Povezava med bralnimi sposobnostmi in sporocanjskimi zmoznostmi ucencev 5. razreda OS Brsljin

Zelela sem raziskati, ali med bralnimi sposobnostmi in sporocanjskimi zmoznostmi ucencev petega razreda Osnovne sole Brsljin (primestna sola) obstaja kaksna povezava.

Postavila sem naslednje

1  Hipoteze

1.  Kdor hitro (torej tudi veliko) bere in prebrano razume, ima bogat besedni zaklad.
2.  Dober bralec napravi manj napak v svojem pisnem sporocanju.
3.  Skladenjske zmoznosti dobrega bralca so vecje.
4.  Pisni izdelki dobrih bralcev so vsebinsko bogatejsi, z vec idejami.

2  Kvantitativne analize

2.1  Bralne sposobnosti in besedni zaklad

2.1.1  Hitrost branja in razumevanje prebranega

Predmet merjenja: hitrost branja in razumevanja prebranega pri ucencih petega razreda Osnovne sole Brsljin.

Hitrost branja pri umetnostnem besedilu res ni posebno pomembna. Vendar pa ucitelji slovenscine pogosto ugotavljamo, da ucenci, ki pocasi berejo, malo berejo in tudi malo preberejo. Branje jim namrec vzame prevec prostega casa in se mu zato radi izognejo. Tako ostajajo brez bogastva in uzitkov, ki jih ponuja umetnostno besedilo.

Preverjala sem hitrost tihega branja in razumevanje prebranega ter na podlagi teh podatkov izracunala se efektivno hitrost branja, ki je produkt hitrosti branja in odstotka razumevanja prebranega.

Vzorec: dvajset ucencev petega razreda OS Brsljin.

Instrumentarij

Hitrost branja in razumevanje sem preverjala ob besedilu Lovra Kuharja Tri pisanke, ki ga ucenci niso poznali. Za merjenje hitrosti branja sem uporabila metodo hrvaskega avtorja Alojza Kobole. Pred branjem sem ucencem razdelila listke in jim rekla, da morajo nanje napisati stevilo, ki ga bodo videli na tabli, ko bodo nehali brati. Nisem jim povedala, da to stevilo, ki je sicer obrnjeno, pomeni stevilo prebranih besed v eni minuti. Opozorila sem jih, naj berejo cim hitreje, vendar tako, da bodo besedilo razumeli. Brati so zaceli vsi naenkrat, jaz pa sem stopala in vsakih petnajst sekund napisala na tablo novo stevilo, prejsnje pa zbrisala. Primer: Ucenci berejo besedilo s tisoc besedami. Ko zacno brati, napisemo na tablo stevilo 1000, vendar obrnjeno, tj. 0001. To stevilo po izteku prve minute zbrisemo in napisemo 008, kar pomeni 800. Po eni minuti in petnajstih sekundah zbrisemo 008 in napisemo 666. To stevilo ostane na tabli do konca ene minute in trideset sekund (1000  :  1,50  =  666). To verigo nadaljujemo do takrat, ko besedilo preberejo vsi ucenci. Ce ucenec prebere besedilo v eni minuti in trideset sekund, prepise s table stevilo 666. S tem registrira priblizno hitrost tihega branja v eni minuti.

Razumevanje prebranega besedila sem ugotavljala s pomocjo vprasanj, ki so bila razdeljena na tri tezavnostne ravni. Vprasanja za posamezne ravni sem oblikovala na osnovi razlage Sonje Pecjak v knjigi Kako do boljsega branja (1993: 56). Najnizja raven je besedno razumevanje. Tu ucenci odgovarjajo le na vprasanja, kjer gre za poznavanje terminologije in specificnih dejstev (npr. datumov, oseb, krajev, dogodkov itd.). Druga raven je interpretacijsko razumevanje s sklepanjem. Na tej ravni ucenci dojamejo bistvo, razumejo povezanost med posameznimi deli besedila, znajo sklepati in presojati na podlagi podatkov na kasnejse dogodke. Pri tretji ravni gre za kriticno in ustvarjalno razumevanje. Ucenec zna npr. preoblikovati daljse besedilo v krajse, primerjati prebrano besedilo z drugimi besedili, pojasniti dolocene metafore in simbole z drugimi besedami.

Odvisne spremenljivke

1.  Hitrost tihega branja: stevilo prebranih besed v minuti.
2.  Razumevanje prebranega: odstotek pravilnih odgovorov.
3.  Efektivna hitrost branja: produkt stevila prebranih besed v minuti in odstotka pravilnih odgovorov

Kriteriji

Namen tega dela raziskave je bil predvsem primerjati ucence petega razreda OS Brsljin med seboj glede hitrosti in razumevanja branja. V naslednjem delu raziskave sem to povezala z njihovimi sporocanjskimi zmoznostmi.

