Predlog ucnega nacrta za slovenscino v prvem triletju osnovne sole

Pri pripravi poglavij II. A 1., 2., 3., 5., 6. so z avtoricama mag. Martino Krizaj Ortar in dr. Marjo Bester s samostojnimi prispevki sodelovale dr. Leopoldina Plut Pregelj (poslusanje), dr. Sonja Pecjak (branje) ter dr. Lidija Magajna s Terezo Zerdin, prof., (pisanje). Avtorja poglavij II. A. 4. in C. sta dr. Metka Kordigel in dr. Igor Saksida. Pri pripravi drugih poglavij so z avtorji sodelovali predsednik in clani Projekta za prenovo slovenscine. Celotni predlog ucnega nacrta so recenzirale »notranje« recenzentke dr. Leopoldina Plut Pregelj, dr. Sonja Pecjak in Alenka Kozinc, prof., racionalno evalvacijo pa je opravilo 45 praktikov, uciteljev oziroma vzgojiteljev.

Istocasno z objavo v Jeziku in slovstvu je Predmetna kurikularna komisija za slovenscino poslala ta predlog ucnega nacrta tudi Podrocni kurikularni komisiji za osnovno solo in zunanjima recenzentkama mag. Mileni Ivanus Grmek in mag. Vidi Udovic Medved. Z objavo v tej reviji zelita Projekt za prenovo slovenscine in Predmetna kurikularna komisija za slovenscino strokovni in drugi javnosti predstaviti opravljeno delo in se priporocata za pripombe in predloge. Sprejema jih tajnica Predmetne kurikularne komisije za slovenscino Mojca Poznanovic (Zavod RS za solstvo, Poljanska 28, 1000 Ljubljana), in sicer do 15. 5. 1997.

Pouk materinscine --- v slovenski soli pretezno slovenscine --- je temeljnega pomena, saj se v jeziku ustvarjajo in prenasajo pomeni in sporocila, v njem je kljuc do razumevanja samega sebe in sveta, materinscina je osnovna moznost medsebojnega sporazumevanja in sodelovanja. Ni misli in sporocila, dokler nista izoblikovana v besedi; njuni natancnost, ucinkovitost in doseg so torej neposredno odvisni od jezikovne zmoznosti in znanja. To ne velja le za slovenscino kot ucni predmet, temvec tudi kot ucni jezik; sleherni ucni predmet mora biti jezikovno dobro in natancno formiran in je zato na svojem podrocju soodgovoren za ucencevo jezikovno oblikovanost: od tega je v veliki meri odvisna kakovost podrocnega znanja. Pouk slovenscine se torej po svojih ucinkih in pomembnosti razteza dalec preko samega predmeta; seveda pa njegova temeljna naloga slej ko prej ostaja skrbno in vztrajno razvijanje ucencevega osebnega jezika v dobro uporabno in ozavesceno obvladovanje materinscine same na sebi ter utrjevanje zavesti, da je slovenscina drzavni jezik.

To uresnicuje z jezikovnim in knjizevnim poukom v okviru stirih dejavnosti --- poslusanja, branja, govorjenja in pisanja. Koncni namen jezikovnega pouka je opismenjenost v smislu kar najboljsega prakticnega in ustvarjalnega obvladovanja vseh stirih dejavnosti, pa tudi znanja jezikovnosistemskih osnov; pri knjizevnem pouku pa se prepoznavanju umetnostnega jezika pridruzuje se bolj poudarjeno vkljucevanje vseh tistih stevilnih kulturnih, eticnih, duhovnih in vsakrsnih drugih funkcij, ki jih literatura kot ena najuniverzalnejsih civilizacijskih dosezkov premore in so za zgodovinsko obstajanje slovenstva povrhu se posebej pomembne.

Taksen teleoloski smisel in namen predmeta se na razlicnih stopnjah solanja prilagaja dusevni doraslosti in duhovni dojemljivosti oziroma razvojni stopnji ucencev; v prvem osnovnosolskem triletju se zato omejuje na zacetne spretnosti, zmoznosti in znanja, vendar z jasnim in vkljucevalnim pogledom na nadaljevanje do konca osnovne, pa tudi srednje sole.

I.  Splosni, funkcionalni in izobrazevalni cilji v prvem triletju osnovne sole

A.  Splosni cilji

1.  Ucenci razvijajo pozitivni odnos do slovenskega jezika kot primarnega sredstva za izrazanje misli, stalisc, obcutij in izkusenj, pa tudi za razumevanje drugih in sebe. Razvijajo tudi pozitivni odnos do slovenske knjizevnosti, saj jim branje umetnostnih besedil pomeni stik z izkusenjskimi vzorci kulture in moznost za estetsko uzivanje in preseganje spoznavnih omejitev stvarnosti.

2.  Ucenci se zavedajo posebnega statusa slovenskega jezika kot drzavnega jezika v Republiki Sloveniji.

3.  Ucenci razmisljujoce sprejemajo raznovrstna neumetnostna in umetnostna besedila, ki so primerna njihovi starosti in so posredovana neposredno ali medijsko. V okviru medijske vzgoje se ucenci zacnejo zavedati svoje izpostavljenosti medijskim sporocilom. Iz besedil izluscijo temeljne vrednote (resnicno/neresnicno, prav/narobe, posteno/neposteno) ter se ucijo presojati in vrednotiti tuja in svoja besedila.

4.  Ucenci z jezikom dejavno in miroljubno resujejo probleme v razlicnih zivljenjskih situacijah (tj. sporazumevanje namesto umika vase, vracanja na manj zrele oblike vedenja ali fizicnega obracunavanja) in se znajo okoliscinam primerno jezikovno obnasati.

5.  Ucenci se navajajo na knjizni jezik ter tako obogatijo svoj osebni neknjizni jezik (narecje/pokrajinski pogovorni jezik) z narodno predstavitvenim in narodnozdruzevalnim (pogovornim in zbornim) knjiznim jezikom.

6.  Ucenci razvijajo pozitivni odnos do vseh stirih sporazumevalnih dejavnosti, tj. do poslusanja in branja ter govorjenja in pisanja, saj jim te odpirajo nove moznosti za zadovoljevanje vedozeljnosti in osnovnih custvenih in druzbenih potreb. Ucenci preko izkusenj v teh dejavnostih spoznavajo, da obvladovanje poslusanja in govorjenja ter branja in pisanja povecuje njihovo zmoznost delovanja v lastnem okolju ter spoznavanja stvarnega in domisljijskega sveta.

7.  Ucenci zbrano poslusajo (so)govorca, saj se zavedajo pomena poslusanja za pridobivanje novih znanj o stvarnosti ter za spoznavanje drugih ljudi in za sodelovanje z njimi.

8.  Ucenci razvijajo pripravljenost za govorjenje, tj., razvijajo zaupanje vase ter pogum za izrazanje in posredovanje svojih misli, stalisc, custev in izkusenj ter domisljijskega sveta, hkrati pa ohranjajo potrebo po ustvarjalnosti.

9.  Ucenci drsece in skozi igro vstopajo v samobranje in spontano pisanje. Zavedajo se, da pri branju neumetnostnih besedil pridobivajo novo znanje, za kar pa je potrebno obvladati tudi osnovne bralne in ucne pristope; branje zacnejo uporabljati kot sredstvo za ucenje in zabavo. Pri pisanju se navajajo na rabo ustaljenih graficnih sistemov, pri urjenju tehnike pisanja pa razvijajo vztrajnost ter zavestno nadzorovanje telesa, roke, pozornosti in misljenja; z lastno dejavnostjo odkrivajo in preizkusajo pisni jezik.

B.  Funkcionalni cilji

1.  Ucenci spontano, drsece in skozi igro vstopajo v svet branja in pisanja.

2.  Ucenci sodelujejo v dvogovornem sporazumevanju:

1)  Ucenci se pogovarjajo s sogovorci ter usvajajo temeljna nacela vljudnega in uspesnega pogovarjanja.

2)  Ucenci sprejemajo (poslusajo in berejo) njim/komu drugemu namenjena zasebna in javna pozivna in povezovalna besedila.

3)  Ucenci tvorijo zapisana zasebna pozivna in povezovalna besedila.

1)  Ucenci poslusajo (in gledajo), pa tudi berejo svoji starosti ustrezna stvarna prikazovalna besedila o druzbenem in naravnem okolju.

2)  Ucenci govorno nastopajo, pa tudi pisejo krajsa preprostejsa prikazovalna besedila o sebi in svojem druzbenem oz. naravnem okolju ter o tem, kar so doziveli/videli/slisali/brali.

1)  Ucenci poslusajo (in gledajo), pa tudi berejo umetnostna besedila.

2)  Ucenci govorno, pa tudi pisno interpretirajo in poustvarjajo umetnostna besedila --- upovedujejo lastne domisljijske svetove ali govorijo/pisejo o svojem odnosu do umetnostnih besedil.

6.  Ucenci se z uciteljem/med seboj pogovarjajo o svojem jezikovnem okolju.

C.  Izobrazevalni cilji

1.  Ucenci spoznavajo glasovno in prozodicno sestavo govornega toka.

2.  Ucenci spoznavajo ustaljeni sistem slovenske pisave.

3.  Ucenci pridobivajo prve jezikoslovne in literarnoteoretske pojme, in sicer na ravni razumevanja in rabe jezikoslovnih in literarnoteoretskih izrazov.

