Skladenjska in pomenskosestavinska tipologija glagolskih in prislovnih rekel^*

Tipologija glagolskih rekel¹ vkljucuje: 1. skladenjsko clenitev, ki zdruzuje (a) kriterij formalne zgradbe (na podlagi vezljivostnih lastnosti prvin frazema)² in (b) kriterij spremembe pomenskosestavinskih lastnosti izhodiscnega glagola v razmerju do glagola na mestu uvrscevalne pomenske sestavine, ter 2. pomensko clenitev na ravni frazeoloskega pomena z upostevanjem teorije pomenskih sestavin.

Tipologija prislovnih rekel vkljucuje: 1. skladenjsko clenitev na podlagi medsebojne odvisnosti prvin znotraj prislovnih rekel. Na ta nacin je mogoce ugotoviti: (a) frazeolosko vkljucenost oz. izkljucenost pomenskega jedra prislovnega rekla, s tem pa tudi razpoznavnost prislovne besedne zveze kot frazeoloske+/- in (b) potencialno vecpomenskost prislovnih rekel v odvisnosti od glagolskega jedra; 2. pomensko clenitev, ki prinasa temeljne pomenske skupine prislovnih rekel, ki ustrezajo prostim prislovnim besednim zvezam, t. i. prislovnim frazam (Toporisic, 1984: 471).

1.1   Pri preverjanju skladenjske zgradbe frazemov je vprasljivo predvsem dolocanje skladenjskih nacinov znotraj frazemov --- kot posebne jezikovne enote implicirajo tudi nepricakovana skladenjska razmerja. To se kaze predvsem v pretvorbenih povezavah s homonimnimi prostimi besednimi zvezami.³ Prav zaradi tega je, kot ugotavlja E. Krzisnik (1994: 49-52 in 70-71), dolocanje nacinov skladenjskih razmerij med glagolsko in neglagolsko sestavino omejeno le na frazemu homonimno prosto besedno zvezo. Vendar pa se je skladenjskemu preucevanju nemogoce izogniti pri dolocanju frazemskih mej, kot se je pokazalo pa tudi pri presojanju nekaterih besednih zvez kot frazeoloskih sploh. Na podlagi skladenjske clenitve je namrec mogoce dolociti posamezne strukturne tipe glagolskih rekel, ki glede na formalno zgradbo ustrezajo prostim glagolskim besednim zvezam, t. i. glagolskim frazam (Toporisic, 1984: 472-473). Osnova za tako locevanje so nam bile vezljivostne lastnosti glagolskega jedra frazema, na podlagi tega pa locitev glagolskih rekel z vezljivimi in nevezljivimi glagoli. Glede na vecbesedno formalno zgradbo frazema so nevezljivi glagoli frazemsko doloceni z obvezno lastnostjo glagolskega dejanja, npr. liti kot iz skafa, medtem ko nestavcna struktura rekel iz obravnave izloca levo vezljivost.

V okviru desne vezljivosti je treba zaradi nepricakovanih skladenjskih odnosov na ravni frazem --- homonimna prosta besedna zveza (gl. op. 3), predvsem za razmejitev nepolno- od polnopomenskih glagolov in delitev v okviru nepolnopomenskih glagolov kot sestavin frazema, nujno upostevati tudi nepricakovano⁴ razmerje med glagolsko sestavino besedne zveze (t. i. izhodiscnim glagolom) in glagolom, ki se pri dolocanju pomenskosestavinske zgradbe pojavi na mestu uvrscevalne pomenske sestavine --- gre za razmerje med slovarskim in frazeoloskim pomenom glagola. V teh primerih zdruzuje skladenjska tipologija glagolskih rekel dve vrsti kriterijev: (a) strukturni, ki je na podlagi vezljivostnih lastnosti glagolskega jedra osnova za dolocanje glagolskih rekel z vezljivimi in nevezljivimi glagoli, v okviru polnopomenskih glagolov pa glagolskih rekel s predloznim glagolskim morfemom in nepredloznih glagolskih rekel, ter (b) pomenskosestavinski, ki je z uporabo teorije pomenskih sestavin osnova za locevanje nepolno- od polnopomenskih glagolov kot sestavin frazema ter v okviru prvih se za delitev glagolskih rekel z glagoli z oslabljenim pomenom, npr. priti k sebi, in glagolskih rekel s pomoznimi glagoli. Kot posebno podskupino v okviru rekel s pomoznimi glagoli lahko upostevamo tudi povedkovniska rekla, za katera velja, da se vedno pojavljajo ob glagolu biti, pri cemer je glagol kot pomensko jedro izkljucen iz frazema, kar povedkovniska rekla vkljucuje v skupino t. i. eksocentricnih frazemov,⁵ npr. (biti) kaplja cez rob, obenem pa locuje od glagolskih rekel s pomoznimi glagoli, kjer se pomoznik vedno pojavlja kot pomensko jedro frazema in gre torej za endocentricne frazeme, npr. dati roko na srce.

