneta tudi zlogotvorna : 'kapca, 'mzca; 'd:k, 'mant, 'rbez in : 'kipt, 'mizca, s'vcca, z'digl. Drug upad je redek: 'ma:, 'ml; 'kak, 'tak.

1.3   Soglasniski sestav obsega zvocnike l, r, m, n, j, , v (z variantama f in ) ter nezvocnike p, t, k, s, s, b, d, g, z, z, c, f, c, x.

Praslovanski , srednji l in l ' so sovpadli v srednji l. L ' je ohranjen samo v besedah 'lje in 'zelje.⁴ V l je presel tudi pred soglasnikom; - se v naglasenem zlogu izgovarja kot -/ -ja: 'ba:, 'ra:, smi'ja:; c'v:ja, 'gr 'bü:ja, ka'di:ja, 'mja, 'z:ja, sicer pa kot -a: 'gena, 'xda, 'na:jsa, p'rsa, 'rza, 'vda, 'za:ga. R je kot v knjiznem jeziku. R ' v pregibanju izgubi palatalni element: xek'ta:ra, krm'pi:ra, me'sara, pa'pi:ra. Skupini cr- in zr- sta ohranjeni: c 're:sa, zre'b:; disimilacija r-r > n-r: 'ma:ntrala. Koncni -m prehaja v -n: 'bakn (daj. mn.), gu'cin, 'ma:n, 'nesen, 'sestran (daj. mn.), s 'kun; m-n > m-l: 'gümla; analogicni n: b'remen, 'semen; rinezem: 'me:senc. N' je izgubil palatalnost in dal n: 'grn, 'küxna, 'lü:kna, s'vinsk, 'za:dna, v polozaju med dvema samoglasnikoma pa je izgubil nazalnost in se razvil v nosnjeni drsnik : b'lae, 'küxae, li'pi:e, 'ro:mae, 'zegnae; raba na zacetku besede je nedosledna: ':n/ 'nj:n, 'iva/ 'njiva. V je [v]: c 'vek, fsi'pavlen, gla'vina, ne'vsta, 'daval, plv'ak, s'po:vet, v'racl, le pred nezvenecim nezvocnikom in na koncu besede je f: f'casik, f'sexne, 'ilfca, 'mkefca; f 'kat, f s'bt; 'ce:f, 'cf, p'raf, zd'raf. V vzglasju besede lahko onemi: z'digt, 'zemen, nastopa pa tudi kot proteza: 'vo:sk, 'vü:jec, 'vü:jzda. Dvoglasniski - < ostaja v skupini -ál: 'ba:, z'ga:, redkeje zastopa /v/: 'A:strija, 'a:t, xid'ra:licna. J se pojavlja tudi kot novonastali prehodni glas: 'xu:jd, 'mu:jca, 'na:jsl, p'la:jnke, st'ra:jnge. P, t, k, b, d, g in x so dobro ohranjeni. Nezvocniki imajo razvrstitev kot v knjiznem jeziku. Primarna dl > l: 'sil, 'vilce. Disimilacija primarnih tl --- dl > l: c'vela, fk'rala, f 'sl, 'jl, p'rela. V soglasniskem sklopu t zaradi lazjega izgovora lahko onemi: 'ksn, 'lü:sna, m'lac; ts > s: 'lü:ck; tl --- dl > kl --- gl: k'lact, 'kucen, g 'le:tva; dn > gn: g'nes. X se pojavlja tudi kot proteticni glas: xaj'dinsk, xer'bija. Z, z > s, s pred nezvenecimi nezvocniki in na koncu besede. Sc > s: 'i:sen, 'lüsit, 'püsal, 'ti:sal; sk- > sk-: s'krja. Z pred < n ' > z: z 'in, z 'o:; iz po upadu i > s (ob nezvenecih samoglasnikih): s 'kce, s 'stale. F je nezveneci par zvocnika v (glej zgoraj); v starejsih in mlajsih prevzetih besedah: 'fa:jn, 'fa:rf, 'fo:tral, 'fü:lat, ka'f:, 'sa:fla, s'tü:nfe, 'za:jfa.

