Obcni zbor Slavisticnega drustva Slovenije

Zapisnik

1.  Zacetek, izvolitev zapisnikarjev in dveh overoviteljev, delovnega predsedstva, komisije za sklepe, volilne komisije.

Predsednik SDS France Novak je pozdravil udelezence in predlagal delovno predsedstvo:

• delovno predsedstvo bo vodil dr. Marko Jesensek,

• zapisnikar bo mag. Jozica Skofic,

• clana delovnega predsedstva bosta tudi mag. Majda Kaucic Basa in Judita Oblak,

• overovatelja zapisnika: Irma Kern Slapar, Irena Florjancic.

Predlog je bil sprejet brez pripomb.

2.  Zapisnik prejsnjega obcnega zbora.

M. Jesensek je prebral predlog dnevnega reda:

1.  zacetek, izvolitev zapisnikarja in dveh overovateljev, delovnega predsedstva, komisije za sklepe, volilne komisije;

2.  zapisnik prejsnjega obcnega zbora;

3.  porocila:

• upravnega odbora,

• blagajnika,

• urednistva Slavisticne revije,

• urednistva Jezika in slovstva,

• Slovenskega slavisticnega komiteja,

• Sekcije za slovenscino v javnosti,

• Sekcije za pripravo tekmovanja v znanju materinscine za Cankarjevo priznanje,

• Sekcije za stanovska vprasanja,

• Lektorske sekcije

• slavisticnih drustev: Celje, Dolenjske, Jesenice, Koper, Koroske, Kranj, Ljubljana, Maribor, Nova Gorica, Pomurje, Posavje, Trst-Gorica-Videm,

• nadzornega odbora;

5.  Izjava slovenskih slavistov (Breda Pogorelec, Majda Kaucic Basa);

6.  Pravila Slavisticnega drustva Slovenije, spremembe;

7.  Pravilnik o tekmovanju za Cankarjevo priznanje;

8.  sprejem novih castnih clanov;

9.  delovni nacrt za 1996/97;

10.  razresnica voljenim clanom odbora (predsednik, tajnik in blagajnik) in nadzornega odbora;

11.  volitve novega predsednika, prvega podpredsednika, tajnika, blagajnika, nadzornega odbora;

12.  razno.

Predlog je bil sprejet brez pripomb.

Zapisnik prejsnjega obcnega zbora bo dostopen za branje v podrocnih slavisticnih drustvih, kdor zeli, ga lahko prebere tam.

3.  Porocila (priloge):

a)  upravnega odbora (France Novak, predsednik SDS),

SDS je bilo v preteklih letih aktivno na vec podrocjih:

• zborovanje slavistov v Krskem in Pisecah leta 1994 in v Ljubljani leta 1995 (manjkajo jubilejna predavanja, ki naj jih avtorji oddajo do 31. 12. 1996),
  • oba zbornika bosta se izsla,

  • na zborovanjih skusa SDS ohranjati ravnotezje med literaturo, jezikoslovjem in didaktiko ter vzdrzevati stike med raziskovalci in ucitelji (morda bi bilo potrebno organizirati specialna posvetovanja za raziskovalce),

  • novosti, ki so se na zborovanjih izkazale kot dobre:
    • okrogle mize,

    • predstavitev slovenisticnih knjig,

  • zacetek akcije Zbiranje besednega zaklada slovenskega govorjenega jezika;

• upravni odbor je imel veliko dela z razlicnimi nenacrtovanimi akcijami, kar prica o velikem ugledu SDS v javnosti, zahteva pa veliko dopisovanja, telefonskih pogovorov ipd.;

• delo v sekcijah pozivlja sodelovanje strokovnjakov;

• upravni odbor si zeli vec sodelovanja clanov drustva; poskusi za ureditev clanstva se niso bili uspesni, SDS ne more spremljati gibanja clanstva brez sodelovanja podrocnih slavisticnih drustev; prav tako nima podatkov o umrlih clanih; zdaj imamo le podatke o umrlih castnih clanih SDS;