Za orientacijo sem rezultate svojih ucencev primerjala tudi z rezultati Alojza Kobole v knjigi Unapredzivanje citanja u osnovnoj skoli (1980: 86) in Alenke Kozinc v Evalvaciji programa zivljenja in dela osnovne sole (1990: 90).

Metode obdelave podatkov

• tockovanje odgovorov pri testu bralnega razumevanja,

• izracunavanje efektivne hitrosti branja,

• razvrscanje podatkov,

• graficna ponazoritev rezultatov.

Ce primerjamo rezultate hitrosti branja teh dvajsetih ucencev petega razreda, vidimo velike razlike. V okviru skupine so dosegli naslednje rezultate:

      nadpovprecno hitrost (183-212 besed/min.) --- 4 ucenci ali 20 %,
      povprecno hitrost (123-182 besed/min.) --- 9 ucencev ali 45 %,
      podpovprecna hitrost (93-122 besed/min.) --- 7 ucencev ali 35 %.

Mediana ali srednji rezultat je pri nas malenkost nizji kot pri Koboli:

• mediana hitrosti tihega branja pri Koboli: 139,

• mediana hitrosti tihega branja na OS Brsljin: 137.

Razumevanje branja sem preverjala s pomocjo vprasanj, ki so bila po tezavnosti razvrscena v tri skupine, kot sem ze omenila pri kriterijih. Iz tabele pod naslovom Branje je lepo razvidno, da so ucenci najvecji povprecni odstotek razumevanja (84 %) dosegli pri vprasanjih 1. sklopa, nekoliko manjsega pri 2. sklopu (78,2 %) in najmanjsega pri tretjem sklopu (63,25 %). To kaze, da so bila vprasanja ustrezno sestavljena.

Menim, da so rezultati razumevanja dobri. V raziskavi, ki je bila pri nas ze opravljena (Slovenski jezik --- empiricna evalvacija, Evalvacija programa zivljenja in dela osnovne sole, ZRSS, 1990), je uporabljena drugacna ocenjevalna lestvica, zato primerjava ni mogoca.

Efektivno hitrost branja sem izracunala po obrazcu:

Na ta nacin sem dobila rezultate, kot so prikazani v stolpcu Efektivna hitrost branja. Opazimo lahko velike razlike med ucenci. Ob tem pa se nam takoj zastavlja vprasanje, kako bomo z ucenci tako razlicnih sposobnosti delali. Na enak nacin prav gotovo ne. Verjetno bo prenovljeni pouk slovenscine prinesel vsaj v zadnjem triletju vecjo diferenciacijo, ki bo omogocila boljsim ucencem hitrejse napredovanje, manj sposobnim pa osvojitev temeljnega znanja.

Branje

Sifra uc.	Hitr. tih. br. bes./min	Razumevanje prebranega				Efektivna hitrost branja
		1. sklop v %	2. sklop v %	3. sklop v %	povp.
A1	212	100	100	100	100,00	212,00
A2	132	60	63	50	57,67	70,93
A3	117	60	100	50	70,00	81,90
A4	195	100	75	75	83,33	162,50
A5	93	60	50	38	49,33	45,88
A6	93	20	25	25	23,33	21,70
A7	117	100	75	50	75,00	87,75
A8	93	100	100	50	83,33	77,50
A9	195	100	63	75	79,33	154,70
A10	111	60	63	38	53,67	59,57
A11	117	90	75	50	71,67	83,85
A12	167	80	100	88	89,33	149,19
A13	137	80	75	75	76,67	105,03
A14	137	100	75	75	83,33	114,17
A15	137	100	100	88	96,00	131,52
A16	180	80	75	63	72,67	130,80
A17	130	90	100	50	80,00	104,00
A18	180	100	75	50	75,00	135,00
A19	195	100	100	100	100,00	195,00
A20	180	100	75	75	83,33	150,00
Skupaj	2909
Povprecje	145,45	84	78,2	63,25	75,15	113,65
Mediana	137	95	75	56,5	78	109,60

2.1.2  Stevilo tekocih besed v ucencevih pisnih izdelkih in pogostost uporabe posameznih besednih vrst

Predmet merjenja:

• stevilo tekocih besed v dozivljajsko-domisljijskem spisu, ki so ga pisali ucenci petega razreda OS Brsljin;

• pogostnost uporabe posameznih besednih vrst.

Potek preizkusa

Ucenci so napisali v soli v eni solski uri dozivljajsko-domisljijski spis z naslovom Prislo je pismo. Pravzaprav je bilo to nadaljevanje crtice Prezihovega Voranca Tri pisanke. V vsakem spisu posebej so bile prestete vse tekoce besede in stevilo besed, ki spadajo k posameznim besednim vrstam.

Kriteriji:

• primerjava z raziskavo F. Zagarja (1987). Pouk slovenske slovnice in pravopisa. Maribor;

• primerjava z rezultati Vere Lukic' (1982). Decja leksika, Beograd.

