Zagovor »obdolzencev« P. A. in L. K. pred jezikovnim sodnikom
Nekaj pripomb k recenziji Janeza Gradisnika »Besednjak s Koroskega«

BESEDNJAK S KOROSKEGA

Dr. Pavel Apovnik, dr. Ludvik Karnicar: Slovar pravnega in ekonomskega jezika, 1. del, nemsko-slovenski. 1989, brez navedbe kraja izida. 398 strani.

Ne vem, da bi imeli slovenski Korosci v Avstriji ze kak svoj nemsko-slovenski besednjak, navedeno delo je torej prvo te vrste. Kakor je povedano v predgovoru v knjigi, se je zamisel zanj porodila v sedemdesetih letih ob pripravah za avstrijski zakon o narodnih skupnostih, po katerem naj bi slovenscina na Koroskem dobila vecjo moznost uporabe pri sodnih in upravnih oblasteh, pa se je pokazalo, da bi bil potreben slovar ustreznega izrazja. V ta namen je bila ustanovljena posebna delovna skupnost, ki je zacela delati avgusta 1978. Ob delnem sodelovanju Karla Smolleja in slavista dr. Erika Prunca sta glavno delo za slovar opravila dr. Pavel Apovnik in dr. Ludvik Karnicar, ki sta tudi navedena kot avtorja. Izdajo slovarja je podprlo avstrijsko ministrstvo za pravosodje in se vrsta uradnih oseb. Po osemletnem delu je bil rokopis aprila 1986 predlozen navedenemu ministrstvu. V prizadevanju, da bi se vsaj delno ustreglo potrebam gospodarstva, pravi predgovor, je bilo obdelano tudi osnovno ekonomsko izrazje. Slovenske ustreznice za avstrijske pojme temeljijo na sodobni slovenski pravni in ekonomski terminologiji, niso pa bili prevzeti izrazi za pojme, ki v avstrijskem pravu ne obstajajo.

Zajetna, lepo izdana in solidno vezana knjiga ze z zunanjim videzom in ob povrsnem pregledu zbuja spostovanje do velikega delovnega napora avtorjev. S sestavljanjem besednjaka za dve stroki sta tako rekoc orala ledino in morala premagati velike ovire. Ze kar na zacetku takega dela stoji tezavna izbira, kaj naj se sprejme v tak slovar --- koliko naj vsebuje splosnih pojmov? S privzemom gospodarskega izrazja je bila ta tezava sicer precej olajsana, saj je gospodarstvo silno siroko podrocje. Prav tako na zacetku pa stoji tudi odlocitev, na kaksen nacin naj besednjak predstavi svojo vsebino. Ker sem zadnjih nekaj let tudi sam sestavljal nemsko-slovenski slovar in sem se v ta namen dobro seznanil s sodobnimi nemskimi slovarji, imam precej teoreticnih in prakticnih izkusenj za presojo, kaj lahko pricakujemo od sodobno izdelanega besednjaka.

Pri Slovarju pravnega jezika me je najbolj presenetilo, da v njem predstavljene besede nimajo naglasov --- brez teh ni noben dober sodobni slovar. Toliko bolj velja to za slovenscino, saj je slovenski naglas zelo zapleten in za tujca neznansko tezaven. In se podobna pomanjkljivost: besede, prevzete v nemscino iz drugih jezikov, bi morale po potrebi imeti naveden izgovor, saj sicer uporabnik ne more vedeti, kako se izgovarjajo besede der Abandon, das Carnet, der Charter, das Clearing, die Courtage, die Courtoisie in podobne.