2  Oblikoslovje

2.1  Samostalniska beseda

2.1.1  Samostalnik

V ed. so ohranjeni vsi trije spoli. Z. obliko imajo nekateri sam. s. sp. ('cela, c 're:va, d 'rta, 'jabuka, 'reseta), v mn. pa sam. s. sp. postanejo ali z. ali m. sp. Moskospolski so v dv. sam. s. sp., ki osnovo podaljsujejo s -t.

2.1.1.1  Moske sklanjatve

Sam. 1. m. sklanjatve se sklanjajo po naslednjem naglasno nepremicnem naglasnem tipu: b 'rat-o -a - -a - -n; - -f -n -e -ix -; -a -f -ma -a -ix -ma. Po nepremicnem naglasnem tipu se sklanjajo tudi samostalniki knjiznega koncniskega naglasnega tipa: 'des 'deza, 'pekel 'pekla, medtem ko sta premicni: 'bzic b'zica, c'lvik cl'vka, 'jezik je'zika in mesani:⁵ 'bo:k b'ga:, 'le:s le'sa:/li'sa:, 'mo:s m'za: naglasni tip dobro ohranjena. Samostalniki, ki se koncujejo na -r, osnove ne podaljsujejo: 'dktra, me'sara, pa'pi:ra. Govor ne pozna podaljsevanja osnove z -ov v mn. in dv.: c've:t, c've:t, c've:ta; 'zi:t, 'zi:d, 'zi:da ter koncnice -u v rod. ed.: 'l:da, 'mo:sta, 'si:na. V im. mn. je poleg - tudi -je: b 'rat/b'ratje, g'lo:b, las'j:, lid'j:, 'so:sid, 'zo:b/zb'j:. Samostalniki 2. m. sklanjatve se sklanjajo po vzorcu, veljavnem za prvo zensko sklanjatev: 'c-a - - - - -j. Nepregibnih moskih samostalnikov v cresnjevskem govoru ni najti, samostalniki 4. sklanjatve pa se sklanjajo po pridevniski sklanjatvi tipa ti m'lad - -ega.

2.1.1.2  Zenske sklanjatve

Sam. 1. z. sklanjatve se sklanjajo po naslednjem naglasno nepremicnem naglasnem tipu: 'mu:jc -a -e - - - -j; -e -o -an -e -ax -am; - -o -ma - -ax -ma. Koncnice niso dozivele velikih sprememb, saj je odstopanje od knjizne norme le v or. ed. ter daj. in or. dv. Tako se sklanjajo tudi: 'megla 'megle, 'tema 'teme in samostalniki tipa 'ro:ka 'ro:ke, 'vda 'vde.⁶ Samostalniki z. sp. na -ev so v im. in toz. ed. ohranjeni: 'ci:rkef, mla 'ti:tef, m 'li:tef ali pa ze imajo obliko b'rskva, b'ri:tva, 'retkva. Sklanjatveni vzorec 2. z. sklanjatve: 'mi:s -o - - -o - -jj: - - -in - -ix -m; - - -ma - -ix -ma. Mesani naglasni tip je dobro ohranjen: 'p:c pe'ci: 'pec 'p:c 'pec pec'jo:; pe'ci: pe'ci: pe'ce:n pe'ci: pe'ce:x pec'mi:; pe'ci: pe'ci: pe'cema pe'ci: pe'ce:x pe'cema. Tako se: k'le:t kle'ti:, k'lo:p kl'pi:, 'lü:c li'ci:, 'mo:c m'ci:, 'no:c n'ci:, 're:c ri'ci:, 'vü:s vi'si:. Samostalnik kri ima sklanjatev 'kf k'vi: 'kv 'kf 'kv kv'jo:. Samostalnikov 3. z. sklanjatve, ki se pregibajo z nictimi koncnicami, npr. 'Ka:rmen, je malo, 4. z. sklanjatev posamostaljenih pridevnikov pa je enaka zenski prid. sklanjatvi.