		Besedni zaklad --- v odstotkih
Sif. uc.	St. besed	Sam.	Prid.	Zaim.	Stev.	Glag.	Prisl.	Pred.	Clen.	Vez.
A1	230	26	5	11	1	22	12	12	5	8
A2	339	23	7	10	2	25	10	9	3	11
A3	210	19	9	17	2	23	8	10	6	9
A4	361	20	8	10	1	22	9	10	8	12
A5	230	21	3	16	1	22	8	14	4	12
A6	180	26	3	10	2	19	16	12	2	10
A7	206	20	7	18	1	19	11	12	4	9
A8	207	23	7	9	2	22	11	11	5	10
A9	290	22	8	16	2	24	9	10	4	5
A10	304	21	7	19	0	20	10	10	4	9
A11	192	25	5	12	2	26	5	10	4	11
A12	303	28	4	6	3	22	10	10	4	12
A13	441	23	10	12	2	21	8	13	4	7
A14	430	29	7	9	3	25	7	12	2	7
A15	385	23	5	14	1	27	11	6	4	10
A16	395	25	7	14	2	24	11	13	2	4
A17	478	25	5	12	1	22	11	10	5	10
A18	248	28	6	8	2	22	10	15	3	7
A19	364	23	7	10	2	22	11	10	5	10
A20	313	27	5	10	2	26	5	10	5	10
Skupaj	6106	477	125	243	34	455	193	219	83	183
Povp.	305,3	23,9	6,25	12,15	1,7	22,75	9,65	10,95	4,15	9,15
Mediana	303,5	23	7	11,5	2	22	10	10	4	10

Opisna analiza rezultatov

Preseneca visoko stevilo tekocih besed v spisu. Povedati moram, da so bili spisi v povprecju za cetrtino daljsi od ostalih pisnih izdelkov teh ucencev. Morda je na to vplivala moja opomba, da bom poleg ostalih stvari pozorna tudi na kolicino napisanega. Ucenec osnovne sole ponavadi tezko napise daljsi spis. »Kaj naj pa se napisem?« so pogosta vprasanja. Stevilo besed iz razreda v razred raste, tako da ob koncu osnovne sole doseze do 650 besed, ob koncu srednje sole pa naj bi bil sposoben napisati esej s 700-1500 besedami, kot zahteva predmetni izpitni katalog za maturo. Poglavitni vzrok za vecje stevilo tekocih besed pa je treba iskati v vrsti spisa. Dozivljajsko-domisljijski spis nudi ucencu izredno sirok razpon v uporabi besedisca.

Razlika med najvecjim in najmanjsim stevilom tekocih besed, ki so jih uporabili ucenci v svojih spisih, je kar velika (478-180), saj najboljsi rezultat predstavlja skoraj trikratno vrednost najslabsega.

Za natancnejso raziskavo bi morala zajeti vec razlicnih vrst ucencevih spisov, kar pa je zaradi dolgotrajnega prestevanja skoraj nemogoce.

Med besednimi vrstami so najpogosteje uporabljeni samostalniki, v povprecju 23,9 %, sledijo glagoli z 22,75 % in prislovi z 9,65 %. Pricakovala bi vec pridevnikov, vendar jih je bilo le 6,25 %. Verjetno je to zaradi vrste spisa --- v glavnem gre za pripoved. V opisu bi bilo gotovo vec pridevnikov. Zanimivo se mi zdi tudi visoko stevilo zaimkov, kar kaze na razvitost kohezivnosti. Ucenci namesto ponavljanja samostalnikov uporabljajo zaimke.

Med slovnicnimi besedami je najvec predlogov, 10,95 % tekocih besed v spisu. Procentualno visok rezultat veznikov kaze na ze bolj zlozene skladenjske strukture, s tem pa tudi na bolj razvito misljenje in razumevanje odnosov. Clenki pripomorejo k zivosti in jedrnatosti izrazanja. Pri ucencih nase sole je bilo 4,15 % vseh tekocih besed clenkov. To je sorazmerno precej vec kot pri Zagarju in V. Lukic'. Da bo primerjava lazja, navajam nekatere podatke, ki sta jih dobila F. Zagar in V. Lukic':

	Razr.	Sam.	Prid.	Zaim.	Stev.	Glag.	Prisl.	Predl.	Clen.	Vez.
F. Zagar	4. r.	31,5 %	9,20 %	4,20 %	1,30 %	42,30 %	11,30 %	2,70 %	2,70 %	3,00 %
V. Lukic'	5. r.	46,6 %	13,75 %	0,60 %	0,56 %	32,09 %	4,16 %	0,62 %	0,16 %	0,28 %
OS Brsljin	5. r.	23,9 %	6,25 %	12,15 %	1,70 %	22,75 %	9,65 %	10,95 %	4,15 %	9,15 %

Opomba: Pri F. Zagarju sem vzela za primerjavo 4. razred, ker je tu uporabljena enaka vrsta spisa kot pri nas, medtem ko je v 5. razredu prikazal primer opisa.