Pri izdelavi sodobnega besednjaka je eno poglavitnih vodil gospodarnost. Z ene strani se s tem prihrani precej prostora, z druge pa si tudi uporabnik tako prihrani veliko casa, ker je snov podana strnjeno, brez nepotrebnih ponavljanj. Zlasti Dudnov slovar gre pri tem do skrajne mogoce meje in zdruzuje v »gnezda« cimvec gesel, veckrat tudi taka, ki nimajo istih korenov. Pri istopomenskih geslih razlag ne ponavlja, rajsi napoti uporabnika k drugemu geslu. Apovnik-Karnicarjev slovar se teh nacel ne drzi prav dosti. Dvomljiva se mi zdi ze odlocitev, da pri glagolskih geslih navaja obe slovenski obliki, dovrsno in nedovrsno. Zlasti pa bi se dalo se marsikaj drugega zdruziti, da se stvari (predvsem razlage) ne bi ponavljale. Za zgled: Ablehnungsantrag in Ablehnungsgesuch bi se dalo zdruziti, namesto da imata obakrat isto razlago: predlog za izlocitev (sodnika, izvedenca). Ali pa taksna ponovitev: Gepäck abfertigen sprejeti prtljago za prevoz, sprejemati prtljago za prevoz. Takih primerov je se veliko. Se ena potrata prostora: npr. pri geslu Abgabe so navedene in prevedene vse mogoce povezave te besede, pozneje pa vse to prihaja se pri geslih, ki so tu uporabljena v zvezah, torej podvojeno.

Samostalnike iz pridevniske sklanjatve pisejo sodobni slovarji po vecini v obliki (der) Abgeordnete ipd. Nas slovar ima redkejso moznost (ein) Abgeordneter, vendar ima to vcasih slabe posledice. Tako se mu je zgodilo, da ima zapisani gesli Verdächtiger m, Verdächtigte z (ta je, mimogrede povedano, prevedena kot »osmuljenka«), ko v resnici obe obliki obstajata v obeh spolih: Verdächtige m, z, Verdächtigte m, z.

Vse premalo ima slovar podatkov o rabi besed in njihovi vrednosti. V seznamu kratic so sicer navedene kratice za historicno, navadno, nesklonljivo, pogovorno, zastarelo, vendar so v slovarju redko rabljene, nekatere druge pa manjkajo, se zlasti kratica za birokratsko, uradnisko, kar je pri pravnem jeziku pogostno.

Kdor prevaja iz nemscine, ima veliko tezav z mnogimi nemskimi pridevniki, ki v njegovem jeziku nimajo nobene ustreznice. Zato se mi zdi upravicena odlocitev avtorjev slovarja, ki pravita v uvodu: »Kjer ni bilo 'popolne' ustreznice, se je zdelo bolj smotrno ponuditi uporabniku 'definicijski opis'.« Vendar ima ta metoda svoje meje: ce je konsenspflichtig razlozeno takole: »nekaj, za kar si je treba priskrbeti soglasje ali dovoljenje«, je to predolgo, povrhu pa nastaja vtis, kakor da gre za nekaj samostalniskega in ne za pridevnik.

Spet drugod sta avtorja vendarle zapisala besede, ki vsaj po moji vednosti niso nikjer v rabi (morda na Koroskem?), recimo opravitev za Abfertigung, razkladnina za Abladegebühr, abandonirati za abandonnieren, kompetirati za kompetieren, komplementar (zapisano kot komplemetar) za Komplementär, konkludenten za konkludent, in tako se marsikaj.

Pravo uporabnost besednjaka spoznas sele v daljsi rabi, to ali ono pa se pokaze tudi ob prelistavanju. Vprasujem se, koliko sta avtorja (s sodelavci) pri svojem delu uporabljala tuje vire, recimo SSKJ, kak nemsko-slovenski slovar, Verbincev slovar tujk, in se kaj. Bojim se, da ne prav dosti, saj bi sicer v njunem slovarju ne bilo stevilnih pomanjkljivih ali celo napacnih prevodov in razlag, ki se kazejo tudi ze pri povrsnem pregledu. Preden jih nekaj navedem za zgled, bi rad avtorjem polozil na srce, naj pri izdelavi slovensko-nemskega dela vec gledata v nasteta dela, saj navsezadnje bi moralo biti njuno delo bolj ali manj v skladu z normo slovenscine, kakor jo govorimo in pisemo tu pri nas.