II.  Operativizacija funkcionalnih in izobrazevalnih ciljev
(po razredih) ter predlagana umetnostna besedila

A.  Operativizacija funkcionalnih ciljev

1.  Ucenci spontano, drsece in skozi igro vstopajo v svet branja in pisanja.

1.	2.	3.
1 Poslusajo razlicne zvoke, posamezne besede in povedi: 1.1 Poslusajo razlicne zvoke; navajajo njihov izvor/pomen ter jih gibalno, likovno in glasovno izrazajo. 1.2 Poslusajo posamezne besede; v besedah prepoznavajo in navajajo: a) zloge in njihovo zaporedje, b) glasove in njihovo zaporedje, c) zacetni/koncni zlog oz. glas ter navajajo besede na isti zacetni/koncni zlog, isti zacetni/koncni/... glas.
	1.3 Poslusajo posamezne povedi ter prepoznavajo in navajajo: a) zacetek in konec povedi ter vrsto koncne intonacije, b) meje/stevilo in zaporedje besed v povedi, c) nekoncno intonacijo.
2 Seznanjajo se z zapisanimi besedili: 2.1 Listajo po knjigi/casopisu/reviji ipd. ter prepoznavajo slikovni in crkovni del. 2.2 Iz casopisa/revije izrezujejo slike, ki se navezujejo na tematiko, o kateri se pogovarjajo. 2.3 "Glasno berejo" slike/ ilustracije. 2.4 Ob slikah/ilustracijah sledijo poslusanemu besedilu. 2.5 Berejo (imenujejo) nekatere crke in nekatere besede (npr. svoje ime, ime sosolca ipd.).	2.1 Vadijo tekoce in pravilno glasno branje tiskanih besedil, tj.:   1) vezavo glasov v daljse enote (daljse in manj znane besede se glaskujejo in zlogujejo),   2) knjizni izgovor crk in nezloznih predlogov,   3) knjizno naglasevanje besed. 2.2 Vadijo tudi tiho oz. sepetajoce branje zelo kratkih preprostih besedil.	2.1 Vadijo tekoce in pravilno glasno in tiho branje tiskanih in pisanih besedil. 2.2 Pri glasnem branju vadijo:   1) knjizni izgovor crk in nezloznih predlogov,   2) knjizno naglasevanje besed,   3) uresnicevanje koncnih locil in vejice z ustrezno intonacijo
3 Vadijo osnove pisanja, in sicer: 1) drzo telesa pri pisanju, 2) drzo in uporabo razlicnih pisal, 3) orientacijo na svojem telesu, v prostoru in na papirju, 4) smer pisanja od leve proti desni, od zgoraj navzdol, 5) poteze, ki tvorijo prvine crk in stevk (z razlicnimi gibalno-graficnimi vajami v prostoru in na papirju)	3 Vadijo zacetno pisanje: 1) Glasove zapisujejo z ustreznimi velikimi in malimi tiskanimi crkami, in sicer po dogovorjeni smeri, obliki in velikosti. 2) Z gibalno-motoricnimi vajami po papirju in v crtovju vadijo nekatere prvine pisanih crk in povezav med njimi	3 Vadijo pisanje velikih in malih tiskanih in pisanih crk: 1) Glasove zapisujejo z ustreznimi velikimi in malimi tiskanimi in pisanimi crkami, in sicer po dogovorjeni smeri, obliki in velikosti. 2) Izboljsujejo skrbnost, natancnost, hitrost in tekocost pisave
4 Spontano in drsece vstopajo v pisanje: 4.1 Opazujejo like/predmete in jih na osnovi enakosti/ podobnosti razvrscajo v skupine; povedo, v cem so si enaki/podobni/drugacni. 4.2 V zapisani besedi zaznamujejo enake crke, v besednih parih pa razlicne. 4.3 Spontano si zapisujejo oz. prerisujejo crke ter jih povezujejo z glasovi. 4.4 Spontano si zapisujejo oz. prerisujejo preproste besede. 4.5 Spontano napisejo svoje ime oz. kar znajo. 4.6 Narisejo oz. spontano napisejo besedilo	4 Vodeno in drsece vstopajo v pisanje: 4.1 S table/iz knjige prepisejo krajse besedilo, tudi z dopolnjevanjem. 4.2 Sledijo pocasnemu besednemu ali povednemu nareku. 4.3 Zapisujejo si svoje in tuje misli ter obcutke -- pri tem je tezisce na pomenu, ne na pravilni obliki zapisa. 4.4 Besedilo prebirajo zato, da bi preverili/popravili/izboljsali zapis.	4 Vadijo samostojno pisanje: 4.1 S table/iz knjige prepisejo krajse besedilo. 4.2 Sledijo krajsemu besedilnemu nareku. 4.3 Zapisana besedila presojajo glede na citljivost pisave in pravilnost zapisa.

2.  Ucenci sodelujejo v dvogovornem sporazumevanju.
2.1  Ucenci se pogovarjajo s sogovorci ter usvajajo temeljna nacela vljudnega in uspesnega pogovarjanja.

1.	2.	3.
1 Vadijo neposredno/osebno pogovarjanje --- zacnejo neposredni/osebni pogovor oz. se odzovejo na govorjenje drugega: 1.1 Svojega sogovorca pozdravijo, nato pa ga o cem obvestijo/mu kaj vrednotijo/ga na kaj opozorijo/ga kaj vprasajo/od njega kaj zahtevajo/mu kaj prepovedo/ga kam povabijo/mu izrekajo navodilo za delo. 1.2 Sogovorcu se zahvalijo/opravicijo, mu kaj obljubijo ali voscijo/cestitajo, ga tolazijo/spodbujajo. 1.3 Sogovorca pozorno poslusajo in ga ne prekinjajo, temvec pocakajo, da pridejo na vrsto, ter se smiselno odzovejo, in to nebesedno ali ustno --- mu odgovorijo, ga prosijo za pojasnilo, ce cesa niso razumeli, oz. mu povedo svoje mnenje o tem, o cemer se govori, izrekajo soglasje ali nestrinjanje, ga prepricujejo, se z njim pogajajo ter sklepajo sporazume
2 Vadijo pogovarjanje po telefonu --- odzovejo se na telefonski klic, pa tudi zacnejo pogovor.

2.2  Ucenci sprejemajo (poslusajo in berejo) njim/komu drugemu namenjena zasebna in javna pozivna in povezovalna besedila.

1.	2.	3.
1 Poslusajo kratka preprosta glasno brana/posneta/ekranizirana zasebna in javna besedila, kot so: obvestilo, opozorilo, prepoved, zapoved/prosnja, navodilo za delo/igro, vabilo, pozdrav, zahvala, voscilo, cestitka, opravicilo, pohvala: 1.1 Pred poslusanjem se umirijo ter ob pomoci ucitelja aktivirajo svoje predznanje o napovedani besedilni vrsti in temi. 1.2 Med poslusanjem vzdrzujejo koncentracijo ter usmerjajo svojo pozornost na govorca in na govorjeno besedilo; ne ustvarjajo motenj/hrupa z igranjem, gibanjem in govorjenjem. 1.3 Po poslusanju se z uciteljem/sosolci pogovarjajo o besedilu:   1) Navedejo vrsto in temo besedila.   2) Obnovijo besedilo, in sicer tako, da navedejo bistvene podatke.   3) Glasno razmisljajo o tem, kdo je tvorec in kdo naslovnik besedila ter kaj zeli tvorec od naslovnika; svoje mnenje utemeljijo.   4) Ce je bilo besedilo namenjeno njim, se nanj ustrezno govorno/pisno/nebesedno odzovejo.
	2 Glasno berejo kratka preprosta tiskana zasebna in javna tiskana besedila, kot so: obvestilo, opozorilo, vprasanje, prepoved, zapoved/prosnja, pozdrav, voscilo, cestitka, opravicilo, pohvala:	2 Glasno in tiho berejo kratka preprosta zasebna in javna tiskana in pisana besedila, kot so: obvestilo, opozorilo, prepoved, zapoved/prosnja, navodilo za delo/igro, oglas, vabilo, pozdrav, zahvala, voscilo, cestitka, opravicilo, pohvala:
	2.1 Pred branjem se umirijo ter ob uciteljevi pomoci aktivirajo svoje predznanje o napovedani besedilni vrsti in temi. 2.2 Med branjem vzdrzujejo koncentracijo ter usmerjajo svojo pozornost na zapisano besedilo. 2.3 Po branju se z uciteljem/sosolci pogovarjajo o besedilu:   1) Navedejo vrsto in temo besedila.   2) Obnovijo besedilo, in sicer tako, da navedejo bistvene podatke.   3) Glasno razmisljajo o tem, kdo je tvorec in kdo naslovnik besedila ter kaj zeli tvorec od naslovnika; svoje mnenje utemeljijo.   4) Ce je bilo besedilo namenjeno njim, se nanj ustrezno govorno/pisno/nebesedno odzovejo.
		5) V besedilu podcrtajo zahtevani podatek (npr. naslov, nagovor, podpis, datum, doloceno besedo/besedno zvezo/poved).   6) V besedilu podcrtajo tista jezikovna znamenja, iz katerih so prepoznali pisca in naslovnika.   7) V besedilih podcrtajo tista jezikovna znamenja, iz katerih so prepoznali, kaj zeli tvorec od naslovnika; glasno razmisljajo o tem, ali so podcrtani izrazi vljudni ali ne.