V okviru rekel s polnopomenskimi glagoli locimo primere z vezavnimi in nevezavnimi glagoli. Ker imajo vezavni glagoli lahko na desni strani dopolnilo v katerem koli neimenovalniskem sklonu, bomo govorili o nepredloznih glagolskih reklih, npr. prelomiti obljubo, in glagolskih reklih s predloznim glagolskim morfemom, npr. prijeti za delo. Prvi so se nadalje clenjeni glede na semanticno zapolnitev+/- desnega delovalniskega mesta, npr. napeti (koga) : napeti usesa, in glede na stevilo delovalniskih oz. delovalniskih in okoliscinskih mest: pustiti casu cas, pognati denar v zrak. Nevezavne glagole v besednozvezni strukturi dolocajo okoliscine glagolskega dejanja, npr. lesti (komu) v rit, seveda pa imamo okoliscine lahko tudi ob vezavnih glagolih, npr. usekati mimo. Vse to bo v nadaljevanju podrobneje obdelano, sicer pa je povedano mogoce ponazoriti z naslednjo preglednico:

Legenda:

1 --- Vezljivostne lastnosti glagolskega jedra
2 --- Leva/Desna vezljivost
3 --- Sprememba pomenskih sestavin izhodiscnega glagola
4 --- Vezavnost +/-
4' --- Izrazanje dodatnih pomenskih lastnosti izhodiscnega glagola +/-
5 --- Predloznost +/-
5' --- Vkljucenost glagolskega jedra v frazem +/-

1.2   Predstavitev pomenske tipologije glagolskih (kot tudi prislovnih) rekel temelji na teoriji pomenskih sestavin.⁶ Na ta nacin je namrec mogoce dokazati, ''/ .../ da je tako pri besedah kot pri reklih proces opomenjanja identicen: tudi frazeoloski kot predmet(nost)ni pomen je mogoce izraziti z relevantnim izborom pomenskih sestavin (PS) in ustrezno hierarhicno ureditvijo. Tako tudi za frazeoloski pomen velja 'P' -> UPS/xRPS; vsak frazeoloski pomen vsebuje uvrscevalno pomensko sestavino (UPS), ki je neposredna nadpomenka in skladenjsko vodilni clen, in toliksno stevilo razlocevalnih pomenskih sestavin (RPS), da je dosezena pomenska neprekrivnost na izrazni ravni v okviru uvrscevalne pomenske sestavine.'' (Vidovic Muha, 1988: 84.) Pri navajanju pomenskosestavinskih zgradb ob posameznih reklih izhajam v glavnem (kjer je to mogoce) iz razlag, kot so navedene v SSKJ.⁷