Besedni zaklad je odvisen od intelektualnega razvoja, od socialno-kulturnega okolja, od custvenih vplivov, starosti, izkusenj in tudi od zanimanja. Posebno na izkusnje in na zanimanje sola lahko vpliva. Tu vidim moznosti za razvoj otrokovega besednega zaklada.

2.1.3 Stevilo tekocih besed v primerjavi z efektivno hitrostjo branja

Primerjava je pokazala, da obstaja povezava med obema spremenljivkama.

Sifra uc.	Efektivna hitrost branja	Efektivna hitrost branja v %	St. besed	St. besed v %
A1	212,00	100,00	230	48,12
A2	70,93	33,46	339	70,92
A3	81,90	38,63	210	43,93
A4	162,50	76,65	361	75,52
A5	45,88	21,64	290	48,12
A6	21,70	10,24	180	37,66
A7	87,75	41,39	206	43,10
A8	77,50	36,56	207	43,31
A9	154,70	72,97	290	60,76
A10	59,57	28,10	304	63,60
A11	83,85	39,55	192	40,17
A12	149,19	70,37	303	63,39
A13	105,03	49,54	441	92,26
A14	114,17	53,75	430	89,96
A15	131,52	63,04	385	80,54
A16	130,80	61,70	395	82,64
A17	104,00	49,06	478	100,00
A18	135,00	63,68	248	51,88
A19	195,00	91,98	364	76,15
A20	150,00	70,75	313	65,48

Primerjava nam pokaze, da je najvecja povezanost med efektivno hitrostjo branja in stevilom tekocih besed pri dobrih bralcih, nekoliko manjsa pri povprecnih in najmanjsa pri slabih bralcih.

2.2  Bralne sposobnosti in pravopis

2.2.1  Stevilo napak v ucencevih pisnih izdelkih

To podrocje bi bilo potrebno podrobneje raziskati. Zanimivo bi bilo vedeti, katere vrste napake se pojavljajo pogosteje, ali so vrste napak enakomerno zastopane pri vseh ucencih ali so morda nekatere pogostejse pri slabsih bralcih. Pri tokratnem opazovanju je bilo zajeto samo stevilo napak in na podlagi tega je bil izracunan kolicnik beseda/napaka.

Sif. uc.	St. besed	St. nap.	St. bes./nap.
A1	230	12	19,17
A2	339	35	9,69
A3	210	10	21,00
A4	361	20	18,05
A5	230	21	10,95
A6	180	19	9,47
A7	206	16	12,88
A8	207	18	11,50
A9	290	16	18,13
A10	304	23	13,22
A11	192	19	10,11
A12	303	22	13,77
A13	441	20	22,05
A14	430	13	33,08
A15	385	19	20,26
A16	395	24	16,46
A17	478	24	19,92
A18	248	23	10,78
A19	364	15	24,27
A20	313	19	16,47
Skupaj	6106	388
Povp.	305,3	19,4	16,54
Mediana	303,5	19	16,46601

Stevilo napak se giblje od 10 do 35, kar je slab rezultat. Na slabo obvladovanje pravopisa kaze tudi kolicnik beseda/napaka, ki znasa eno napako na vsakih 16,47 besede. Stete so bile vse napake, tudi tiste, ki se veckrat ponovijo.

Zanimiva je primerjava med efektivno hitrostjo branja in kolicnikom besede/napake. Ugotovimo lahko, da imajo ucenci z vecjo efektivno hitrostjo branja tudi znatno visji kolicnik besede/napake v odstotkih. Ucenci z majhno efektivno hitrostjo branja imajo nizek kolicnik besede/napake. Primerjava nasih rezultatov z rezultati evalvacije ZRSS:

	Razred	St. tek. bes.	St. nap.	Povp.	Kolic. bes./nap.
ZRSS	5.	167,45	5-47	12,72	19,95
OS Brsljin	5.	305,3	10-35	19,4	16,56

S padanjem efektivne hitrosti branja pada tudi kolicnik besede/napake, ki je izrazen v odstotkih. To pomeni, da tisti, ki dobro bere, naredi v pisnem izdelku napako na veliko stevilo besed, tisti pa, ki slabo bere, naredi napako ze na majhno stevilo besed.

2.3  Bralne sposobnosti in skladenjske zmoznosti

Predmet merjenja: stevilo povedi, stevilo stavkov, povprecek stavkov v povedi, povprecek besed v stavku, povprecek besed v povedi.

Vzorec: dvajset spisov ucencev petega razreda.

Metodologija:

• prestevanje povedi, stavkov, besed;

• izracunavanje povprecnih vrednosti;

• izracunavanje mediane.