2.3  Ucenci tvorijo zapisana zasebna pozivna in povezovalna besedila.

1.	2.	3.
Ob zgledu narekujejo ucitelju zasebno besedilo, in sicer pozdrav, voscilo, cestitko, zahvalo, opravicilo, prosnjo, vabilo; pri tem posnemajo znacilno zgradbo dolocene besedilne vrste.	Ob zgledu pisejo kratka, eno-/dvopovedna zasebna besedila, s katerimi nagovorijo naslovnika ali se odzovejo na besedila drugega.	Ob zgledu pisejo krajsa preprostejsa zasebna besedila, in to prijateljem ter enako starim ali starejsim sorodnikom/znancem.

3.  Ucenci sprejemajo in tvorijo enogovorna neumetnostna besedila.
3.1  Ucenci sprejemajo enogovorna neumetnostna besedila.
3.1.1  Ucenci poslusajo (in gledajo) svoji starosti ustrezna glasno brana/posneta/ekranizirana stvarna prikazovalna besedila o druzbenem in naravnem okolju.

1.	2.	3.
Poslusajo in gledajo: --- predstavitev, opis in oznako osebe, --- opis zivljenja ljudi danes in nekoc, --- opis zivali, rastline in predmeta, --- opis zivljenja zivali, --- opis prostora, kraja in poti, --- pripoved/vest o zanimivem dogodku: 1 Pred poslusanjem se umirijo ter ob pomoci ucitelja aktivirajo svoje predznanje o napovedani besedilni vrsti in temi. 2 Med poslusanjem vzdrzujejo koncentracijo ter usmerjajo svojo pozornost na govorca in na govorjeno besedilo; ne ustvarjajo motenj/hrupa z igranjem, gibanjem in govorjenjem. 3 Po poslusanju se z uciteljem/sosolci pogovarjajo o besedilu:   1) Navedejo vrsto in temo besedila.   2) Obnovijo besedilo, in sicer tako, da navedejo bistvene podatke.   3) Povedo svoje mnenje o besedilu (npr. ali se jim zdi zanimivo ali ne, resnicno ali ne, ali so podatki zanje novi ali ne, ali so osebe ravnale prav ali ne, posteno ali ne ipd.) ter ga utemeljijo.   4) Pripovedujejo o svojih izkusnjah, obcutkih ipd. ob besedilu.   5) V pripovednih besedilih predvidijo nadaljevanje/konec besedila ter utemeljijo svoje predvidevanje.
6) Se enkrat poslusajo v posameznih prvinah spremenjeno besedilo in popravljajo napake (tako vadijo kriticno poslusanje).		6) Ustno/pisno odgovorijo na uciteljeva pisna vprasanja.   7) Samostojno ustno obnovijo vsebino.

3.1.2  Ucenci berejo svoji starosti ustrezna stvarna prikazovalna besedila o druzbenem in naravnem okolju.

1.	2.	3.
	1 Glasno berejo tiskana besedila: --- predstavitev, opis in oznako osebe, --- opis zivljenja ljudi, --- opis zivali, rastline, predmeta in prostora, --- opis zivljenja zivali, --- pripoved/vest o zanimivem dogodku.	1 Glasno in tiho berejo tiskana in pisana besedila: --- predstavitev, opis in oznako osebe, --- opis zivljenja ljudi danes in nekoc, --- opis zivali, rastline in predmeta, --- opis zivljenja zivali, --- opis prostora, kraja in poti, --- pripoved/novico o zanimivem dogodku, --- razne sezname (urnik, kazalo v knjigi/reviji, cenik ipd.).
	1.1 Pred branjem se umirijo ter ob pomoci ucitelja aktivirajo svoje predznanje o napovedani besedilni vrsti in temi. 1.2 Med branjem vzdrzujejo koncentracijo ter usmerjajo pozornost na zapisano besedilo. 1.3 Po branju se z uciteljem/sosolci pogovarjajo o besedilu:   1) Navedejo vrsto in temo besedila.   2) Obnovijo besedilo, in sicer tako, da navedejo bistvene podatke.   3) Povedo svoje mnenje o besedilu (npr. ali se jim zdi zanimivo ali ne, resnicno ali ne, ali so podatki zanje novi ali ne, ali so osebe ravnale prav ali ne, posteno ali ne ipd.) ter ga utemeljijo.   4) Pripovedujejo o svojih izkusnjah, obcutkih ipd. ob besedilu.   5) V pripovednih besedilih predvidijo nadaljevanje/konec besedila ter utemeljijo svoje predvidevanje.
		6) Podcrtajo si nove/neznane besede; iz sobesedila prepoznajo njihov pomen ter ga razlozijo opisno/s sopomenko ali protipomenko/v rabi   7) Z uciteljevo pomocjo najdejo in podcrtajo kljucne besede   8) V pripovedi/novici o dogodku dolocijo zaporedje dejanj (povedo, katero dejanje je bilo prvo/drugo)   9) V besedilu podcrtajo zahtevani podatek (npr. naslov, nagovor, podpis, datum, doloceno besedo/besedno zvezo/poved); podcrtajo premi govor in povedo, po cem so ga prepoznali in cemu ga je pisec uporabil.
2 S pomocjo knjiznicarja/knjiznicarke poiscejo knjigo/casopis/revijo v knjiznici.
		3 Sami iscejo podatke v ustreznih knjigah/casopisih/revijah.

3.2  Ucenci tvorijo enogovorna neumetnostna besedila.
3.2.1  Ucenci govorno nastopajo --- tvorijo krajsa preprostejsa prikazovalna besedila o sebi in svojem druzbenem oz. naravnem okolju ter o tem, kar so doziveli/videli/slisali/brali.

1.	2.	3.
Ob uciteljevi spodbudi (npr. ob vprasanjih): 1) se predstavijo, opisejo in oznacijo, 2) predstavijo, opisejo in oznacijo clane svoje druzine, svoje prijatelje, sosolce idr., 3) opisejo bitja/predmete/prostore (na sliki), 4) povedo, kaj delajo osebe na sliki/ljudje v poklicih, 5) povedo, kaj delajo cez dan in kaj radi delajo ter pojasnijo, zakaj, 6) pripovedujejo o dogodkih, ki so jih doziveli, 7) napovedo, kaj bodo delali po prihodu iz sole ipd., 8) obnovijo poslusano besedilo.	Ob uciteljevi spodbudi (npr. ob vprasanjih) in zgledih: 1)  se predstavijo, opisejo in oznacijo, 2) predstavijo, opisejo in oznacijo clane svoje druzine, svoje prijatelje, sosolce idr., 3) opisejo bitja/predmete/prostore (na sliki), 4) opisejo znane osebe/zivali/predmete/prostore/stavbe, 5) povedo, kaj delajo osebe na sliki/ljudje v poklicih ter kaj se dela z orodjem/v prostorih, 6) opisejo svoj "delovni dan"/delovni dan svojih starsev idr. (pri tem sledijo zaporedju dejanj), 7) navedejo in opisejo svoje vsakdanje dejavnosti/obveznosti ter dejavnosti/obveznosti drugih (tudi ob slikah), 8) pripovedujejo o dogodkih, ki so jih doziveli; dogodke ovrednotijo ter utemeljijo svoje mnenje; 9) pripovedujejo o tem, kar so videli (npr. na TV), in o tem, kar jim je kdo rekel/povedal/prebral/napisal, ter to ovrednotijo; svoje mnenje utemeljijo.	Ob zgledih ter uciteljevem miselnem vzorcu in ponujenih izrazih: 1) predstavijo, opisejo in oznacijo sebe, clane svoje druzine, svoje prijatelje idr., 2) opisejo znane osebe/zivali/predmete/prostore/stavbe, 3) ocenijo razpolozenje oseb na sliki, svojo oceno utemeljijo in razmisljajo o vzrokih za tako razpolozenje, 4) pripovedujejo o svojih obcutkih ob dolocenem dogodku, 5) povedo, kaj bi bili radi po poklicu, utemeljijo svojo odlocitev, opisejo delo ljudi v tem poklicu in navedejo pogoje za dosego tega cilja; 6) povedo, kje bi radi ziveli, utemeljijo svojo odlocitev, opisejo ta kraj in zivljenje v njem ipd.; 7) opisejo svoj "delovni teden"/ delovni teden svojih starsev idr. (pri tem sledijo zaporedju dejanj), 8) opisejo svojo pot v solo/h krozku ipd. ter dolocijo stopnjo nevarnosti posameznih delov poti, svoje mnenje utemeljijo; 9) pripovedujejo o dogodkih, ki so jih doziveli oz. videli ali slisali zanje, jih ovrednotijo ter svojo oceno utemeljijo; 10) vrednotijo svoja dejanja in dejanja drugih ter utemeljijo svojo oceno, 11) obnovijo poslusano/prebrano besedilo, 12) prvine stvarnosti uvrstijo v ustrezno skupino (z nadpomenko/poimenovanjem celote, katere del so)

3.2.2  Ucenci pisejo krajsa preprostejsa prikazovalna besedila o sebi in svojem druzbenem oz. naravnem okolju ter o tem, kar so doziveli/videli/slisali/brali.

1.	2.	3.
Ob zgledu narekujejo ucitelju kratke preproste opise, oznake in pripovedi --- pri tem posnemajo znacilno zgradbo dolocene besedilne vrste; tako vadijo locevanje govorjenja od pisanja.	Pisno odgovarjajo na uciteljeva pisna vprasanja o sebi, svojem okolju in o tem, kar so doziveli/videli/slisali/brali.	1) Pisno odgovarjajo na uciteljeva pisna vprasanja o sebi, svojem okolju in o tem, kar so doziveli/videli/slisali/brali 2) Ob zgledih pisejo kratke preproste opise, oznake in pripovedi ter obnove.