2.1.1.3  Srednje sklanjatve

Samostalniki s. spola lahko ohranjajo svoj spol in sklanjatev le v ednini, saj se v dvojini in mnozini femininizirajo ali maskulinizirajo. Pri nestevnih je srednji spol ohranjen: grab'lae, 'küxae, 'li:stje, m'le:k, 'lje, 'su:nce, se'ti:e, ze'lz. Sklanjatveni vzorec: 'lt -⁷ -a - - - -n; 'le:t -a⁸ -o -an -e -ax -am; 'lt - -mn. -ma - -mn. -ma. Premicni naglasni tip je ohranjen pri samostalnikih, ki svojo osnovo podaljsujejo s -t. Ti sam. so s. spola le v ed., v mn. in dv. pa so moskospolski: 'tele-o telet-a - -o - - n; te'let - -f -n -e -ix - te'let-a -f -ma -a -ix -oma; enako tudi zre'b: zre'beta. Mesani naglasni tip je dobro ohranjen: bla'go: bla'ga:, me'so: me'sa:, ne'bo: ne'ba:, pr'so: pr'sa:, tis'to: tis'ta:. Sam., ki osnovo podaljsujejo z -n, v ed. svoj spol ohranjajo: 'dbr 'semen, 'tesk b'remen, v mn. in dv. pa so zenskospolski: 'le:pe i'm:na, 'le:p i'm:n; 'teske bre'mena; podaljsevanja osnove s -s ni, saj se ti sam. femininizirajo ze v ednini: c're:v-a -e - - - -j; -e -o -an -e -ax -am; - -o -ma - -ax -ma; enako se: 'o:ka 'o:ke, 'pera 'pere, 'vüxa 'vüxe. Mnozinski sam s. spola so presli med zenske samostalnike: 'kürecje 'psa, s'vi:nske 'j:tra, s'vi:nske p'lü:ca, 'tte 'dva. Med nicto sklonljive samostalnike s. sp. se stejeta 'jst 'hrana' in 'pit 'pijaca'. Tretja sklanjatev posamostaljenih pridevnikov je enaka pridevniski sklanjatvi.

2.1.2  Samostalniski zaimki

Osebni zaimki poznajo naslednjo sklanjatev naglasnih in naslonskih oblik:

'jas/ 'ja, 'mene me, 'men mi, 'mene me (za 'm:), p'rimen, z 'm:nj;

'mi:/ 'me:, 'nas nas, 'nan nan, 'nas nas (za 'nas), p'rinas, z 'nam;

'mi:ja/ 'mi:jad'va:/ 'me:,/ 'me:ni d've:, 'na:j naj, 'na:ma nama, 'na:j naj (za 'na:j), pri 'na:ma, z 'na:ma;

'ti:, 'tebe te, 'teb ti, 'tebe te (za 't:), p'riteb, s 't:bj;

'vi:/ 've:, 'vas vas, 'van van, 'vas vas (za 'vas), p'rivas, z 'vam;

'vi:ja/ 'vi:jad'va:/ 've:/ 've:d've:, 'va:j vaj, 'va:ma vama, 'va:j vaj (za 'va:j), pri 'va:j, z 'va:ma;

'un, 'ega ga, 'em jen, 'ega ga (za 'ega), pr'en, z 'in; 'una, 'e: je, 'e: ji, 'o: j (za 'o:), pri 'e:, z 'o:;

'v/ 've, 'vix ix, 'vin in, 've e (za 've), pri 'vix, z 'vim;

'vd'va:/ 'iva/ 'dva, 'iva/ 'dva, 'ima, 'iva/ 'dva, pri 'ima, z 'ima.

V mest. ed. in mn. se naglas umakne na predlog pri. Tozilniska navezna oblika v zvezi s predlogi lahko ohrani naglas: za 'm:, za 't:, za 'o:. Povratni osebni zaimek ima naslednjo sklanjatev: 'sebe se, 'seb si, 'sebe se, pri 'seb, s 's:bj.

Vprasalna zaimka g'do:/'k:r/'k:r in 'kaj/'ka opravljata tudi vlogo oziralnih zaimkov. Poljubnostna zaimka sta 'k:r 'kdo' in 'kaj, nedolocna pa 'nse 'nekdo' in 'nke 'nekaj'. Nikalni zaimki so 'nise, 'nic, n'beden, celostna sta f'sa:k, f'se, drugostna pa d'rü:g, d'rü:g.