• SDS z Zavodom RS za solstvo organizira vsakoletna tekmovanja v znanju materinscine za Cankarjevo priznanje;

• SDS sodeluje pri oblikovanju solske zakonodaje (poslanci so o problematiki dobro obvesceni tudi zaradi pisem SDS - shranjena so v arhivu);

• tudi delo sekcije za kulturno dediscino je prevzel UO, nekaj akcij: Pletersnikova domacija, hisa Marje Borsnik, Meskova domacija (nic novega), ob 100-letnici Kersnikove smrti --- spominsko obelezje na gradu idr.;

• sej odbora je bilo malo, a so bile te daljse;

• 60-letnica drustva je bila morda premalo izkoriscena za predstavitev javnosti (zborovanje);

• morda drustvo v javnosti nima primernega mesta, tako predstavnika SDS ne vabijo na podelitve Presernovih priznanj;

• zahvala organizatorjem slavisticnega zborovanja na Vrhniki, MZT, MSS in MK za sofinanciranje, Zavodu za solstvo za sofinanciranje, upravnemu odboru, komisijam in sekcijam, zlasti njihovim predsednikom, za preteklo delo;

• ker je predsednik Slovenskega slavisticnega komiteja Franc Zadravec opravicil svojo odsotnost, je predsednik SDS zbor obvestil, da je bilo v rednem roku na Mednarodni slavisticni kongres v Krakovu prijavljenih 15 slovenskih referatov.

b)  blagajnika (Andreja Zele),

Od priblizno 2400000 SIT pripada revijama Jezik in slovstvo ter Slavisticna revija okrog 1 600 000 SIT, za poslovanje drustva ostane 800 000 SIT (sem so zajeti tudi stroski zborovanja slavistov, tekmovanja za Cankarjevo priznanje). Zelo malo denarja dobi SDS s clanarinami, zato blagajnik poziva podrocna SDS, naj na ziroracun s sklicno stevilko za podrocna drustva nakazejo zbrano clanarino (po 1000 SIT) za ustanovitev osnovnega fonda, clani pa bodo dobili izkaznice.

Predlaga, naj blagajnik le se izplacuje oz. zbira denar na prireditvah in ohranja vezi s clanstvom, sicer pa naj poslovanje SDS prevzame za to usposobljen delavec na FF v Ljubljani.

c)  urednistva Slavisticne revije (Joze Toporisic),

Izhajanje SR: 1. st. je ze izsla, 3. st. je v tisku, 2. st. se ni izsla, ker se ni bibliografije, 4. st. bo prinesla tudi bibliografijo J. Toporisica.

Financiranje revije ni cisto dobro urejeno (vcasih je za to skrbela Zalozba Obzorja, kasneje FF, ki pa je imela tezave s tiskarnami in financiranjem). Joze Toporisic je na kratko predstavil tudi zgodovino Slavisticne revije. Pred 30 leti revija ze nekaj casa ni izhajala, zato so urednistvo prevzeli M. Borsnik, F. Petre, T. Logar, od leta 1970 sta bila glavna urednika B. Paternu (za literaturo) in J. Toporisic (za jezik). J. Toporisic je bil odgovorni urednik do leta 1980, od leta 1981 je odgovorni urednik F. Zadravec.

Po mnenju J. Toporisica je Slavisticna revija edino znanstveno glasilo SDS.

c)  urednistva Jezika in slovstva ter gibanja Znanost mladini (Tomaz Sajovic) --- priloga,

d)  urednistva Slovenscine v soli (Silvo Fatur),

Revija je namenjena »terenski slavistiki«, zalaga jo Zavod Republike Slovenije za solstvo.

e) Sekcije za slovenscino v javnosti (Breda Pogorelec),

B. Pogorelec ugotavlja, da ucinek dela za jezikovno kulturo in jezikovno zavest ni zadosten, vzgajanje za dvig jezikovne ravni pa je dolgotrajen postopek.