4.  Ucenci sprejemajo, interpretirajo in poustvarjajo umetnostna besedila.
4.1  Ucenci sprejemajo umetnostna besedila.
4.1.1  Ucenci poslusajo (in gledajo) umetnostna besedila.

1.	2.	3.
1 Razvijajo zmoznost poslusanja umetnostnega besedila in gledanja lutkovne in gledaliske predstave ter filma. Prepoznavajo govorno situacijo poslusanja umetnostnih besedil. Ob poslusanju besedilo v mislih dopolnijo s svojimi domisljijskimi podobami in ga povezujejo s svojim izkustvenim in custvenim svetom
2 Razvijajo sposobnost za identifikacijo z eno izmed knjizevnih oseb:   1) V mislih oblikujejo svojo domisljijsko cutno podobo knjizevne osebe. Podatke iz besedila dopolnijo s podobami iz vsakdanje izkusnje ter domisljijskimi slikami, ki izvirajo iz poslusanja oz. gledanja drugih umetnostnih del. Najdejo podobnost med seboj in knjizevno osebo (= vrata za identifikacijo).   2) Besedilno stvarnost opazujejo iz svojega zornega kota.   3) Zaznavajo motive za ravnanje knjizevnih oseb, ki jih poznajo iz lastne izkusnje.		1) Prepoznavanjo glavne in stranske knjizevne osebe.   2) Privzemajo zorni kot ene izmed knjizevnih oseb (identifikacijske figure).   3) Razumejo dve skupini motivov za ravnanje knjizevne osebe ("dobra" : "slaba" oseba)
3 Razvijajo sposobnosti dozivljanja in razumevanja besedilne stvarnosti:   1) V mislih oblikujejo domisljijsko cutno predstavo dogajalnega prostora tako, da povezejo besedilo s prostori, ki jih poznajo iz svojega zivljenja in iz drugih umetnostnih del		1) Locijo realni in domisljijski svet, razlikujejo pravljicni dogajalni prostor in realni dogajalni prostor pripovedi.
	2) Prepoznavajo dva casa: danes in nekoc. Sledijo kronoloskemu zaporedju dogodkov.   3) Zacenjajo zaznavati mejo med domisljijskim in realnim	2) Zacenjajo locevati pravljice in pripovedi o realnih zgodovinskih dogodkih.   3) Razumejo funkcijo prehoda med obema plastema v domisljijski pripovedi
4) Posamezne literarne motive sprejemajo kot zakljucene celote		4) Razvijajo razumevanje vzrocno-posledicnega zaporedja literarnih motivov
5) Razumejo, da je avtor besedila nekdo drug kot tisti, ki jim pripoveduje (= ucitelj)
4 Knjizevne zvrsti in vrste: Ob imenu knjizevne vrste in po poslusanju nekaj povedi (verzov) si priklicejo v spomin svoje literarnoestetske izkusnje s to literarno vrsto. Na podlagi tega oblikujejo svoja pricakovanja. 4.1 Poezija:   1) Zaznavajo in dozivljajo zvocnost pesmi ob poslusanju interpretativnega branja pesmi (branje sosolca, uciteljevo branje, poslusanje posnetka)
I. Gruden: Pesmica o cricku	O. Zupancic: Zvonovi	N. Grafenauer: Kokosenzacija
	2) Ob poslusanju branja pesmi in poslusanju recitacije zaznavajo ritem pesmi in dozivljajo razliko med hitrim in pocasnim ritmom. Na menjave ritma se custveno odzovejo.
	O. Zupancic: Pismo	J. Stritar: Zabja svatba   3) Zaznajo rimo kot zvocni lik ter po poslusanju ponovijo rimane dvojice besed. M. Rainer: Zabeceda
4) Ob poslusanju razvijajo asociativne sposobnosti: iscejo tematsko (osrednjo) besedo ter nizajo svoje asociacije ob taki besedi
V. Brest: Bele snezinke	D. Radovic: Malim so vsec	K. Kovic: Zlata ladja   5) Razlikujejo pomensko podobne besede na podlagi razlicne custvene obarvanosti besede in sobesedila. S. Kosovel: Soncek boza tacice   6) Razumejo in pojasnjujejo preproste primero. N. Grafenauer: Pravljica
7) Ustrezno reagirajo na custvene sestavine besedila in besedilo oznacujejo na podlagi lastnega dozivetja ob poslusanju
V. Jeraj: Uspavanka	S. Kosovel: Kje?	F. Milcinski: Kekceva pesem   8) Prepoznavajo vidne in slusne sestavine pesemskih slik (barve, oblike, zvoki). S. Kosovel: Vecer
9) Razumejo sporocilnost poslusanega besedila. Povezujejo slusno besedno gradivo z zvocno opremo besedila (sumi, glasba), dozivljajo "zvocno prostornino" posnetega besedila.
4.2 Proza: Pravljico prepoznavajo po treh elementih: --- formalni zacetek, --- preteklik, --- za pravljico znacilni pripovedni ton. Grimm: Rdeca kapica	Prepoznavajo za pravljico znacilne: --- knjizevne osebe, --- formalni konec, --- pravljicni lok. Grimm: Sneguljcica	Opazijo razliko med pravljico in pripovedjo, v kateri je besedilna stvarnost podobna svetu, v katerem zivijo. E. Peroci: Moj deznik je lahko balon L. Kovacic: Tejko zida hiso
4.3 Dramatika:   1) Ogledajo si gledalisko predstavo in lutkovno predstavo (lahko tudi na video posnetku). Primerjajo prebrano pravljico in predstavo po isti predlogi. Tako spoznavajo znacilnosti knjizevnosti in gledalisca.   2) Prepoznavajo glavne osebe, zaznavajo in dozivljajo dogajalni prostor gledalisca in druge prvine gledaliskega dogodka. Razumejo potek dogajanja v predstavi in sporocilo povezujejo z lastnimi izkusnjami.
3) Poslusajo radijsko igro, oblikujejo domisljijsko cutne podobe oseb na podlagi posebnosti govora osebe in zvocne opreme radijskega besedila. S. Makarovic: Volk in sedem kozlickov	3) Vsebino govora, nacin govora in zvocno opremo v radijski igri povezujejo v bogatejse domisljijske podobe ter tako razvijajo eidetsko-predstavno zmoznost. F. Milcinski: Zvezdica Zaspanka	3) Dojemajo ze posamezne simbolicne prvine zvocne opreme radijske igre. F. Puntar: A
4) Ogledajo si risanke in upovedujejo zgodbo. Prepoznavajo besedilne kliseje. Preberejo besedilo in si ogledajo risanko, posneto po predlogi, ter spoznavajo znacilnosti medijev.   5) Ogledajo si otroski film. Ce je film posnet po literarni predlogi, primerjajo obe besedili in spoznavajo posebnosti medijev. Spoznavajo razlike med risanko in filmom