2.2  Pridevniska beseda

2.2.1  Pridevnik

Pri pridevniku prevladuje dolocna oblika tudi za nedolocnost. Sklanja se kot v knjiznem jeziku: 'lexk - -ega -en -ega/- -en -in; - -ix -in -e -ix -im; -a -ix -ima -a -ix -ima. Za srednji spol je posebna oblika le v im. in toz. ed., druge koncnice so enake kot v m. sklanjatvi. Sklonske koncnice za vse tri spole sovpadejo tudi v dv. in mn., le v im. mn. in im. ter toz. dv. se sklanjatev pridevnikov z. sp. razlikuje od sklanjatve pridevnikov m. in s. sp.

V cresnjevskem govoru prevladuje stopnjevanje z »bolj«: 'bo:ga 'ble/'bl 'bo:ga 'naj'ble/'bl 'bo:ga, 'be:la 'ble 'be:la 'naj'ble 'be:la; obrazilo -si je redkejse: 'le:pa 'le:psa 'naj'le:psa.

2.2.2  Pridevniski zaimki

Svojilni zaimki 'mj, 'mja, 'mj, t'vj, t'vja, t'vj, 'egf/':n, 'nas, 'vas, 'ixf ter povratni svojilni zaimek s'vj, s'vja, s'vj se sklanjajo po pridevniski sklanjatvi. Druge oblike so se: od 'na:jd'va: 'najin ', od 'va:jd'va: 'vajin ', od 'jdva 'njun '.

Kazalni vrstni zaimki so 'tt -a -, 'ti:st -a -, 'v -a -, kazalni kakovostni pa 'tak/'taks -a -. Kazalni kolicinski zaimek ni znan, pac pa poznajo kolicinski prislov 't:jk. Vprasalna zaimka, ki lahko opravljata tudi vlogo oziralnih zaimkov, sta 'k:r -a - in 'kaks -a -. Poljubnostni in oziralnopoljubnostni zaimki so po obliki enaki vprasalnim zaimkom, nedolocni zaimek je 'nks -a -, nikalni 'niks -a -, drugostni d 'rü:g -a -, celostna pa sta f 'sa:k -a - in 'ce:l -a -.

2.2.3  Stevniki

Glavni stevniki: 'eden 'ena 'en; d'va:/d've:, d've:x, d'vema, d'va:/d've:, d'vema, d'vema; tri'j:/t'ri:, t're:x, t're:n, t'ri:, t're:x, t're:m; s'tirje/s'tir, 'p:t, 's:st, 'seden, 'sen, de'v:t, de's:t, d'va:jst, t'ri:st, s'tirdeset, 'p:deset, s'to:, 'ti:sc/'ta:zt. Sklanjatev glavnih stevnikov ima pridevniske koncnice. Vrstilni stevniki: ti 'pv -a -, ti d'rü:g -a -, t 'r:tj, s'tt, 'p:t, d'va:jst, s'to:t. Locilni in mnozilni stevniki so redki. Samomnozinski samostalniki se stejejo z glavnimi stevniki: 'ene d'ver.

2.3  Glagol

Glagol ni dozivel velikih sprememb. S knjiznim jezikom se razhaja v predpretekliku, ki se ne uporablja. Delezij na -c, -aje, -e in -si v cresnjevskem govoru ni. Deleznik stanja na -l in deleznik na -si nista znana, deleznik na -c pa je redek.

Spregatev glagola se od knjizne razlikuje le v 1. os. dv.: 'nsin -s -o; -ma -ta -ta; -m -te -j. Enako se spregajo: s/sen; 'dan, 'je:n, 've:n.