V 70-ih letih se je v Sloveniji oblikovala zavest o slovenscini kot drzavnem jeziku, a se je o problemu razpravljalo le v strokovnih krogih.

V nadaljevanju je B. Pogorelec predstavila delo strokovne skupine za jezikovno nacrtovanje pri Odboru za kulturo, solstvo in sport pri Drzavnem zboru Republike Slovenije (clani: Breda Pogorelec, Joze Toporisic, Majda Kaucic Basa, Marko Stabej, po funkciji predsednik SDS, Zinka Zorko idr. --- poleg slavistov se psihologi, pravniki) ter zgodovino njenega nastajanja in delovanja.

Delovanje:

• pomoc maturitetni komisiji pri ustanovitvi statusa slovenskega jezika na maturi (J. Dular je predlagal nenivojsko obravnavo predmeta),

• evidentiranje problemov, dolocanje podrocja delovanja --- skrb za jezik v pisnem delu parlamenta ter pri ustnih nastopih poslancev,

• skrb za jezik pri vladi,

• solski zakoni (status slovenscine in materinscine v solski zakonodaji --- gre za problem mesanja dveh pojmov ter definiranosti teh jezikov),

• odprta so se vprasanja o oblikovanju pravilnika o slovenscini na znanstvenih konferencah (MZT) --- pojavlja se nevarnost, da bi slovenscina postala samo jezik zasebnega zivljenja,

• vprasanje jezika v gospodarstvu (dinamika razrascanja angleskih izrazov v poimenovanjih slovenskih druzb --- zakon o gospodarskih druzbah zahteva novelo),

• vnesti slovenscino v zakon o varstvu potrosnikov (v 3. branju je predlog, naj bo neslovensko oglasevanje sankcionirano),

• jezik v zamejstvu in izseljenstvu.

Stranke ne smejo odlocati o stvareh, ki so nacionalnega znacaj, kar jezik vsekakor je. Naloga slavistov je ne le dati dobro jezikovno znanje, ampak tudi vzgojiti dober odnos do jezika. Slavisticni aktivi bi morali pogledati, kdaj je zagotovljena kultura jezikovnega izraza (npr. v sportu, gospodarstvu).

J. Dular je napovedal ustanovitev Urada za jezik, pri tem pa ni uposteval pripomb sekcije in jezikoslovcev. Vprasanje ostaja odprto za cas po volitvah. Potreba po delu take institucije je vsekakor velika, treba pa je dolociti njen delokrog, nacin dela in sodelavce.

f) Sekcije za pripravo tekmovanja v znanju materinscine za Cankarjevo priznanje (Miha Mohor),

Tema lanskega in letosnjega tekmovanja je bil SSKJ ter Cankarjeva dela in jezik. Naloge sestavljajo na Zavodu za solstvo, pobude pa sprejemajo tudi iz studijskih skupin. Recenzenti so znanstveniki z ustreznih podrocij, zlasti s FF v Ljubljani. Ker je bilo v zvezi z organizacijo tekmovanja precej kritik, SDS predlaga novi pravilnik o tekmovanju, clani SDS pa naj se odlocijo za novi predlog ali stari nacin tekmovanja.

Referent je nato bral novi Pravilnik (priloga) in predstavljal najpomembnejse spremembe.

g) Sekcije za stanovska vprasanja (Zoltan Jan),

Sekcija se je preteklem letu ukvarjala z naslednjimi vprasanji:

• solska zakonodaja (status slovenscine v soli, zmanjsanje ucne obveznosti za ucitelje slovenscine --- v OS ni bila uveljavljena ista pravica kot v SS),

• gibanje v sindikatih (materialni polozaj uciteljev),

• sodelovanje v strokovni skupini za jezikovno nacrtovanje pri Odboru za kulturo, solstvo in sport Drzavnega zbora,

• polozaj slovenscine na dvojezicnem podrocju Republike Slovenije v solski zakonodaji,