2  Tipologija glagolskih rekel

2.1  Glagolska rekla z nevezljivimi glagoli

Za zapolnitev vecbesedne strukture rekel z nevezljivimi glagoli tipa dezevati, treskati ipd. pricakujemo ob glagolu prislovno dolocilo. Predvidenemu strukturnemu tipu ustrezajo primerjalna glagolska rekla, npr. dezevati, kot bi se oblak utrgal: UPS dezevati, RPS silovito; dezevati kot za stavo: UPS dezevati, RPS neprenehoma/silovito. Glagolsko jedro je pomensko sicer vkljuceno v frazem, kot to velja za primerjalne frazeme sploh, vendar na ravni frazeoloskega pomena ne prihaja do spremembe PS, kot to velja za neglagolsko sestavino, ki jo uvaja primerjalni veznik kot, pomenski prenos pa poteka na ravni primere. Delno izjemo v smislu spremembe PS glagolske sestavine frazema predstavljajo rekla tipa padati/liti kot iz skafa: UPS dezevati, RPS silovito, kjer je glagol na mestu UPS v razmerju do izhodiscnega glagola rabljen v metaforicnem pomenu.

2.2  Glagolska rekla z vezljivimi glagoli

2.2.1   Kot je bilo omenjeno, nestavcna struktura rekel iz obravnave izloca levo vezljivost, kar pomeni, da tvori izrazeno (semantizirano) mesto levega delovalnika skupaj z glagolom stavcno sintagmo --- na ravni frazeoloskega pomena je tak strukturni tip oznacen kot recenica.⁸ Ker pa so frazeoloske vrste⁹ dolocene glede na konkretne skladenjske vloge v stavcni strukturi, moramo imeti tudi pri glagolskih reklih v mislih predvsem stavcno sintagmo, tj. vlogi, ki ju doloca funkcijska binarnost in hkrati linearnost njenih clenov.¹⁰ Spoznanja o soobstajanju glagola v temeljni osebni vlogi in samostalnika kot izraza za imenske funkcije so se namrec pokazala za relevantna tudi pri frazeoloski razpoznavnosti nekaterih glagolskih rekel. Ker je torej primarna glagolska vloga ze po definiciji stavcna, lahko tudi pomen nekaterih glagolskih rekel razberemo samo, ce jih »ustavcimo«. Tako mora za ustrezno realizacijo frazeoloskega pomena prvi delovalnik izrazati dolocene slovnicnokategorialne lastnosti, kot sta denimo podspol clovesko in zivo+/-: (kdo_c+) izgubiti glavo; (kdo_c+) prijeti za delo; (kdo_c+) iti z glavo skozi zid itd.

V nekaterih primerih je lahko odvisnost glagolskega jedra od osebkovega mesta izkazana do te mere, da ne moremo vec govoriti o reklu, saj postane prvi delovalnik sestavni del frazema. Tako je frazem (kajc-) imeti/dobiti noge razpoznaven v pomenu 'izginjati samo od sebe' le, ce prvi delovalnik izpolnjuje pogoj podspol clovesko-, saj poteka sprememba pomenskosestavinske zgradbe s pomocjo prenosa lastnosti zivih bitij na nezive, in sicer prek prisojevalnega razmerja. Sele ko je izpolnjen ta pogoj, lahko dobi frazem v razlicnem pomenskem okolju drugacne oz. dodatne PS: V nasi hisi imajo kljuci noge --- 'izginjajo sami od sebe' --- 'nikoli ne vemo, kje so'; V Ljubljani imajo bicikli noge --- 'izginjajo sami od sebe' --- 'jih veliko pokradejo' (117). Nadalje je npr. mogoce ugotoviti, ali zahteva glagolsko jedro na mestu prvega delovalnika abstraktno, kot (zivljenje/delo) viseti na nitki, (trud/prizadevanja) iti v nic, ali konkretno pojavnost, kot (kdo) prelomiti obljubo, (kdo) vreci (koga) ven itd.

2.2.2   V okviru desne vezljivosti je za nadaljnjo clenitev glagolskih rekel pomembno predvsem razmerje med glagolsko sestavino besedne zveze, t. i. izhodiscnim glagolom oz. njegovim slovarskim pomenom, in glagolom, ki se pri dolocanju pomenskosestavinske zgradbe pojavi na mestu UPS. Kot je omenjeno, je na osnovi tega mogoce lociti glagolska rekla s polnopomenskimi in nepolnopomenskimi glagoli.