Pregled glagolov po glagolskih vrstah. I. vrsta: 'nest, 'nesen; 'nes, 'neste; 'nesa, 'nesla -l, 'nesl -le -l, 'nesla -le -la; d'nesen; 'rast, 'rasen; 'ras, 'raste; 'rasa, 'rasla -l, 'rasl -le -l, 'rasla -le -la. --- Fk'rast, fk'ra:dnen; fk'radn, fk'radnite; fk'radna/fk'ra, fk'rala -l, fk'ral -le -l, fk'rala -le -la; c'vest, c'veten; c'vet, c'veste; c'v:ja, c'vela -l; c'vel -le -l, c'vela -le -la. --- S'küpt, s'kübin; s'küb, s'küpte; s'küba, s'kübla -l, s'kübl -le -l, s'kübla -le -la; ps'küblena; 'z:pst, 'z:be; 'z:bl. --- 'Pect, 'pecen; 'pec, 'pecte; 'peka, 'pekla -l, 'pekl -le -l, 'pekla -le -la; s'pecen; 'vct, 'vzen; 'vz, 'vcte; 'vga, 'vgla -l, 'vgl -le -l, 'vgla -le -la; 'vzen. --- 'Napt, 'napnen; 'napn, 'napte; na'p:ja, na'p:la -l, na'p:l -le -l, na'p:la -le -la; 'napena; 'zt 'zemen; 'zem, 'zemte; 'z:ja, 'z:la -l, 'z:l -le -l, 'z:la -le -la. --- M'lt, 'melen; 'dl za'mel, 'dl za'melte; m'lja, m'le:la, m'll, m'll -le -l, m'lla -le -la; zam'lta; tp're:t, t'peren; t'per, t'perte; t'pja, t'pla -l, t'pl -le -l, t'pla -le -la; tp're:te. --- 'Dj 'zü:t, 'dj 'zü:jen; 'dj se 'zü:j, 'dj se 'zü:jte; 'dj 'zü:ja, 'dj 'zü:la -l, 'dj 'zü:l -le -l, 'dj 'zü:la -le -la; 'dj 'zü:ta; 'pit, 'pijen; 'pi:j, 'pi:jte; 'pi:ja, 'pi:la -l, 'pi:l -le -l, 'pi:la -le -la. II. vrsta: f 'sext, f 'sexnen; f 'sexn, f 'sexte; f 'sexna, f 'sexnila -l, f 'sexnil -le -l, f 'sexnila -le -la; pre'mekt, pre'meknen; pre'mekn, pre'meknite; pre'mekna, pre'meknila -l, pre'meknil -le -l, pre'meknila -le -la; pre'mek. III. vrsta: t'pt, t'pin; 'tp, 'tpite; 'tpa, t'pe:la, t'pl, t'pl -le -l, t'pla -le -la; zi'vt, zi'vi:n; 'zi:v, 'zi:fte; zi'v:ja, zi've:la, zi'vl, zi'vl -le -l, zi'vla -le -la. IV. vrsta: 'kürt, 'kürin; 'kür, 'kürte; 'küra, 'kürla -l, 'kürl -le -l, 'kürla -le -la; za'kürjen; 'lüsit, 'lüsin; 'lüs, 'lüste; 'lüsa, 'lüsla -l, 'lüsl -le -l, 'lüsla -le -la; z'lüsen. V. vrsta: 1. razred: 'dlat, 'dlan; 'dle, 'dlete; 'dla, 'dlala -l, 'dlal -le -l, 'dlala -le -la; 'ka:lat, 'ka:lan; 'ka:le, 'ka:lete; 'ka:la, 'ka:lala -l, 'ka:lal -le -l, 'ka:lala -le -la; na'ka:lan. 2. razred: p'l:sat, p'l:sen; p'l:s, p'l:site; p'l:sa, p'l:sala -l, p'l:sal -le -l, p'l:sala -le -la; 'sükat, 'sücen; 'süc, 'sücte; 'süka, 'sükala -l, 'sükal -le -l, 'sükala -le -la. 3. razred: 's:jat, 's:jan; 's:je, 's:jete; 's:ja, 's:jala -l, 's:jal -le -l, 's:jala -le -la; p's:jana; 'v:jat, 'v:jan; 'v:je, 'v:jete; 'v:ja, 'v:jala -l, 'v:jal -la -l, 'v:jala -le -la; z've:jan. VI. vrsta: ki'pü:vat, ki'pü:vlen; ki'pü:vl, ki'pü:vlite; ki'pü:va, ki'pü:vala -l, ki'pü:val -le -l, ki'pü:vala -le -la; pla'cü:vat, pla'cü:vlen; pla'cü:vl, pla'cü:vlite; pla'cü:va, pla'cü:vala -l, pla'cü:val -le -l, pla'cü:vala -le -la.