• popravni izpiti --- izkazalo se je, da je junijski rok potreben, saj je velik % dijakov tedaj uspesen,

• matura,

• preoblikovanje OS (3 stopnje).

h) slavisticnih drustev: Celje, Dolenjske, Jesenice, Koper, Koroske, Kranj, Ljubljana, Maribor, Nova Gorica, Pomurje, Posavje,

(Predstavniki teh podrocnih slavisticnih drustev so porocila ze oddali (Celje, Kranj, Koper, Nova Gorica) ali jih bodo v pisni obliki oddali na naslednji seji upravnega odbora SDS.)

        Trst-Gorica-Videm,

Majda Kaucic Basa je predstavila delo tega zamejskega slavisticnega drustva v preteklem letu:

• IV. Primorski slovenisticni dnevi v letu 1995, zbornik bo izsel, predavanja so obravnavala fasizem v literaturi in slovenski jezik za zahodni meji danes;

• organiziranje tekmovanja za Cankarjevo priznanje, ki v tem prostoru pomeni gibanje za slovenski jezik (13 spisov je v letu 1995 dobilo zlato priznanje, spise objavljajo in tudi tako popularizirajo tekmovanje) oz. poglabljanje odnosa do slovenskega jezika in literature ter poglabljanje znanja jezika;

• sprotno odzivanje na druzbene spremembe, na zakonodajo, politiko (drustvo ni politicno vezano, zato deluje kot povezovalec vse manjsine);

• izdajajo glasilo z informacijami, strokovnimi clanki.

i) nadzornega odbora (Bozena Orozen) --- (priloga).

Porocil Slovenskega slavisticnega komiteja in Lektorske sekcije ni bilo.

4. Razprava o porocilih.

Na porocila ni bilo pripomb.

5. Izjava slovenskih slavistov (Breda Pogorelec, Majda Kaucic Basa).

Breda Pogorelec je prebrala Izjavo o polozaju slovenskega (knjiznega) jezika v Sloveniji (priloga), ki so jo udelezenci zborovanja sprejeli tudi kot svojo izjavo.

Majda Kaucic Basa je predlagala sprejetje izjave o polozaju slovenscine in slovenistov v Italiji (priloga).

Matjaz Kmecl je podprl predlog M. Kaucic Basa in predlagal se sprejetje izjave slovenskemu solskemu ministrstvu:

»Slovenski slavisti, zbrani 4. oktobra 1996 na Vrhniki, predlagamo Drzavnemu zboru RS, naj z ustreznim podzakonskim aktom zagotovi maturantom slovenske gimnazije v Celovcu in slovenskih visjih srednjih sol v Trstu in Gorici enakopravne moznosti pri vpisovanju studija na slovenskih univerzah.

Prav tako predlagamo, da se tem maturantom pri zaposlovanju v RS brez dodatnih izpitov priznava ustrezno znanje slovenscine.«

6. Pravila Slavisticnega drustva Slovenije, spremembe.

France Novak je predstavil spremembe v Pravilih SDS. Predlagal je, naj ime Slavisticno drustvo Slovenije zaradi tradicije ostane, sicer pa bo to »zveza slavisticnih drustev republike Slovenije« in bo zajemala tako slovenistiko kot druge slavisticen vede.

Marko Jesensek je udelezencem obcnega zbora predlagal, naj nova Pravila sprejmejo, po podrocnih slavisticnih drustvih pa naj jih natancno pregledajo in sporocijo morebitne pripombe upravnemu odboru SDS, ki bo nova Pravila registriral skladno z zakoni R Slovenije.

Predlog Franceta Novaka, naj udelezenci obcnega zbora pooblastijo novi odbor, da usklajuje mnenja in da v sprejem nova Pravila, je bil sprejet.