2.2.2.1   Zdi se, da glagolska rekla s polnopomenskimi glagoli¹¹ doloca nujnost spremembe PS glede na slovarski pomen glagola, in sicer ne glede na desno dopolnilo, prim. pojesti besedo: UPS ne izpolniti, RPS obljube. Tako pri oblikovanju frazeoloskega pomena kot tudi ze v svoji izhodiscni (besednozvezni) vlogi ti glagoli ne izrazajo zgolj slovnicnopomenskih, pac pa tudi predmetnopomenske lastnosti. Te vrste rekla so obravnavana v dveh temeljnih skupinah: najprej vezavna, in sicer nepredlozna in s predloznim glagolskim morfemom, nato pa se nevezavna oz. vezavnodruzljiva glagolska rekla.

2.2.2.1.1   Vezavnost glagolskega jedra

2.2.2.1.1.1   Nepredlozna glagolska rekla

2.2.2.1.1.1.1   Skupino glagolskih rekel s pomensko odprtim vezavnim mestom pogojuje (1) sprememba PS glagola in (2) slovnicnokategorialne lastnosti desnega delovalnika, pri cemer od slovnicnokategorialnih lastnosti ni odvisna le frazeoloskost glagolske besedne zveze, pac pa tudi frazeoloska vecpomenskost. Spodnjim glagolskim reklom je torej glede na slovnicne kategorije desnega delovalnika mogoce dolociti (a) prosto besedno zvezo z ustreznim slovarskim pomenom in (b) doloceno stevilo frazeoloskih pomenov:

(a)zmanjkati (cesa_c-) 'nehati biti na razpolago'
(b₁)zmanjkati (kaj_c-) 'biti ukradeno'
(b₂)zmanjkati (koga_c+) 'zaspati; omedleti; izginiti'¹²

(a)pospraviti (kaj_c-) 'dati kaj na doloceno, pravo mesto'
(b)pospraviti (koga_c+) 'usmrtiti'

(a)napumpati (kaj_c-) 'nacrpati'
(b₁) napumpati (koga_c+) za kaj 'izprositi kaj pri kom'
(b₂) napumpati (koga_c+) 'prevariti; nalagati'

(a) dobiti (kaj_c-) 'postati imetnik cesa'
(b) dobiti (koga_c+) 'biti uspesen v iskanju koga, ki se tega izogiba'

2.2.2.1.1.1.2   Za naslednjo skupino glagolskih rekel je prav tako znacilna sprememba PS glagola, vezavno mesto pa mora biti semantizirano; samostalnik torej ohranja svoje prvotne PS tudi v okviru glagolskega rekla --- glede na stopnjo pomenske zlitosti gre torej za skupe:¹³ tehtati situacijo: UPS ocenjevati, RPS situacijo; ujeti poanto: UPS razumeti, RPS poanto; prelomiti obljubo: UPS ne izpolniti, RPS obljube; pustiti pijaco: UPS prenehati piti, RPS alkoholne pijace; pospraviti zrezek: UPS pojesti, RPS zrezek; potolci nasprotnika: UPS premagati, RPS nasprotnika; potolci rekord: UPS preseci, RPS rekord. Da je frazeoloskost omenjenih zvez pogojena s konkretno semanticno zapolnitvijo vezavnega mesta, je mogoce dokazati tudi z njegovo zamenjavo, npr. tehtati situacijo : tehtati paket; ujeti poanto : ujeti ptica.