4.1.2  Ucenci berejo umetnostna besedila.

1.	2.	3.
1 Sami skusajo brati zgodbo ob znani slikanici, "berejo" ilustracije in posamezne dele besedila ter pesmi, ki jih znajo na pamet.	1 Po poslusanju berejo literarno besedilo. Tiho (poltiho) berejo krajse neznano besedilo (slikanico). Po predhodni pripravi berejo na glas.	1 Berejo neznano literarno besedilo tiho in poltiho. Koncentrirano berejo daljsa besedila, po predhodni pripravi berejo glasno.
	2 Razvijajo zmoznost ustvarjalnega dialoga z umetnostnim besedilom
	Branje umetnostnega besedila prepoznajo kot posebno situacijo in pripravijo ustrezen model odzivanja: knjizevno dozivetje bodo morali po potrebi popraviti.	Vstopajo v ustvarjalni dialog z umetnostnim besedilom, se identificirajo in literarni svet povezujejo s svojim izkustvenim in custvenim svetom
3 Razvijajo zmoznost za identifikacijo z eno izmed knjizevnih oseb:
Vrata za identifikacijo najdejo tako, da poiscejo podobnosti med knjizevno osebo in seboj.	Zmozni so se identificirati s knjizevno osebo, ki je sicer nekoliko drugacna od njih samih, a jim je po drugi strani se zelo podobna.
1) V mislih oblikujejo domisljijsko cutno predstavo knjizevnih oseb tako, da se ob branju spomnijo, kaksno so si to osebo predstavljali, ko so poslusali zgodbo/pesem.   2) Besedilno stvarnost opazujejo iz svojega zornega kota.    3) Prepoznajo dobre in slabe knjizevne osebe.		1) Prepoznavajo glavne in stranske knjizevne osebe, locijo glavno osebo in njenega nasprotnika.   2) Privzemajo zorni kot ene knjizevne osebe (identifikacijske figure).   3) Razumejo tiste motive za ravnanje knjizevnih oseb, ki jih poznajo iz izkustvenega sveta.
4 Razvijajo zmoznost dozivljanja in razumevanja besedilne stvarnosti:
	1) V mislih si oblikujejo domisljijsko cutno predstavo dogajalnega prostora, in sicer tako, da se ob branju spomnijo, kaksen so si ta dogajalni prostor predstavljali, ko so besedilo poslusali.   2) Prepoznavajo le dva casa: danes in nekoc. Sledijo kronoloskemu toku dogodkov.   3) Sprejemajo posamezne literarne motive kot zakljucene celote.	1) Oblikujejo si domisljijsko cutno predstavo dogajalnega prostora, in sicer tako, da povezujejo besedilo s svojimi domisljijskimi slikami ter s prostori, ki jih poznajo iz vsakdanjega sveta in iz umetnostnih del (knjizevnost, ilustracija, film, risanka).   2) Dogajalni cas prepoznavajo tudi iz posrednih besedilnih signalov (besede kocija, goldinar itd.)   3) Razvijajo razumevanje vzrocno-posledicnega zaporedja literarnih motivov.   4) Zaznavajo razliko med dogajanjem v domisljij. in realnem svetu
5 Knjizevne zvrsti in vrste: Ob imenu knjizevne vrste oz. po poslusanju nekaj povedi (verzov) si priklicejo v spomin svoje literarnoestetske izkusnje s to knjizevno vrsto. Na podlagi tega oblikujejo svoja pricakovanja. 5.1 Poezija:
		1) Ucenci zaznavajo in dozivljajo zvocnost pesmi. Zvok besede in zvocno slikanje (onomatopoijo) povezujejo s podobami, ki jih vzbuja besedilo.   2) Zaznavajo ritem pesmi in ga povezujejo z njeno sporocilnostjo.   3) Zaznavajo rimo kot zvocni lik
4) Razumljivo recitirajo pesem, ki so se jo naucili na pamet.
		5) Zaznavajo likovno podobo besedila.   6) Razumejo in pojasnjujejo preproste primere
7) Zaznavajo in dozivljajo glavne motive v pesmi		7) Prepoznavajo vidne in slusne sestavine pesemskih slik (barve, oblike, zvoki)
8) Ustrezno reagirajo na custvene sestavine besedila in besedilo oznacujejo na podlagi lastnega literarnega dozivetja (vesela, zalostna pesem)
9) Razumejo sporocilnost oziroma temo besedila		9) Besedilo na ravni teme primerjajo z ze poslusanimi oziroma prebranimi besedili
5.2 Proza Ob poslusanju branja odraslega "berejo" tiste dele pravljic, ki jih znajo na pamet	1) Berejo bogato ilustrirane pravljice.   2) Berejo pravljice, ki jih poznajo.   3) Berejo dvodelne in tridelne pravljice.   4) Prepoznavajo: formalni zacetek in konec pravljice, pretekli cas, za pravljico znacilne knjizevne osebe in cudeze	1) Berejo pravljice in pripovedi.   2) Prepoznavajo znacilni pravljicni lok.   3) Spoznavajo mejo med realnim in domisljijskim svetom ter vedo, da je besedilna stvarnost v pripovedi podobna svetu, v katerem zivijo
5.3 Dramatika:   1) V razredu uprizorijo besedilo, s tem pa literaturo nadgradijo z gledaliskimi izraznimi sredstvi (izdelava lutk, dramatizacija, ucenje vlog na pamet).
		2) Samostojno berejo krajse besedilo po vlogah. Za dramsko osebo poiscejo pimeren glas in ga spreminjajo glede na spreminjajoce se lastnosti oseb.   3) Ob branju krajsega dramskega prizora razlikujejo navedbo osebe in njen dramski govor

4.2  Ucenci interpretirajo in poustvarjajo umetnostna besedila.
4.2.1  Ucenci govorno interpretirajo in poustvarjajo umetnostna besedila.

1.	2.	3.
1 Razvijajo zmoznost branja leposlovja: Razlikujejo dve vrsti govorjenja: --- govorjenje o stvarnosti in --- govorjenje o domisljijskih svetovih	Kot tvorci domisljijskih zgodb uporabljajo poseben nacin govora, t. i. "pravljicni ton"	S posebej oblikovanim govorom oznacijo osebe, ponazarjajo razpolozenje besedila in doziveto recitirajo pesemsko besedilo, ki so se ga naucili na pamet
2 Razvijajo zmoznost identifikacije: O knjizevni osebi govorijo kot o sebi. Upovedujejo tudi podobe svojih vrstnikov, zivali in predmetov ter se tako postopoma odmikajo od egocentricnega izbora identifikacijske osebe. 3 Razvijajo zmoznost izrazanja o besedilni stvarnosti:
1) Upovedujejo domisljijsko cutne predstave osrednjih knjizevnih oseb, in sicer tako, da lastne predstave soocajo s predstavami sosolcev.   2) Upovedujejo domisljijsko cutno predstavo knjizevnega prostora, pri tem primerjajo svoje predstave s predstavami sosolcev	1) Upovedujejo domisljijsko cutne predstave knjizevnih oseb in pri tem upostevajo podatke iz literarnega besedila.   2) Pri upovedovanju upostevajo omejitve, ki jih postavlja knjizevno besedilo	1) Upovedujejo podobe, custva in razpolozenja knjizevnih oseb, pri tem pa ugotovitve utemeljujejo v konkretnem besedilu.   2) Upovedujejo dogajalni prostor tudi z upostevanjem elementov prostora iz drugih besedil. Knjizevna besedila med seboj primerjajo
	3) Govorijo o dogajalnem casu in tvorijo lastno besedilo na podlagi dveh "znakov" (nekoc - pravljica; danes - stvarnost)
4) Govorno obnavljajo zgodbo tako, kot so jo slisali.		4) Pripovedujejo skrceno obnovo knjizevnega dogajanja.   5) Odgovarjajo na vprasanja kot zakaj se je kaj zgodilo in kaksne posledice je imelo kako dejanje
6) Tvorijo govorna besedila z razlicnimi pripovedovalci (npr. kako bi isto besedilo povedali razlicno stari pripovedovalci).   7) Govorno upovedujejo domisljijske svetove, in sicer tako, da dogajanje v njih tece v skladu z njihovimi zeljami.
4 Knjizevne zvrsti in vrste: 4.1 Poezija:   1) Izrazajo zvoke z jezikovnimi in nejezikovnimi sredstvi.   2) Tvorijo izrazita ritmicna besedila	1) Tvorijo zvocne nize, prepoznavajo in posnemajo izrazite vzorce iz pesmi, po vzorcu tvorijo onomatopoijo
3) Iscejo besede, ki se rimajo. Memorirajo in deklamirajo pesmi s pravilnimi rimami.   5) Izmisljajo si nove besede (nesmiselnice); besede daljsajo in krajsajo	3) Tvorijo rimane verze tako, da dopolnjujejo manjkajoce rime na koncu verza.   5) Tvorijo nove besede po vzorcu iz besedila	3) Tvorijo daljsa rimana besedila (enokiticne pesmi).   4) Tvorijo sopomenske nize (nevtralna in zaznamovana raba).   5) Besede tvorijo po vzorcu iz besedila in sestavijo besedilo, ki vkljucuje nove tvorjenke
	6) Asociativne sposobnosti razvijajo z igro primerjanja (x je y kot z).   7) Nizajo prilastke ob tematskem jedru in tako razvijajo sposobnost razumevanja besednih zvez
8) Spontano oziroma vodeno govorijo o domisljijsko cutnih podobah, ki jih zaznavajo ob sprejemanju besedila. Tvorijo lastne podobe (motive)
9) Govorno povzamejo vsebino besedila in jo povezujejo z lastnimi izkusnjami.		9) Poustvarjajo besedilo na podlagi iste teme
4.2 Proza: Pripovedujejo pravljice, ki so jim jih brali, ali si izmisljajo svoje. Pri pripovedovanju uporabljajo pravljicni ton in osrednje strukturne prvine pravljic (zacetek, preteklik).	Pri tvorjenju pravljic uporabljajo ze vecje stevilo pravljicnih prvin (konec, cudezni preobrati in predmeti ipd.)	1) Poznajo strukturo pravljice in tvorijo narobe pravljice oz. povezujejo vec pravljic.   2) Tvorijo pripoved, tj. besedilo, ki je omejeno z zakonitostmi realnega sveta.
4.3 Dramatika:   1) Sodelujejo v dialoski domisljijski igri vlog. Samostojno izdelajo lutke in izvedejo prve gledaliske improvizacije na podlagi znanih zgodb. Skupinsko govorno dramatizirajo pravljico		1) V skupini dramatizirajo pesem ali prozno besedilo. Spremembo razpolozenja izrazajo s spremembo glasu in gibom
Grimm: Rdeca kapica	G. Vitez: Zrcalce	H. C. Andersen: Grdi racek
2) Neposredno po branju oziroma po ogledu gledaliske ali lutkovne predstave ali poslusanju radijske igre izrazajo svoje razumevanje besedila