Zdaj pa zgledi! Abblenden pac ni »prizgati (!) zasenceno luc«, temvec zasloniti luc; pri glagolu abbrechen manjka najocitnejsi pomen --- »pretrgati (pogovor, pogajanja)«, slovar govori le o splavitvi; pa so se drugi pomeni: podreti, prenehati in se kaj, kar se mi zdi potrebno tudi v pravnem jeziku; Abdeckerei je okorno podano kot »odstranjevanje zivalskih trupel«, po mojem je to konjastvo; za Abfahrt je premalo receno »odhod«, saj to ni vsak odhod, le odhod vozila; Abbau in abbauen imata se kup pomenov, od katerih bi nekateri sodili tudi v tak slovar; eine Aussage ablegen je pravilno prevedeno kot »izpovedati«, po nepotrebnem pa je zraven cist germanizem: »podati izpovedbo«; Abnehmer je preveden takole: 1. uporabnik (npr. toka, plina, vode); 2. odjemalec, 3. kupec; v resnici je »uporabnik« neustrezen, tisto, kar je ob njem v oklepaju, pa velja za »odjemalca«; pri Abruf stoji le prevod »odpoklic«, pa ima beseda se dva pomena iz gospodarskega zivljenja; abschleppen ni »vleci vozilo«, temvec je »odvleci v.«; glagol abstoßen ima cel kup (tudi poslovnih) pomenov, v slovarju pa je samo »prodati pod ceno«; Abmeldebestätigung ni potrdilo o odjavi »prebivalisca«, temvec »bivanja«; kleiner Grenzverkehr je »maloobmejni«, ne »obmejni« promet; kontradiktorisch ni »nasproten«, temvec je »protisloven«; einen Eid ablegen ni (za)priseci, temvec samo »priseci«.

Nekaterih nemskih zvez tudi v velikem Dudnu ni bilo najti, recimo »eine Sache abnötigen«, kar naj bi bilo »vzeti stvar s silo«; ali die Abänderung begehren = »predlagati spremembo«. Da pa avtorja nista »na tekocem« glede danasnje dobre slovenske rabe, kaze na primer »razmak« namesto »razmika« za Abstand, ali pa vec »potrosnikov« (ob raznih geslih), ker ne vesta, da je po vojski potrosnik spodrinil porabnika, zdaj pa se je ta povrnil v rabo. Naj se omenim, da imata avtorja pri clenitvi snovi razdelke razporejene pod a, b, c, d, na c sta pa pozabila.

Kadar nastane nov besednjak, so napake tako rekoc neogibne, tu pa jih je morda le prevec, marsikateri bi se bilo ob drugacnih metodah sestavljanja mogoce ogniti. Podobno velja za tiskovne pomote, ki jih je kar nekaj, ze v samem uvodu so kar tri. Ce bo slovar dozivel novo izdajo, kar bi mu clovek zelo privoscil, se bo dalo vse to popraviti. Mislim pa, da bi bilo dobro, ko bi avtorja v ta namen pritegnila k sodelovanju se koga z nase strani meje.

Janez Gradisnik Ljubljana

 
Ob izidu drugega, slovensko-nemskega dela Slovarja pravnega in ekonomskega jezika sva se avtorja tega dela, osumljena hudih »grehov«, le odlocila, da spregovoriva o Gradisnikovi recenziji prvega dela slovarja. To se nama zdi potrebno, ker ne gre le za naju, temvec za odnos »maticne« Slovenije do koroskih Slovencev.

Ze naslov recenzije »Besednjak s Koroskega« ocitno pove, da gre za nekaj starinskega, pa se z ubogega Koroskega povrhu, saj recenzent svojega slovensko-nemskega slovarja sam ne imenuje »besednjak«.

Prvo, kar je recenzenta presenetilo, je, da v slovarju predstavljene besede nimajo naglasa. V delovni skupini smo menili, da to pri slovarju strokovnega jezika ni tako vazno, saj ga praviloma uporabljajo ljudje, ki dobro obvladajo v slovarju predstavljene jezike. Kljub temu sva v drugem, slovensko-nemskem delu slovarja pri geslih vnesla tudi naglasna znamenja.