• primerjava rezultatov med posameznimi ucenci tega razreda;

• primerjava z evalvacijo ZRSS.

Sif. uc.	St. bes.	St. pov.	St. stav.	Stav./pov.	Bes./stav.
A1	230	22	40	3,33	5,75
A2	339	35	67	1,91	5,06
A3	210	13	31	3,10	6,77
A4	361	29	66	3,30	5,47
A5	230	25	49	2,33	4,69
A6	180	31	41	2,16	4,39
A7	206	14	30	1,88	6,87
A8	207	26	41	2,28	5,05
A9	290	29	53	3,31	5,47
A10	304	32	63	2,74	4,83
A11	192	27	42	2,21	4,57
A12	303	24	55	2,50	5,51
A13	441	47	68	3,40	6,49
A14	430	53	82	6,31	5,24
A15	385	43	84	4,42	4,58
A16	395	40	78	3,25	5,06
A17	478	51	65	2,71	7,35
A18	248	22	43	1,87	5,77
A19	364	43	74	4,93	4,92
A20	313	27	58	3,05	5,40
Skupaj	6106	633	1130
Povp.	305,3	31,65	56,5	3,05	5,46
Mediana	303,5	29	56,5	2,895881	5,320227

Opisna analiza rezultatov

Rezultati o stevilu povedi kazejo na razlike v sporocanjskih zmoznostih. Ucenci so v svojih spisih tvorili od 13 do 53 povedi, razmerje je torej 1 : 4. V tem istem spisu so tvorili od 30 do 84 stavkov; razmerje med najslabsim in najboljsim je 1 : 2,8. Pomemben je tudi podatek, koliko besed povezejo v stavek, saj kaze na bolj ali manj razvite stavkotvorne zmoznosti. Nasi ucenci uporabljajo v stavku od 4,39 do 7,35 besed. Za lazjo orientacijo primerjajmo nase rezultate z rezultati evalvacije ZRSS.

	St. stav.	St. pov.	Stav./pov.	Bes./stav.
ZRSS	31	17,72	1,81	-
OS Brsljin	56	31,65	3,05	5,46

Sodec po teh rezultatih so skladenjske zmoznosti nasih ucencev visoko razvite. Polovica ucencev razvije poved s tremi stavki in vec. Tudi povprecek besed na stavek je ugoden (5,46). Povprecek besed na poved je pri nas 16,56, pri Zagarju pa sem zasledila podatek za 6. razred 10 besed na poved.

Najlazja je primerjava med bralnimi sposobnostmi in skladenjskimi zmoznostmi, ce ucence razdelim na nadpovprecne, povprecne in podpovprecne.

Nadpovprecni

Sifra uc.	Efekt. hitr. b.	Stav./pov.	Bes./stav.	Bes./pov.
A1	100,00	3,33	5,75	19,17
A19	91,98	4,93	4,92	24,27
A4	76,65	3,30	5,47	18,05
A9	72,97	3,31	5,47	18,13
A20	70,75	3,05	5,40	16,47

Povprecni

Sifra uc.	Efekt. hitr. b.	Stav./pov.	Bes./stav.	Bes./pov.
A12	70,37	2,50	5,51	13,77
A18	63,68	1,87	5,77	10,78
A15	62,04	4,42	4,58	20,26
A16	61,70	3,25	5,06	16,46
A14	53,85	6,31	5,24	33,08
A13	49,54	3,40	6,49	22,05
A17	49,06	2,71	7,35	19,92
A7	41,39	1,88	6,87	12,88
A11	39,55	2,21	4,57	10,11
A3	38,63	3,10	6,77	21,00

Podpovprecni

Sifra uc.	Efekt. hitr. b.	Stav./pov.	Bes./stav.	Bes./pov.
A8	36,56	2,28	5,05	11,50
A2	33,46	1,91	5,06	9,69
A10	28,10	2,74	4,83	13,22
A5	21,64	2,33	4,69	10,95
A6	10,26	2,16	4,39	9,47

Opazimo lahko mocno povezanost med branjem in skladenjskimi zmoznostmi pri nadpovprecnih in podpovprecnih bralcih, medtem ko pri povprecnih to ni tako ocitno.

3  Kvalitativna analiza

Zaradi neizdelane metodologije pri kvalitativni analizi pisnih izdelkov je naslednja analiza lahko samo poskus, kako je mozno razcleniti pisni izdelek in presojati nekatere kvalitativne elemente v njem.