4.2.2  Ucenci pisno interpretirajo in poustvarjajo umetnostna besedila.

1.	2.	3.
1 Pisejo: --- o lastnih domisljijskih svetovih in --- o lastnem dozivljanju knjizevnosti
2 Razvijajo zmoznost za identifikacijo: Upovedujejo domisljijske svetove tako, da postavijo sami sebe za osrednjo knjizevno osebo oz. projicirajo svoje lastnosti v vrstnika, zival, predmet. Tako si utrjujejo stalisce, da govori kjnizevnost o zanimivih stvareh, ki so jim blizu in so pomembne.
3 Razvijajo zmoznost izrazanja besedilne stvarnosti:
1) Narisejo svojo domisljijsko cutno predstavo besedilne stvarnosti	1) Domisljijsko cutne predstave izrazijo s kombinacijo risbe in zapisa.   2) S kombinacijo risbe in zapisa (npr. strip) postopoma upovedujejo motive za ravnanje oseb	1) Zapisujejo predstave identifikacijske osebe ter stranskih oseb. Posebej so pozorni na custvovanje in znacajske lastnosti oseb.   2) Kot avtorji besedila pojasnjujejo razloge za ravnanje svojih knjizevnih oseb
3) Risejo domisljijsko cutno predsta vo knjizevnega prostora, pri tem pa ima glavni poudarek njihova lastna domisljijska dejavnost.	3) Risbe dopolnjujejo z zapisi, upostevajo pa ze omejitve, ki jih postavlja umetnostno besedilo.	3) Pisejo o svojih predstavah dogajalnega prostora, pri tem pa upostevajo oznake v umetnostnem besedilu.
	4) Upovedujejo dvoje razlicnih besedilnih stvarnosti na podlagi: --- dogajanja v preteklem casu (nekoc - pravljica) ter --- dogajanja v sedanjosti (danes - aktualnost dogajanja)
5) Obnavljajo zgodbo; dogajanje prikazujejo s pomocjo slicic, niza slicic (strip) in sheme dogajanja.		5) Locujejo, kaj je bistveno in kaj ni, zato ze napisejo skrceno obnovo literarnega dogajanja
4 Knjizevne zvrsti in vrste 4.1 Poezija:	1) Obcutek za zvocnost jezika razvijajo tako, da iscejo besedne dvojice, ki se rimajo	1) Verze dopolnjujejo z besedami, ki se rimajo.   2) Zapisujejo acociacije ob besedi (tematski besedni asociogram).   3) Likovno oblikujejo besede in tematski besedni asociogram ("slikanje z besedami").   4) Tvorijo nove besede po besedotvornem vzorcu. Cilj je, najti cim bolj izvirno resitev.   5) Asociativne sposobnosti razvijajo z igro primerjanja (x je y kot z).
6) Nizajo prilastke ob tematskem jedru.   7) Spontano oziroma vodeno izrazajo videnje eidetskih podob, in sicer s pomocjo risbe.   8) Razumevanje tematike besedila izrazajo z ilustriranjem pesmi		7) Pisno upovedujejo videnje pesemskih slik.   8) Razumevanje teme izrazajo s strnjenim povzemanjem sporocilnosti in ustvarjalnim nadgrajevanjem pesmi
4.2 Proza: Pravljice "pisejo" tako, da nizajo slicice, ki upodabljajo dogajanje	Kombinirajo sliko in besedo (izdelujejo slikanice).	1) Pisejo pravljice na podlagi njenih znacilnih strukturnih prvin (zacetek, konec, osebe ipd.)   2) Pisejo pripoved, tj. besedilo, ki je omejeno z zakonitostmi realnega sveta
4.3 Dramatika:		Pisejo prizore po strukturi dramskega besedila (oseba, odrsko navodilo, govor). V dramsko besedilo pretvarjajo prozna besedila (dramatizacija)

5.  Ucenci pri govorjenju razvijajo svojo slovarsko, slovnicno, pragmaticno in pravorecno zmoznost, s pisnimi vajami pa pravopisno zmoznost.

1.	2.	3.
1 Bogatijo si besedni zaklad: 1.1 Poimenujejo bitja/predmete na slikah. 1.2 Nizajo asociacije na dano besedo. 1.3 Besedam iscejo protipomenke in besede iste tematike. 1.4 Po analogiji tvorijo manjsalnice, ljubkovalnice in zenski par moskemu	1.1 Poimenujejo bitja/predmete na slikah. 1.2 Nizajo asociacije na dano besedo. 1.3 Besedam iscejo so- in protipomenke. 1.4 Po analogiji tvorijo pridevniske izpeljanke iz samostalnika in glagola (npr. za svojino, snovnost, izvor, namembnost) ter ugotavljajo njihov pomen v besednih zvezah.	1.1 Poimenujejo bitja/predmete na slikah. 1.2 Nizajo asociacije na dano besedo. 1.3 Besedam iscejo so-, proti- ter nad- in podpomenke. 1.4 Po analogiji tvorijo samostalniske izpeljanke iz glagola in pridevnika ter ugotavljajo njihov pomen
2 Opazujejo bitja/predmete: 2.1 Ugotavljajo njihovo stevilo/kolicino ter povedo, koliko je bitij/predmetov in cesa je enako/vec/manj -- pri tem vadijo izrekanje kolicine z glavnimi stevniki in prislovi mere (npr. malo/veliko) ter pravilno rabo samostalnika in povedkovega izraza ob kolicinskih izrazih. 2.2 Dolocijo jim vrstni red in povedo, kaj je bilo prvo, drugo ... -- pri tem vadijo pravilno rabo vrstilnih stevnikov. 2.3 Primerjajo njihove lastnosti ter povedo, kateri predmet je vecji/manjsi, vecji/najvecji -- pri tem vadijo stopnjevanje pridevnikov, in sicer:   1) pravilno rabo opisnega stopnjevanja/stopnjevanja z obrazili ter   2) pravilno tvorjenje priponskega primernika in preseznika. 2.4 Ugotavljajo njihov polozaj in povedo:   1) kaj je zgoraj/spodaj, levo/desno, spredaj/zadaj, blizu/dalec, blizje/najblizje.  2) kje je kaj -- pri tem vadijo izrekanje prostorskih razmerij z ustreznimi predlogi (npr. v, na, pod, nad, pred, za, med, ob, pri) in sklonskimi oblikami obpredloznih besed. 2.5 Opazujejo njihovo gibanje/premikanje ter povedo, od kod se je kaj kam premaknilo -- pri tem vadijo:   1) razumevanje in pravilno rabo vprasalnih prislovov od kod/kam/kje,   2) pravilno rabo predlogov v - iz in na - z/s,   3) pravilno rabo sklonskih oblik besed ob predlogih za kraj in cilj (prim. v mestu/v mesto)
3 Opazujejo konkretni dogodek (oz. slicice dejanj istega dogodka): 3.1 Povedo, katero dejanje se vrsi med njihovim govorjenjem, katero dejanje se je vrsilo pred govorjenjem in katero se bo vrsilo po njem --- pri tem vadijo:   1) pravilno rabo casovnih prislovov zdaj/prej/potem, danes/vceraj/jutri in   2) pravilno rabo casovnih oblik glagola (sedanjika, preteklika, prihodnjika). 3.2 Dolocijo zaporedje dejanj in ga izrekajo s casovnimi prislovi najprej/potem/nazadnje oz. z veznikom ko.
		4 Vadijo kriticna mesta v prakticnem obvladanju slovnice, npr. : --- rabo dvojine, --- rabo rodilnika nam. imenovalnika/tozilnika ob zanikanem povedku, --- sklanjanje samostalniskih in pridevniskih besed, --- tvorjenje sedanjika, preteklika, prihodnjika in velelnika, --- stopnjevanje pridevnika, --- ujemanje pridevniske besede s samostalnisko, --- ujemanje povedka z osebkom, --- rabo samostalnika in glagola ob kolicinskih in mernih izrazih
5 Vadijo ustrezne in vljudne nacine pogovarjanja z razlicnimi naslovniki (npr. z mlajso/starejso osebo, z znancem/neznancem).
1) Vadijo ustrezno pozdravljanje (glede na cas in glede na naslovnika).   2) Vadijo vljudno ogovarjanje oseb z vljudnostnimi ogovori (gospa/gospod).   3) Vadijo tikanje in vikanje.   4) Vadijo rabo vljudnostnih izrazov prosim, hvala,oprosti	Vadijo implicitno in eksplicitno izrekanje govornih dejanj ter izbiranje ustreznih izrazov.	Vadijo implicitno in eksplicitno izrekanje govornih dejanj, za prosnjo tudi posredno, ter izbiranje ustreznih izrazov
	Vadijo vljudne nacine izrekanja govornih dejanj ter izbiranje ustreznih izrazov
6 Vadijo razlocno in naravno govorjenje (npr. vezani izgovor nezloznih predlogov) ter knjizno (nenarecno) izreko		6 Vadijo tezja mesta v knjizni izreki:   1) izgovor e, , , o, ter drugih glasov glede na pokrajinski/narecni izgovor,   2) mesto naglasa,   3) vezani izgovor nezloznih predlogov,   4) stavcni poudarek in intonacijo.
		7 Vadijo tezja mesta v pravopisu:   1) zapis e in u ter nezvocnikov na koncu in sredi besede,   2) zapis soglasniskih sklopov lj, nj ipd.,   3) rabo velike zacetnice na zacetku povedi, v osebnih in okoliskih zemljepisnih lastnih imenih ter v svojilnih pridevnikih iz osebnih lastnih imen,   4) loceno pisanje predlogov in nikalnice ne,   5) rabo pike, vprasaja in klicaja na koncu povedi ter vejice pri nastevanju,   6) stevilcni zapis glavnih in vrstilnih stevnikov

6.  Ucenci se z uciteljem/med seboj pogovarjajo o svojem jezikovnem okolju.

1.	2.	3.
1) Pogovarjajo se o tem, kaj delamo ljudje z besedami/besednim jezikom, kako/s cim vse si ljudje se lahko sporocamo in kako si sporocila posredujejo zivali	1) Pogovarjajo se o tem, ali vsi judje govorijo isti jezik; navedejo imena jezikov, ki jih poznajo.   2) O sebi in clanih svoje druzine povedo, katere jezike govorijo in kako govorijo doma. Ugotovijo, kateri jezik je zanje materni/prvi in kateri je tuji/drugi. Pogovarjajo se o prednostih maternega jezika pred tujim in o pomenu ucenja tujih jezikov.   3) Pogovarjajo se o tem, ali doma govorijo slovensko tako, kot se govori v soli/po radiu/televiziji	1) Navedejo imena jezikov, ki jih govorijo ljudje v njihovem okolju.   2) Pogovarjajo se o tem, v katerem jeziku so v Sloveniji in v njihovem okolju napisana javna obvestila, kako se govori v soli, gledaliscu, na televiziji ipd. Prepoznavajo poseben status slovenskega jezika, tj. drzavni jezik (na dvojezicnih podrocjih pa se poseben status italijanskega/madzarskega jezika, tj. uradni jezik).   3) Ucenci, katerih materni jezik ni slovenscina, predstavijo sosolcem svoj materni jezik ter povedo, s kom tako govorijo   4) Pogovarjajo se o tem, ali doma govorijo slovensko tako, kot se govori v soli/po radiu/televiziji. Navedejo nekaj razlik.