Povsem neutemeljena pa se nama zdi Gradisnikova zahteva, da naj bi pri besedah, prevzetih v nemscino iz drugih jezikov, navedla tudi izgovor. Tega nima niti Verbincev Slovar tujk.

O skopem gospodarjenju s prostorom v slovarjih si belijo glavo predvsem zalozniki in tiskarji, da bi prihranili cimvec denarja. Avtor in uporabnik si bosta praviloma zelela cimvec prostora in dobro citljiv tisk. Meniva, da ponavljanja uporabnika manj motijo kot nesteta opozorila »glej tudi ...«, ki ga spravljajo le v obup.

Naravnost osupljiv je ugovor Gradisnika, avtorja stevilnih knjig o lepi slovenscini, zoper navajanje obeh glagolskih oblik pri glagolskih geslih. Ali se mu res ne zdi potrebno opozoriti uporabnika na pomensko razliko med »sprejeti prtljago za prevoz« in »sprejemati prtljago za prevoz«? Pravnik ve, da je v primeru nezvestega ravnanja s prtljago razlika lahko »pol leta vec«.

Kritika »potrate prostora« pri geslu »Abgabe« kaze, da recenzent ni opazil najinega sistema pri razporejanju geselskih clankov in si ocitno zeli, da bi besedne zveze pomesala kar med navedbo ustreznic pri geslu. S tem dokazuje, da se ni poglobil v eno izmed najvaznejsih znacilnosti najinega slovarja, v sistem clenitve geselskih clankov.

V vnemi, da bi odkril cimvec napak, recenzent prefunkcionira banalno tipkarsko napako pri besedi »osumljenka« v prevajalsko napako in se ne more sprijazniti z nasim »potratnim« navajanjem moske in zenske oblike besed, kot so na primer »Verdächtiger« in »Verdächtigte f« (kot varianta nenavedene besede »Verdächtige«) in »Abgeordnete f« ter »Abgeordneter m« v lastnih geslih.

Neutemeljen je tudi ocitek, da ima slovar tudi »vse premalo podatkov o rabi besed in njihovi vrednosti«. Ravno za to, da bi uporabniku predocila rabo geselskih besed v kontekstih in s tem tudi njihovo vrednost v strokovnem jeziku, sva se zelo trudila, da bi navedla cimvec ilustrativnega gradiva, zlasti pri geslih z diferenciranim pomenom (vecpomenke in sopomenke). Kvalifikatorja »birokratsko« hoté nisva uvedla, ker meniva, da uporabnik sam prepozna »zargonske« izraze vsakdanjega pravnega in ekonomskega jezika in jih v najinem slovarju ne navajava ne v svarilo in ne v priporocilo.

Jasno je, da so v slovarju ponujeni »definicijski opisi« predolgi, vendar bo (vsaj na Koroskem) sele praksa pokazala, katere krajse ustreznice se bodo uveljavile.

Kriticna pripomba k ustreznici »opravitev« za »Abfertigung«, ces da ni nikjer v rabi, hoté ali nehoté pove bralcu recenzije, da ponuja slovar za Abfertigung samó ustreznico »opravitev«, kar bi bilo res pomanjkljivo. Kdor pa pogleda v slovar sam (takih bo izredno malo), bo tam nasel tri ustreznice (vecpomenke) in besedno zvezo »Abfertigung der Reisenden« »opravitev carinskega postopka pri potnikih«, ki jo brez sramu lahko ponudiva tudi uporabniku v Sloveniji. Komur se zdi izraz »razkladnina« eksoticen, bo pac uporabil izraz »stroski z razkladanjem«, vsekakor pa je obrazilo -nina oziroma -ina splosno uveljavljen in neoporecen besedotvorni morfem za izrazanje pomena: placilo za stvar ali storitev in dajatev drzavi, kot kazejo primeri kupnina, najemnina, najdnina in v samostojni Sloveniji iz 45 let trajajocega pregnanstva priklicana dohodnina.