Skladnost vsebine spisa z naslovom

Ugotavljamo lahko, ali zna ucenec iz danega naslova razviti ustrezno vsebino. Dogaja se namrec, da manj domiselni ucenci uporabljajo isto vsebino za najrazlicnejse naslove. To je posebno opazno pri nesamostojnih in nesamozavestnih ucencih. Navadno se skusajo na spis pripraviti vnaprej s pomocjo starsev ali koga drugega. Ce se zgodi, da dobijo drug naslov, kot so ga pricakovali, niso sposobni prilagoditi vsebine naslovu spisa ali pa jo enostavno spremeniti. Lahko pa je naslov ucencu le metafora za doloceno stvar in takrat ne smemo biti prestrogi, ce ubere drugo pot, kot smo jo pricakovali.

Koherentnost vsebine

Ugotavljamo pomensko povezanost besedila. Posebno pri mlajsih ali pri manj sposobnih ucencih pogosto prihaja do pomenske nepovezanosti besedila.

Bogastvo idej

Ugotavljamo lahko stevilo idej, ki jih ucenec v spisu razvije, izvirnost idej. Nagradimo tisto, kar je posebej domiselno!

Poznavanje tematike

Zanima nas, ce ucenec pozna tematiko, o kateri pise, kaksna je njegova razgledanost na tem podrocju, kako zna povezovati znanja z razlicnih podrocij in jih oblikovati v ustrezno besedilno vrsto.

Slog

Ali izbira tematiki, besedilni vrsti in sporocevalnemu namenu ustrezno besedisce in slog?

Oblika

Tu opazujemo zunanjo in notranjo zgradbo besedila pa tudi vizualno urejenost. Ucenci so v glavnem ze navajeni na tridelno zgradbo spisov, vendar ne vedo vedno, kje narediti odstavek. Pogosta je se fragmentarna zgradba. Morda se zdi ocenjevanje vizualne urejenosti besedila na predmetni stopnji nepotrebno. Toda mlad clovek se tudi ob pisanju spisov lahko navaja na urejenost in estetski videz. Morda bo vsaj delcek tega prenesel tudi k drugim predmetom, kjer mora pogosto samostojno oblikovati zapiske. Iz urejenih zapiskov se bo mnogo lazje in hitreje ucil.

Pri ocenjevanju spisov je ucitelj velikokrat v dilemi, ali dati vecjo tezo ustvarjalnosti, izvirnosti in bogastvu vsebine ali pravopisu. Zaradi neizdelanih meril je ocena lahko zelo subjektivna.

Analiza dozivljajsko-domisljijskega spisa

Nadaljevanje crtice Tri pisanke

Naslednjo uro po obravnavi crtice so ucenci v soli dobili navodilo, naj na podlagi tega, kar vedo o Vorancevi mladosti in o tedanjem zivljenju na Koroskem, napisejo nadaljevanje zgodbe. Skupen uvod jim je dal doloceno usmeritev. Glasil se je takole:

Voranc je ze skoraj pozabil na pisanke. Pricela so se dela na polju in v gozdu. Nekega dne pa se je moral oce oglasiti na posti v dolini ...

Ucenci so se brez kaksnega odpora lotili pisanja, saj jim je bila zgodba dobro znana, domisljijski spis pa, ki naj bi sledil, je ena najbolj priljubljenih besedilnih vrst. Pri njem se pokaze otrokovo bogastvo idej, njegova ustvarjalnost in besedisce, ki ni omejeno s kaksnimi posebnimi zahtevami. Do izraza lahko pride tudi posameznikov slog.

Pri pregledovanju spisov sem ugotovila naslednje:

Vsebina

Nadaljevanje se je po svoji vsebini navezovalo na crtico Tri pisanke, razen v enem primeru, ko je ucenec zgodbo preoblikoval namesto nadaljeval. V dveh spisih so bili nekateri podatki iz crtice nekoliko po svoje interpretirani. Pricakovala sem veliko idej, razlicne razplete zivljenjskih zgodb glavnih junakov, kaj svezega, novega. Zal pa so vsi ubrali pot po istem kopitu. Krivdo sem iskala v tem, da jih je uvod prevec usmeril v doloceno nadaljevanje. Ce je to res, ne vem. Pisali so po nekem stereotipu, tako da so se nadaljevanja bolj malo razlikovala med seboj. Spominjala so na povesti Lukec in njegov skorec in Rudi, ki ju ucenci poznajo. To napeljuje na misel, da ucenci v spisih radi posnemajo zgodbe in junake iz literarnih del, ki so jim bila vsec.

Oblika

O zunanji zgradbi lahko zapisem, da so skoraj vsi uporabili tridelno zgradbo, k cemur jih je silil ze uvod. Po obsegu so bili ti spisi v primerjavi s prejsnjimi dolgi. Menim, da so bili v povprecju daljsi skoraj za cetrtino.