B.  Operativizacija izobrazevalnih ciljev z vsebinami

1.	2.	3.
1 Ucenci vedo, da govorni tok lahko razdelimo na majhne enote (glasove) in da crka predstavlja glasove.
2 Ucenci vedo, da pisemo od leve proti desni, od zgoraj navzdol ter s presledki med besedami	2 Ucenci vedo, da je pisni jezik dogovorjen sistem za predstavljanje ustnega jezika	2 Ucenci vedo, da sta oblika in stil besedila odvisna od okoliscin tvorjenja
3 Ucenci razumejo in sami uporabljajo naslednje izraze: --- beseda, --- crka, --- glas, --- stevilka, --- pesnik/pisatelj, --- naslov, --- pesem, pravljica, --- film, risanka,
	--- poved, --- besedilo, --- lastno ime, --- velika/mala zacetnica, --- pika, --- vprasaj, --- klicaj, --- vejica, --- materni in tuji jezik, --- kitica, --- rima, --- gledalisce, lutkovna igra, --- igralec/igralka, oder,
		--- abeceda, --- pripovedna, vprasalna, vzklicna poved, --- obvestilo, opozorilo, prepoved, zapoved, prosnja, vabilo, zahvala, voscilo, cestitka, opravicilo, pohvala, opis, oznaka, vest, --- drzavni jezik, --- odlomek, --- narodna pesem/pripoved, --- prevedel/prevedla, --- verz, --- knjizevna oseba

C.  Predlagana umetnostna besedila

1.	2.	3.
POEZIJA: --- A. Cernej: Jutro, Rak, Tri pticice --- I. Gruden: Pesmica o cricku, Jozek ima hisko --- V. Jeraj: Uspavanka --- T. Pavcek: Juri Muri v Afriki --- T. Pregl: Uspavanka, Mama v vrtcu --- O. Zupancic: Pismo, Kadar se Ciciban joce, Rac, rac, racman, kam racas, Zvonovi --- F. Levstik: Cvilimoz --- L. Novy: Pika - poka --- Ljudske: Stara pesem, Jurcek orje, Katarina Barbara,	--- F. Bevk: Mrak --- D. Gorinsek: Maj --- N. Grafenauer: Dvojcka, Sladkosned, Trd oreh --- S. Kosovel: Kje?, Burja, --- M. Kosuta: Lestev in sircek --- S. Makarovic: Jaz sem jez, Cuk na palici, Pismo --- B. Rudolf: Huda mravljica --- D. Zajc: Veverica pekarica --- O. Zupancic: Turek, Zlato v Blatni vasi --- G. Strnisa: Dedek jez --- M. Bor: Srna	--- N. Grafenauer: Kokosenzacija, Pravljica --- S. Kosovel: Vecer, Otrok s soncnico, Soncek boza tacice --- K. Kovic: Zlata ladja, Zdravilo --- N. Maurer: Tri luze, Zlati copati --- F. Milcinski: Kekceva pesem --- B. A. Novak: Ljubezenska za decke, Ljubezenska za deklice --- T. Pavcek: Pretepac, Pozresni volk --- L. Prunk-Utva: Kaj je videl Mizek Figa --- M. Rainer: Zabeceda, Gobji ples --- J. Stritar: Zabja svatba --- B. Stampe Zmavc: Opravicilo --- F. Lainscek: Pesem - krizisce --- Ljudska: Kaj sem prisluzil
Antologije: Pojte, pojte, drobne ptice	Antologije: Malckipalcki	Antologije: Soncnica na rami, Primi pesmico za rep
PROZA: --- F. Bevk: Peter Klepec --- F. Levstik: Kdo je napravil Vidku srajcico --- K. Kovic: Macek Muri, Zmaj Direndaj --- E. Peroci: Muca Copatarica --- V. Brest: Prodajamo za gumbe (Carovnik Ujtata) --- D. Zajc: Leteca hisica --- Ljudske: Jancek Jezek, Mojca Pokrajculja, Povodni moz, Hvalezni medved	--- S. Makarovic: Sovica Oka, Papagaj in sir, Zajcek gre na luno, Razvajeni vrabcek, Pod medvedovim deznikom, Jazbec in ovcka, Prasickov koncert --- D. Kette: Sivilja in skarjice --- L. Suhodolcan: Kuza Luza, Cepecepetavcek, Krojacek Hlacek --- E. Peroci: Hisica iz kock --- D. Zajc: Mlada Breda --- F. Godina: Na Novo leto se ne smes umiti --- P. Zidar: Barbarin deznik	--- L. Kovacic: Zgodbe iz mesta Ric-rac (Tejko zida hiso, Najmocnejsi fantek na svetu, Mozicek med dimniki, Dva zmerjavca ...), Zgodba o levih in levcku --- E. Peroci: Moj deznik je lahko balon --- K. Brenk: Deklica Delfina in lisica Zvitorepka --- K. Kovic: Pajacek in puncka --- V. Zupan: Plascek za Barbaro --- S. Makarovic: Pekarna Mis-mas --- S. Rozman: Janko in njegov svet --- F. Milcinski: Desetnica --- S. Vegri: Jure Kvak-kvak --- G. Strnisa: Jedca mesca --- B. Stampe Zmavc: Popravljalnica igrac --- J. Vandot: Kekec in Bedanec --- Ljudske: Dvanajst ujcev, Tri botre lisicice
--- J. in W. Grimm: Rdeca kapica, Volk in sedem kozlickov, Pepelka... --- M. Leef: Zgodba o Ferdinandu --- K. Erben: Loncek, kuhaj!	--- J. in W. Grimm: Sneguljcica, Trnuljcica ... --- G. Vitez: Zrcalce	--- H. C. Andersen: Cesarjeva nova oblacila, Palcica, Grdi racek, Kraljicna na zrnu graha, Vzigalnik
Za branje v nadaljevanjih: --- B. Jurca: Anca pomaranca --- Babica pripoveduje (slovenske ljudske pripovedi) --- Mama Brsljanka (svetovne ljudske pripovedi) --- Grimmove pravljice --- P. Kovac: Pet kuzkov isce pravega	Za branje v nadaljevanjih: --- F. L. Baum: Carovnik iz Oza --- S. Makarovic: Miska spi --- K. Kovic: Moj prijatelj Piki Jakob --- K. Brenk: Prigode koze Kunigunde --- A. Lindgren: Pika Nogavicka --- C. Collodi: Ostrzek	Za branje v nadaljevanjih: --- J. M. Barrie: Peter Pan v Kensingtonskem parku --- Bisernica --- S. Makarovic: Kosovirja na leteci zlici --- K. Cukovski: Doktor Jojboli --- A. A. Milne: Medved Pu --- A. Lindgren: Kljukec s strehe
DRAMATIKA: --- S. Makarovic: Volk in sedem kozlickov	--- F. Milcinski: Zvezdica Zaspanka	--- F. Puntar: A --- F. Rudolf: Marsovcki hocejo na Zemljo --- V. Moderndorfer: O tem, kako je smetnjak postal oblak --- D. Poniz: Najlepsa beseda --- B. A. Novak: Mala in velika Luna --- F. Zdenek: Tobija

Didakticna navodila za uresnicevanje ucnega nacrta

Didakticno priporocljiva ucna sistema za razvijanje ucencevih sporazumevalnih, spoznavnih in ustvarjalnih zmoznosti v prvem triletju osnovne sole sta predvsem projektno ucno delo in celostni pouk, ki zagotavlja povezanost z otrokovim predznanjem, z aktivnostmi iz njegovega izkusenjskega sveta ter povezavo sporazumevalnih dejavnosti tudi pri vsebinah drugih predmetov. Ucenci razvijajo sposobnosti in znanje zlasti ob aktivnih oblikah ucenja, kot so sodelovalno ucenje, ucenje z odkrivanjem, problemsko ucenje in ucenje s pomocjo didakticne igre.