7. Pravilnik o tekmovanju za Cankarjevo priznanje.

Pravilnik je prilagojen novemu zakonu o drustvih. Med spremembami so glavne: slavistika slovenistika in druge slavisticne vede; clani pokrajinskih slavisticnih drustev so tudi clani SDS; moznost, da ima drustvo tri podpredsednike.

M. Mohor je nova pravila prebral ze v svojem porocilu (tocka 3f).

Predlog, naj letos poteka tekmovanje za Cankarjevo priznanje po novih pravilih, hkrati pa naj podrocna slavisticna drustva sprejemajo in posredujejo SDS morebitne kriticne pripombe in predloge, je bil sprejet.

8. Sprejem novih castnih clanov.

Razglasenih je bilo 10 novih castnih clanov, ki so jih predlagala podrocna slavisticna drustva (po abecednem redu):

• France Bernik (SD Ljubljana),

• Janko Car (SD Maribor),

• Helga Glusic (SD Ljubljana),

• Berta Golob (SD Ljubljana),

• Matjaz Kmecl (SD Ljubljana),

• Stanko Kotnik (SD Maribor),

• Marko Kranjec (SD Ljubljana),

• Janez Mrdavsic (SD Maribor),

• Aleksander Skaza (SD Ljubljana),

• Janez Zor (SD Ljubljana).

9. Delovni nacrt za 1966/97.

Predsednik SDS France Novak je predstavil okvirni delovni nacrt za leto 1996/97:

• organizacija tekmovanja za Cankarjevo priznanje,

• zborovanje slavistov,

• organizacija mednarodnega znanstvenega sestanka o nacrtovanju jezika v Sloveniji in pri Slovencih zunaj Slovenije (zamejci in izseljenci),

• organizacija morebitnega specialnega zborovanja slavistov,

• spremljanje dela sekcije za slovenscino v javnosti,

• akcije sekcije za kulturne spomenike,

• iskanje delovnega prostora SDS in (morebitnega) profesionalnega tajnika SDS,

• ureditev clanstva (clanarina, evidenca, clanske izkaznice),

• registriranje Pravil,

• prijave ministrstvom (Ministrstvo za solstvo in sport, Ministrstvo za znanost in tehnologijo, Ministrstvo za kulturo) za sofinanciranje dejavnosti,

• nadaljevanje akcije Zapisovanje slovenskega besednega zaklada,

• ostale sprotne dejavnosti.

Prisotni na obcnem zboru so sprejeli razresnico predsednika SDS Franceta Novaka, blagajnicarke Andreje Zele in tajnika Marka Stabeja, voditelj obcnega zbora M. Jesensek pa se jim je zahvalil za pozrtvovalno delo.

Sprejet ja bil tudi predlog, naj nadzorni odbor (Vinko Omerzel, Bozena Orozen, France Zagar) ostane isti.

11. Volitve novega predsednika, prvega podpredsednika, tajnika, blagajnika, nadzornega odbora.

Upravni odbor SDS predlaga novo vodstvo SDS:

• za predsednika: Zoltan Jan,

• za blagajnika: Andreja Legan Ravnikar,

• dva podpredsednika sta avtomaticno SD Ljubljana in SD Maribor.

UO predlaga, naj se mesto tajnika cim prej profesionalizira --- to skupaj z iskanjem primernega prostora za delo SDS ostaja ena najpomembnejsih nalog novega vodstva.

Breda Pogorelec je predlagala, naj SDS poleg neprofesionalnega tajnika, ki bi opravljal le strokovno delo, najame posebno administrativno moc za manualno delo.

Novo vodstvo je bilo soglasno sprejeto. Novi predsednik Zoltan Jan se je zahvalil za zaupnaje in izrazil svoje hotenje, da bo novo vodstvo SDS primerno nadaljevalo delo.

12. Razno.

France Novak se je zahvalil Jozici Rode, prek nje pa vsemu vrhniskemu delu organizatorja letosnjega zborovanja slavistov, za dobro pripravo in potek zborovanja.

Obcni zbor SDS je bil zakljucen ob 12.15.