Pravopis in slovnicna pravilnost

Pravopisnih pa tudi slovnicnih napak je veliko. Najvecji problem je zapisovanje vejic ob odvisnih stavkih. Zlozene povedi v petem razredu se ne obravavamo in v tej zvezi tudi vejice ne. Obcutek za premore v povedi pa pri ucencih tudi ni tako razvit, da bi se pri postavljanju vejic lahko zanesli nanj. Druga, kar pogosta napaka je pisanje predlogov s/z, na, v, iz. Pisanje skupaj in narazen je ponekod res bolj zapleteno, ker obstajata dve moznosti (rumeno zelen in rumenozelen). Toda ucenci imajo tezave tudi pri bolj preprostih stvareh (nebi, vse eno, nemorem). Vcasih ugotovim sele iz spisa, da ucenec ne razume izraza, ki ga uporablja. Zgodi se tudi, da skuje novo besedo. Ucenka je npr. zapisala takole: Gospa ga je pospremila do postnega urednika. Nato je odsel do zelezniske postaje in se vkrcal domov. Ucenec je poimenoval postno uradnico kar prodajalka na posti. Nekdo drug je napravil takole skovanko: Odpotil se je s pokopalisca.

Dvojino, to posebnost slovenscine, ucenci pogosto nadomescajo z mnozino, kar seveda ni prav. Primeri: sle smo namesto sli sva, smo se pogovarjale namesto sva se pogovarjali.

Slog

O kaksnem izdelanem slogu pri tako mladih ucencih se ni mogoce govoriti. Na skladenjski ravnini je med ucenci opaziti velike razlike v uporabi zlozenih in nezlozenih povedi. Nekateri prav lepo izpeljujejo zapletene miselne povezave v zlozeni povedi, drugi uporabljajo zgolj eno- in dvostavcne povedi. Zelo redki so tisti, ki se zavedajo razlicnih izraznih moznosti neglagolskega stavka, priredja, podredja. Ce jih ze uporabljajo, delajo to spontano. Od pesniskih sredstev se pojavljajo predvsem ukrasni pridevki in komparacije, redko poosebitve.

Ugotovitev

Ucenci z boljsimi bralnimi sposobnostmi so napisali vsebinsko bolj zanimive in slogovno bolj razgibane spise. So pa bila tudi odstopanja. Tako je ucenec pod sifro A1 dosegel najvecjo efektivno hitrost branja, pri pisnem izdelku pa je bil glede vsebine in obsega samo povprecen. Nasprotno je ucenec A17 bral sorazmerno pocasi in tudi pri razumevanju ni bil povsem uspesen, njegov spis pa je izzareval veliko domiselnost, lahkotnost izrazanja in prilagodljivost sloga vsakokratni potrebi.

Na splosno torej velja, da sta kvaliteta branja in kvaliteta sporocanja v premem sorazmerju, vendar pa se pojavljajo tudi primeri, ki od te trditve odstopajo.

4  Zakljucki

Na vseh podrocjih, ki so bila zajeta v to raziskavo, na besedoslovnem, pravopisnem in skladenjskem, se je pokazala precejsnja povezanost z bralnimi sposobnostmi ucencev. Rezultati potrjujejo hipoteze, ki sem jih postavila na zacetku raziskave:

1.  Dobri bralci, tisti, ki hitro berejo in prebrano tudi razumejo, so pri meritvah besednega zaklada dosegli bistveno boljse rezultate kot slabi bralci. Poudariti pa je treba, da samo hitrost branja ni nikakrsno merilo dobrega bralca.
2.  Dobri bralci so uporabljali vec tistih besednih vrst, ki kazejo ze na razvitejse skladenjske in sporocevalne zmoznosti.
3.  Trditev, da dober bralec napravi manj pravopisnih napak, po rezultatih raziskave sicer drzi, vendar je tudi precej odstopanj.
4.  Ugotovila sem veliko povezanost med bralnimi sposobnostmi in skladenjskimi zmoznostmi pri nadpovprecnih in podpovprecnih bralcih, manjso pa pri povprecnih bralcih.
5.  Vecinoma dobri bralci napisejo vsebinsko bolj zanimive in slogovno bolj razgibane spise, so pa tudi odstopanja.

Ta spoznanja omogocajo ucitelju, da natancneje usmerja ucence na njihovi poti do temeljnih ciljev pouka slovenskega jezika. Manj skode bo, ce ne bodo znali analizirati povedi, kot ce je ne bodo znali prebrati in je razumeti. Ko nekdo z veseljem bere, so tudi vse ostale naloge lazje resljive. Naj bo vsaka ura materinscine ura ljubezni do lastnega jezika. Tako kot zna trgovec prodati svoje blago, tako mora znati ucitelj svoje ucence navdusiti za pisano in govorjeno slovensko besedo, da jo bodo le-ti s pridom uporabljali v najrazlicnejsih polozajih.