Glagolom s korenom na -c se dodaja nedolocnisko obrazilo -ti: 'gr b'le:ct, 'pect, 'vct. V velelniku se posplosuje edninska osnova: 'nes, 'nesma; 'ns, 'nsma; glagoli s korenom na -k, -g: 'pec, 'vcte; iti: 'id, g'r:m, 'ite, g'r:ma, 'ita; videti: pg'ledn; najti: p'i:s. Pogosta je tvorba ponavljalnih glagolov tipa 'davlen, ki'pü:vlen, 'le:cen, s'taplen, 'si:vlen. Oblika zanikanega glagola biti v sedanjiku razpada v s/sen 'ne:: ... s se 'lts 'ne: b'la 'tan; ... sen 'ne: 'rada v 'mst. V dv. in mn. obliki deleznika na -l za s. sp. se je posplosila moska oblika, dvojinska oblika deleznika na -l za z. sp. pa je enaka mnozinski obliki.

2.4  Prislov

Prostorski: b'lü:jz, 'dl/ 'dj, 'dlta, d'ma:, d'mo:, 'gr, 'gra, 'grta, na'zaj, 'nig, 'nr, 'ntr, 'ko:l, k'ro:k, p 'sum, 'po:lek, p're:d, p're:kta, s'pr, s'po:t, 'tan, 'tanta, 'tü, z'vüna.

Casovni: f 'ca:s 'takoj', f 'casi:k, f 'cera, g'da, g'nes, 'i:nda, 'lts, met 'tednn, 'ngda, 'ni:gdar, b 'vü:r, p'lt, p'nc, p'r:ja, s'ko:s, s'no:c, ta'k:j, ve'c:r, 'vütrma, 'zaj.

Vzrocni: za'to:.

Lastnostni: 'bo:g, 'dstak'rat, 'enkrat, 'fa:jn, 'f:jst, f'küp, 'xi:tr, 'kak, 'k:jk, 'lp, 'mal, 'nac/ 'nacik, 'nkak, p 'nasen, p'cas, p'do:c, p'raf, 'ro:cn, 'tak, 'tesk, 't:jk, 'vac, za'dsta, z'lo:.

Stopnjujejo se opisno ali z obrazili: 'mzl, 'bl/ 'ble 'mzl, 'naj'bl/ 'ble 'mzl; 'xi:tr, xit'r:je, 'najxit'r:je.

Nemski vpliv: 'cj ple'te:la, 'dj pk'lacl, 'dj s'lacit, f'küp pb'rat, f'küp p'mela, 'nr nak'lac, 'vün s'puca.

2.5   Predlog, clenek, veznik in medmet so kot v knjiznem jeziku. Posplosene in stalne so le velelnice za velevanje zivalim, za pozdrave ipd.: 'xp, 'düp, 'j:; 'bo:k'da:j, 'dber 'd:n, 'dber ve'c:r, 'lexk 'no:c, s'recn, z'bo:gn.

Opombe

¹

Nenaglaseni e je lahko ozek samo v breznaglasnicah: c, z.

²

Nenaglaseni a je lahko zaokrozen samo v breznaglasnicah: da, ka.

³

Izglasni i se izgovarja manj napeto, nekoliko nize od naglasenega i.

⁴

V besedah olje in zelje je fonem /lj/ sekundarnega izvora. V vecini slovenskih narecij se je razvijal enako kot prvotni l'. Ohranila so ga le redka narecja, med njimi tudi slovenskogorisko. Prim. tudi F. Ramovs (1924). HG II, Konzonantizem. Ljubljana, 69.

⁵

Nekateri sam. mesanega naglasnega tipa se ze lahko sklanjajo tudi po nepremicnem naglasnem tipu: b're:k b're:ga, 'no:s 'no:sa/n'sa:, 'zo:p 'zo:/z'ba:.

⁶

Mesani naglasni tip je izjemoma lahko tudi ohranjen: g'lava g'lave/gla'v:, 'ksa 'kse/k's:.

⁷

Sam. leto ima v ed. in dv. odraz staroakutiranega, v mn. pa cirkumflektiranega jata.

⁸

Samostalnik se v im. mn. ujema s pridevnikom z. spola: 'tte/ 'duge/ f 'se 'le:ta. Tako se: p' fa:rbane 'ja:jca, 'takse i'm:na, 'take zdra'vi:la itd.