Predmet slovenscina je torej vsebinsko in preko dejavnosti ucencev tesno povezan z drugimi predmeti. To velja tudi za t. i. zacetno opismenjevanje, ki traja celo triletje in ki se ga ne omejuje le na predmet slovenscina, saj gre za spontano funkcionalno opismenjevanje, ki obsega tri razvojne faze. Te faze predbralnega/predpisalnega in bralno/pisalnega razvoja, ki se v povezavi z drugima prvotnima sporazumevalnima dejavnostma (poslusanje, govorjenje) glede na individualizacijo casovno razlicno realizirajo, nacelno veljajo v glavnem za vecino otrok, ki razvojno ne zaostajajo niti ne prehitevajo:

1. razred odgovarja slikovni fazi, ko se otrok ozavesti o pojavu pisanja in branja, pridobiva elemente glasovnega zavedanja, grafomotoricne in cutne sposobnosti, poskusa spontano prosto pisati in brati,

2. razred abecedni fazi, kjer se otrok sistematicno opismenjuje (velike in male tiskane crke, lahko ze tudi male pisane),

3. razred pravopisni fazi, kjer usvoji se velike (lahko se male) pisane crke, se uri v branju in pisanju ter poskusa obvladovati osnove pravopisa, pravorecja in slovnice.

Tezisce opismenjevanja je v drugem in tretjem razredu, zato je v prvem razredu vec poslusanja in govorjenja, v drugem razredu vec branja in pisanja, v tretjem pa je delez poslusanja, govorjenja, branja in pisanja enak. Ucenci prvega razreda, ki predvsem poslusajo in govorijo, se pripravljajo tudi na zacetno pisanje in branje, in sicer z razvijanjem t. i. predbralnih in predpisalnih spretnosti, ki pa jih razvijajo tudi pri drugih predmetih, ne le pri slovenscini; spodbuja pa se tudi spontano branje in pisanje. V sklop razvijanja predbralnih/predpisalnih spretnosti sodijo tudi nekatere dejavnosti pri poslusanju, npr. razclenjevanje poslusanega gradiva na besede, zloge in glasove, prepoznavanje glasov in mesta naglasa v besedi ter posnemanje globalne zgradbe zapisanega besedila po poslusanju vzorcnih besedil (pri narekovanju ucitelju/uciteljici).

Ucenci opravljajo poleg vstopanja v svet branja in pisanja se druge dejavnosti: sodelujejo v dvogovornem sporazumevanju, sprejemajo in tvorijo neumetnostna besedila, sprejemajo, interpretirajo in poustvarjajo umetnostna besedila, razvijajo svojo slovarsko, slovnicno, pragmaticno, pravorecno in pravopisno zmoznost ter svoje zavedanje jezika.

Pomembna dejavnost je pogovarjanje z uciteljem, sosolci in drugimi sogovorci --- ucenci nacrtovano in vodeno razvijajo svojo zmoznost za dvogovorno sporazumevanje, kar je ena od bistvenih prvin socializacije (in sodelovalnega ucenja); usposabljajo pa se tudi za dvogovorno sporazumevanje preko zapisanih (zlasti zasebnih in javnih) besedil.

Ucenci sprejemajo in tvorijo svoji starosti, spoznavnim in sporazumevalnim zmoznostim, izkusnjam in potrebam ustrezna neumetnostna, predvsem poljudnoznanstvena besedila, ki so posredovana neposredno ali preko medijev. Neumetnostna besedila se vsebinsko povezujejo z vsebinami drugih predmetov. Ucenci se pri predmetu slovenscina navajajo na razmisljujoce in kriticno sprejemanje neumetnostnih besedil (tj. prepoznavajo temo in bistvene podatke ter izrazajo svoje mnenje/stalisce), pri tvorjenju besedil pa si uzavescajo govorjenje/pisanje kot skrbno nacrtovano dejanje, s katerim se posredujejo misli, stalisca, prepricanja, zelje, custva ipd. in s katerim se vpliva na misli, stalisca, prepricanja, zelje ... poslusalca/bralca.

Zmoznost sprejemanja in tvorjenja besedil je odvisna od ucenceve jezikovne zmoznosti, zato ucenci z lastno dejavnostjo (npr. z vajami) razvijajo svoj besedni zaklad in zmoznost izrazanja preprostih razmerij v stvarnosti (npr. kolicinskega, prostorskega, casovnega), odpravljajo najpogostejse slovnicne napake ter usvajajo osnovna pravila knjizne izreke, pravilnega pisanja ter ustrezne rabe dolocenih jezikovnih znamenj.

Ucenci sprejemajo in tvorijo ne le neumetnostna, temvec tudi umetnostna besedila (in sicer je sprejemanju/tvorjenju neumetnostnih besedil namenjenih 60 % ur predmeta, sprejemanju/tvorjenju umetnostnih besedil pa 40 %, ker opismenjevanje poteka predvsem na neumetnostnih besedilih); pri tem si uzavescajo temeljne razlike v sprejemanju, tvorjenju in zgradbi neumetnostnih in umetnostnih besedil.

Knjizevna vzgoja v prvem triletju osnovne sole temelji na komunikacijskem pouku knjizevnosti. To pomeni, da sta v srediscu solskega branja leposlovja knjizevno besedilo in otrok, ucitelj pa pri branju vzpodbuja prekrivanje pomenskega polja besedila (tema in predstavnost besedila) in otrokovega obzorja pricakovanj, ki izvira iz njegove zunajliterarne in medbesedilne izkusenosti (dozivetje v realnosti in ob branju leposlovja).

Branje umetnostnih besedil v soli praviloma ni povezano s tematiko ostalih predmetov, pac pa ucencem ponuja moznost za polno literarno-estetsko dozivetje. Da bi bilo tako dozivetje cim bolj intenzivno, je potrebno otroka za branje motivirati, nato pa njegove odzive na besedilo voditi do otrokovih poustvarjalnih besedil. V celotnem postopku je potrebno vzpodbujati ustvarjalnost in upostevati individualne razlike pri dozivljanju besedil. Dialoskost knjizevnosti, ki je eno od temeljnih nacel, vsebuje naslednja priporocila:

• izhodisce solske interpretacije je branje knjizevnosti (v prvem triletju namesto branja ucenci spoznavajo literaturo predvsem preko poslusanja),

• otrokovo subjektivno dozivetje literarnega besedila se v analizi besedila sooca z dozivetji ostalih otrok in z uciteljevim branjem dela,

• izbor ucnih oblik je tak, da omogoca dozivljajsko dejavnost cim vec ucencem.

• uvodna motivacija,

• najava besedila, lokalizacija in interpretativno branje,

• premor po branju,

• izrazanje dozivetij ter analiza, sinteza in vrednotenje,

• ponovno branje in nove naloge.

Ker v prvem triletju ucenci literaturo sprejemajo pretezno preko poslusanja (poslusanje uciteljevega interpretativnega branja, poslusanje posnetkov), so besedila, s katerimi je mogoce dosegati funkcionalne cilje, navedena predvsem v okviru razdelka Cilji pri poslusanju/gledanju umetnostnega besedila. Hkrati pa velja poudariti se troje:

• prvine in dejavnosti, ki jih zajemata razdelka o poslusanju/gledanju in branju, je potrebno povezovati z vsemi umetnostnimi besedili (poleg temeljnih besedil s seznama Predlagana umetnostna besedila se v solski interpretaciji pojavljajo tudi druga besedila po izboru ucencev ali ucitelja);

• pri knjizevni vzgoji je funkcija tvorjenja besedila predvsem izrazanje literarnoestetskega dozivetja in poglabljanje stika z literaturo;

• povezovanje kake prvine in konkretnega besedila ne pomeni, da bi se solska interpretacija omejila le na eno prvino. Solska interpretacija zajame tudi druge prvine besedilne stvarnosti in sporocilnosti, tako da je izpostavljena prvina v interpretaciji le poudarjena.

• povezanost dejavnosti (npr. poslusanja z govorjenjem in branjem),

• povezanost posameznih plasti besedila (npr. znacilne knjizevne osebe v pravljici z razvijanjem sposobnosti za identifikacijo) ter

• avtonomijo umetnostnega besedila ob le delni korelaciji z jezikovnim poukom ter likovno, glasbeno in gibalno vzgojo.

V samostojno branje literature vstopajo individualizirano in drsece, ko je njihova bralna sposobnost ze avtomatizirana. Prva besedila, ki jih berejo samostojno, so znana. Otroci naj zato v predbralnem obdobju vsaj nekaj pravljic in pesmic spoznajo tako dobro, da jih znajo skoraj na pamet.

Solsko branje/pripovedovanje knjizevnosti se povezuje:

• s projektom druzinskega branja, kjer se ohranja vzorec skupnega (npr. vecernega) branja knjizevnosti. Za solarje je to prijetno dozivetje in ne le stresna situacija. Tako pridobiva otrok prve bralne izkusnje, v branje se vkljucuje postopoma, sprva »bere« zraven starsev le naslove ali nekatere dobro znane dele besedila;

• to branje se povezuje tudi z metodo dolgega branja v soli, kjer bere ucitelj ucencem v nadaljevanjih npr. daljso pravljico ali fantasticno pripoved, ki jo otroci globoko dozivljajo, ji pa zaradi obsega kot zacetni bralci se niso kos;

• branje na dezeven dan se uresnicuje kot prijetno dozivetje in kot metoda privzgajanja bralnih navad v t. i. podaljsanem bivanju. Z ustvarjanjem spodbudnega literarnoestetskega okolja pripravimo na dezeven dan ucencem prijetne urice s pravljico. Ucitelj bere po zelji otrok vedno nove ali pa kar naprej ene in iste pravljice. S tem branjem zadovoljuje otrokovo potrebo po varnosti in domacnosti ter njegovo zeljo po vracanju k nekaterim pravljicnim besedilom.