Tudi naslednji primeri menda nikjer rabljenih besed posredujejo bralcu recenzije napacno (cimbolj negativno) informacijo o slovarju, ker recenzent ne navaja vseh ustraznic. V slovarju so pri geslih abandonnieren, kompetieren, Komplementär in konkludent povsod navedene na prvem mestu slovenske ustreznice, navedene v slovenscino sprejete tujke se pa pri nas na Koroskem dejansko uporabljajo in se bodo v bodoce tudi v Sloveniji spet uporabljale, saj novejsa zakonodaja spet pozna na primer komplementarja, druzbenika komanditne druzbe. Tudi pri tem primeru je ocitna tiskarska napaka v recenziji oznacena kot prevajalska hiba.

Nerazumljivo in zaljivo je recenzentovo vprasanje, koliko sva uporabljala na primer SSKJ in Verbincev Slovar tujk. Iz odgovora, ki ga na to vprasanje daje kar recenzent sam, sledi, da najin slovar ocitno ni v skladu z normo slovenscine, »kakor jo govorijo in pisejo v Sloveniji«. Iz te ocene je opazna dokajsnja mera jezikovne nestrpnosti in vzvisenosti »maticnega« intelektualca do jezikovnega ustvarjanja zunaj Slovenije. Recenzent ne uposteva okoliscin, v katerih je slovar nastal in komu je v prvi vrsti namenjen, ter vidi v vsakem odklonu od priznanih ter umisljenih metropolskih norm nesprejemljivo eksoticnost. Jezikovna kultura v vsem prostoru, kjer Slovenci zivimo, je prevec na tleh, da bi si lahko privoscili prepoved vsega, kar ni zraslo na ljubljanskih tleh.

Ne bi skodilo, ce bi kdo, seveda iz Slovenije, napisal kriticno razpravo o jezikovni nekulturi v pravnem in ekonomskem jeziku, kakor ga govorite in pisete v Sloveniji. Primerov bi bilo nesteto, od »regresiranega« dopusta in »beneficiranih« obresti do avansov, rebalansov in amandmajev, da o »racunskem« sodiscu, ki ni sodisce, ne govorimo.

Zdaj pa h »gresnim« primerom:

»abblenden« menda ni prizgati zasenceno luc, ceprav v avtu lahko prizgem tudi pozicijsko in dolgo (blesceco) luc, temvec po mnenju recenzenta »zasloniti luc«, cesar v SSKJ in v strokovni literaturi ni mogoce najti.

Za »abbrechen« naj bi bila najocitnejsa ustreznica »pretrgati (pogovor, pogajanja)«. Tudi v tem primeru ni res, da bi najin slovar govoril pri tem geslu le o splavitvi, saj je navedena ustreznica »prekiniti« beseda, ki pokriva zelo sirok pomen, SSKJ navaja pri geslu »prekiniti« med drugim tudi besedno zvezo »prekiniti obravnavo« in »prekiniti delovno razmerje«, kar ni ravno dokaz za »najocitnejso« ustreznico »pretrgati«. V najinem slovarju zabelezeno besedno zvezo »prekiniti nosecnost«, ki jo navaja tudi SSKJ, recenzent seveda zamolci. Drugi pomen te besede najde uporabnik slovarja takoj pri naslednjem geslu »Abbruch«, kjer je med tremi vecpomenskimi ustreznicami zapisano tudi »rusenje, odstranitev obstojecega objekta«.

»Abdeckerei« je menda »konjastvo« in ne okorno »odstranjevanje zivalskih trupel«, kot pise v najinem slovarju. V SSKJ konjastva ni; niti v Besediscu slovenskega jezika ga ni najti. Slovenski veterinarski predpisi uporabljajo v primerljivih kontekstih (nekoliko ozji) izraz »zivalski odpadki«, nikjer pa konjastva ali kaj podobnega.