Prakticno vsaka ura slovenscine ponuja moznosti za razvijanje sporocanja. Ucencem moramo dati veliko vec moznosti, da v ustni ali pisni obliki izrazijo svoja dozivetja, svoje radosti in strahove, zelje, potrebe, zacudenja in mnenja o stvareh in dogodkih, s katerimi se srecujejo. Ne smemo dopustiti, da bodo ob nas rasli nemi opazovalci sveta, namesto da bi bili sposobni tudi z lastno besedo uravnavati svoje zivljenje, da bi se znali pogovarjati, pogajati, razpravljati.

Vemo, kaj hocemo, zato nam ne more biti tezko.

Bralna pismenost in sporocanjska zmoznost sta temelja pouka slovenskega jezika, zato jima bo potrebno tudi v novih ucnih nacrtih posvetiti vso pozornost. Velike individualne razlike ucencev na podrocju branja in sporocanja zahtevajo diferencirane oblike pouka, ki bi boljsim namesto zdajsnje stagnacije omogocile hitrejse napredovanje, slabsim pa osvojitev temeljnih ciljev.



Viri in literatura

Blazic, Milena (1992). Kreativno pisanje. Ljubljana: ZRSS: DOMUS.

Dular, Janez ... (Rep. predm. kom. za slovenski jezik) (1993). Predmetni izpitni katalog za maturo. Ljubljana.

Evalvacija programa zivljenja in dela OS (1990). Ljubljana: ZRSS.

Golob, Berta (1984). Sporocanje. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Grosman, Meta (1989). Bralec in knjizevnost. Ljubljana: DZS.

Kobola, Alojz (1980). Unapredzivanje citanja u osnovnoj skoli. Zagreb: SK.

Kolar, Marija (1987). Umetnostno besedilo in ucenec. Maribor: ZO.

Kocijan, G., Simenc, S. (1995). Slovensko berilo za peti razred OS. Pozdravljeno, zeleno drevo. Ljubljana: MK.

Kocijan, G., Simenc, S. (1990). Slovensko berilo za sesti razred OS. O domovina, ti si kakor zdravje. Ljubljana: MK.

Kordigel, Metka (1991). Bralni razvoj, vrste branja in tipologija bralcev. Otrok in knjiga. Maribor.

Kos, Janko, Krakar, Boza ... (delovna skupina) (1993). Knjizevnost v prvem letniku srednje sole. Ljubljana: ZRSS.

Kovacic, Lojze (1991). Knjizevna delavnica. Ljubljana: ZKO Slovenije.

Krakar-Vogel, Boza ... (delovna skupina) (1994). Knjizevnost v drugem letniku srednje sole. Ljubljana: ZRSS.

Krakar-Vogel, Boza (1994/95). Maturitetna pisna naloga esejskega tipa (maturitetni esej) iz knjizevnosti --- pisanje, ocenjevanje. JiS, st. 7.

Krakar-Vogel, Boza (1991). Skice za knjizevno didaktiko. Ljubljana: ZRSS.

Krakar-Vogel, Boza (1995). Skice za knjizevno didaktiko. Ljubljana: ZRSS.

Krizaj-Ortar, Martina ... (1994). Pouk slovenscine malo drugace. Trzin: Different.

Lipnik, Joze (1992). Metoda branja in dela z besedilom v osnovni soli. Maribor: Pedagoska fakulteta.

Lukic', Vera (1982). Decja leksika. Beograd.

Mohor, Miha (1994/95). Mladinska knjizevnost in ustvarjalno pisanje osnovnosocev. JiS, st. 8.

Pavlin-Povodnik, Marta (1996). Sporocanje za solo in vsakdanjo rabo. Ljubljana: Rokus.

Pecjak, Sonja (1990). Kako do boljsega znanja. Ljubljana: ZRSS.

Pecjak, Sonja, Gradisar, Minka (1990). Razvijanje bralnih sposobnosti. Ljubljana: ZRSS.

Pecjak, Vid (1991). Hitro in uspesno branje. Ljubljana.

Prenova pouka slovenscine, razprave in clanki (1995). Jezik in slovstvo 1-2. Ljubljana.

Rosandic', Dragutin (1976). Knjizevnost u osnovnoj skoli. Zagreb: SK.

Rosandic', Dragutin (1986). Metodika knjizevnog odgoja i obrazovanja. Zagreb: SK.

Sagadin, Janez (1982). Osnovne statisticne metode za pedagoge. Ljubljana.

Saksida, Igor (1994). Izhodisca in modeli solske interpretacije mladinske knjizevnosti. Trzin: Different.

Slabe, Vika, Kunst Gnamus, Olga (1981). Besede nase so zive. Ljubljana: Pedagoski institut.

Blatnik, Andrej (ur.) (1990). Sola kreativnega pisanja. Ljubljana.

Zagar, France (1996). Didaktika slovenskega jezika v OS. Maribor: ZO.

Zagar, France (1993). Slovenska slovnica in jezikovna vadnica. Maribor: ZO.

Zagar, France (1992). Solske besedilne vrste. Maribor: ZO.