Pri geslu »Abfahrt« je recenzentu ustreznica »odhod« preskopa. Ce bo zahteval kontekst, bo ze vsak sam dodal: vlaka, avtobusa ipd.

Pri geslu »Abbau« sva navedla tri vecpomenke, ki jih recenzent ne komentira, dodatnih, ki jih pogresa, pa ne predlaga.

Tudi pri geslu »ablegen« recenzent svojemu bralcu zamolci v slovarju zapisano ustreznico »izpovedati« za »eine Aussage ablegen« in napade kot varianto zapisano »podati izpovedbo« kot germanizem. V pravnem jeziku je tako diferenciranje vcasih potrebno, tako najdemo v (slovenskem) zakonu o kazenskem postopku stavek »Ko obdolzenec konca svojo izpovedbo ...«.

Zakaj »Abnehmer« ne bi bil med drugim tudi »uporabnik«, recenzent ne pove.

Ravno tako ne razkrije dveh pomenov besede »Abruf« iz gospodarskega zivljenja. Tako moreva le ugibati, ali morda misli na »Warenbestellung auf Abruf«? Tudi v takem kontekstu bi »odpoklic« ustrezal.

Beseda »abschleppen« menda ne pomeni »vleci vozilo«, kot pise v najinem slovarju, temvec »odvleci v«. To bi ustrezalo le v konkretnem primeru, ce je relevantno, kam je vozilo bilo odvleceno; slovenski predpisi o varnosti cestnega prometa urejajo »vleko vozil« in ne »odvleko«, tam najdemo tudi besedno zvezo »... motornega kolesa ni dovoljeno vleci« ipd.

Tudi primer »abstoßen« dokazuje, kako nepopolno recenzent citira iz slovarja, seveda v »skodo« avtorjev: v slovarju pise: »prodati, prodajati (pod ceno)«, kar ponazarja vsekakor sirsi pomen kot napacni citat: »prodati pod ceno«.

»Abmeldebestätigung« je po mnenju recenzenta potrdilo o odjavi »bivanja«, ne pa prebivalisca. Ce bi recenzent prebral se geslo »Abmeldung«, bi opazil, da razlikujeva med stalnim in zacasnim prebivaliscem in je to, kar on imenuje »bivanje«, zacasno prebivalisce oziroma bivalisce.

»Kleiner Grenzverkehr« je v besedilu uradnih virov (meddrzavnega sporazuma in uradnih obrazcev) »obmejni promet« in ne »maloobmejni«.

Tujka »kontradiktorisch« pomeni v pravnem jeziku »nasproten« in ne »protisloven«, kot trdi recenzent. Ustreznica »protisloven« je na mestu le v filozofskem kontekstu, pogled v Verbincev Slovar tujk bi bil dovolj poucen.

»Einen Eid ablegen« menda ni »(za)priseci«, temvec samo »priseci«. Pogled v SSKJ, da o pravni literaturi ne govoriva, bi bil povedal, da je tudi ta pripomba neutemeljena.

Tudi ugotovitev, da besedne zveze »eine Sache abnötigen« v velikem Dudnu ni, kaze, da recenzent noce upostevati, da hoce slovar predstaviti avstrijsko pravno izrazje, kjer se pac najdejo tudi take stalne besedne zveze iz kazenskega prava, kot je ravno ta.

Sintagma »die Abänderung begehren« je pac tudi besedna zveza avstrijskega pravnega jezika, tudi ce je Duden ne pozna.

Da se tudi trmasta Korosca lahko kaj naucita, dokazuje geslo »razmak«: v drugem delu slovarja pise »razmik«, ceprav po SSKJ tudi razmak ni prepovedan.

Pri »potrosniku« je recenzent ostal zvest svoji metodi, da zamolci del najinih ustreznic. Seveda imava pri geslu »Verbraucher« »porabnik«, in sicer na prvem mestu, poleg tega pa se »potrosnik« in »uporabnik storitev«, pac zaradi tega, ker potrosnik se vedno zivi. Tudi v tem primeru bi bil pogled v SSKJ recenzentu pomagal pri diferenciranju pomenov.

Crke »c« nisva pozabila, ce bi jo res, bi bil slovar neuporaben, pac pa sva se odlocila za enotno clenitev nemskega in slovenskega ilustrativnega gradiva, ker je v slovarju nelocljivo in bi uvajanje crke »c« namesto »d« ne bilo v prid prozornosti sistema clenitve.

Nazadnje pa se beseda k sodelovanju in pomoci iz Slovenije:

Clani delovne skupine, ki se je lotila tega nehvaleznega projekta, smo se 19. februarja 1979 zglasili na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani, v upanju, da nam bodo pomagali. Pa smo odsli nadvse razocarani, ko se je izkazalo, da je edino vprasanje, pri katerem se je nas pogovorni partner gospod Stane Suhadolnik razzivel, bilo to, ali naj bo na kartotecnih listkih (ekscerptih) zapis gesla ob zgornjem robu na levi ali desni strani.

Mohorjeva druzba Celovec
Poljanska 97
Ljubljana
Telefon: (061)301097, telefaks: (061)1321122

Spostovani!

Sporocamo Vam, da je izsel Slovar pravnega in ekonomskega jezika 2. del, slovensko-nemski
344 strani
Format 15,5 x 21,5 cm, platno

Avtorja

Pavel Apovnik, rojen 1935 v Sencnem kraju pri Pliberku; pravnik, sluzboval na okrajnem glavarstvu v Velikovcu in na uradu koroske dezelne vlade, lektor za slovenski pravni in ekonomski jezik na univerzi v Gradcu (1976-1988) in v Celovcu (1986-1994), zaprisezen sodni tolmac (do 1994).

Ludvik Karnicar, rojen 1949 na Obirskem; slavist in tolmac, doktorska disertacija »Die Mundart von Ebriach/Obirsko« objavljena 1990 v zbirki Avstrijske akademije znanosti, asistent na Institutu za slavistiko univerze v Gradcu, sodelavec pri projektu »Thesaurus slovenskega ljudskega jezika na Koroskem«.

O knjigi

Da bi koroski Slovenci laze uveljavljali slovenski jezik v kontaktih s sodisci in z upravnimi organi, sta pred leti avstrijsko Zvezno ministrstvo za pravosodje in Urad koroske dezelne vlade financno omogocila izdelavo ustreznega strokovnega slovarja.

Prvi, nemsko-slovenski del sta avtorja dr. Pavel Apovnik in dr. Ludvik Karnicar predlozila javnosti leta 1990, drugi, slovensko-nemski del pa je izsel konec avgusta 1996.
V prvem in drugem delu slovarja je slovensko in avstrijsko-nemsko pravno in ekonomsko strokovno izrazje razclenjeno v nad 30.000 geslih in podgeslih oziroma besednih zvezah. Poseben poudarek je na besednih zvezah, ki ponazarjajo, v kaksnih kontekstih se gesla pojavljajo v zivem, sodobnem pravnem in ekonomskem jeziku.

»Slovar pravnega in ekonomskega jezika« je namenjen predvsem pravnikom in drugim strokovnim delavcem v sodstvu, v javni upravi, odvetnikom, prevajalcem in tolmacem, uciteljem ekonomskih predmetov na poklicnoizobrazevalnih solah, gospodarstvenikom, sodelavcem posojilnic in blagovnih zadrug in ne nazadnje sodelavcem javnih obcil. Slovar bo dobrodosel zlasti tudi v Sloveniji, kjer je v postopnem priblizevanju Evropski zvezi vse vec strokovne pravne in ekonomske komunikacije tudi v nemscini.

Slovar lahko narocite po telefonu, faksu ali po posti.
Cena tako za prvi kot za drugi del je enaka, to je: 11.235,00 SIT.

Lep pozdrav!

Ivan Oven, dipl, oec. direktor