2.2.2.1.1.1.3   Samostojno skupino tvorijo rekla, kjer sta obe sestavini frazema (glagolska in neglagolska) pomensko doloceni. Pri dolocanju pomenskosestavinske zgradbe se to kaze v spremembi PS tako pri glagolu kot pri desnem delovalniku. Te vrste rekla ustrezajo definicijskim lastnostim sklopa ali zrasleka:¹⁴ izgubiti glavo: RPS ravnati, RPS nerazsodno; izgubiti nit: UPS prekiniti, RPS misel, potek, kontinuiteto dejanja; napeti usesa: UPS poslusati, RPS pozorno; potegniti crto: UPS pregledati/premisliti, RPS kriticno; podreti kupcek: UPS izdihniti, RPS zrak, pline iz zelodca / .../ (SSKJ: 1273); pojesti besedo: UPS ne izpolniti, RPS obljube; pobrati sila in kopita: UPS oditi, RPS naglo; umiti si roke: UPS ne sprejeti odgovornosti, RPS za ne popolnoma prostovoljno dejanje.

2.2.2.1.1.1.4   V skupini glagolskih rekel z vezavnimi glagoli, ki izkazujejo dve desni delovalniski mesti, lahko pa tudi desni delovalnik in okoliscine, locimo dva podtipa:

(a) semantizirani sta obe vezavni mesti: pustiti casu cas: UPS prepustiti, RPS (kaj) nakljucju; vezavno in primicno mesto: pognati denar v zrak: UPS porabiti denar, RPS nekoristno;
(b) pri dvojni vezavi ali vezavi in primiku je lahko samo z imenskimi kategorijami omejeno le eno mesto, medtem ko mora biti drugo semantizirano: pripraviti (komu_c+) teren: UPS omogociti, RPS (komu) ugodne okoliscine glede na kaksno dejanje; presekati (komu_c+) pot: UPS prepreciti, RPS (komu) uresnicenje cesa; vreci (komu_c+) kost: UPS spodbuditi zanimanje, RPS (koga) z necelovito informacijo; napraviti kriz cez (kaj_c): UPS koncati/prenehati, RPS (kaj/s cim); drzati (koga_c+) za vrat: UPS prisiliti, RPS (koga) k dolocenemu ravnanju; vreci (koga_c+) iz tira: UPS povzrociti, RPS (pri kom) negativen custven odziv.

Odvisnost frazeoloskega pomena od semanticne zapolnitve desnega delovalniskega mesta je mogoce dokazati tudi z njegovo zamenjavo. Pri tem lahko prihaja do:

(a) spremembe frazeoloskega pomena: pognati denar v zrak --- 'nekoristno ga porabiti' : pognati hiso v zrak --- 'razstreliti jo'; vleci oci nase --- 'privlaciti' : vleci obleko nase --- 'oblaciti se (hitro)';
(b) izgube frazeoloskega pomena: pognati denar v zrak --- 'nekoristno ga porabiti' --- pognati zogo v zrak --- 's silo povzrociti, da preide zoga po zraku na drugo mesto'; vleci oci nase --- 'privlaciti' : vleci deko nase --- 'pokrivati se'; vreci (komu_c+) kost --- 'spodbuditi zanimanje (koga) z necelovito informacijo' : vreci psu kost --- 'dati psu kost'.

2.2.2.1.1.1.5   Kadar so ob glagolskem jedru z vezavnim glagolom izrazene zgolj okoliscine, prihaja do spremembe PS vsaj pri eni sestavini glagolskega rekla: usekati mimo: UPS (s povedanim) zgresiti, RPS bistvo; povedati naravost: UPS povedati, RPS brez prikrivanja, olepsav; vleci na usesa: UPS poslusati, RPS skrivoma --- zdi se, da predlozno prislovno dolocilo kot sestavina frazema kaze na vezavno druzljivost. Glede tega prim. se nevezavna oz. vezavnodruzljiva glagolska rekla.

2.2.2.1.1.2   Pri reklih s predloznim glagolskim morfemom imamo opraviti s prostim glagolskim morfemom, ki pomensko sodi h glagolu, saj mu lahko popolnoma spremeni pomen, npr.: prijeti za delo: UPS zaceti, RPS delati; prijeti za lopato: UPS zaceti, RPS kopati; prijeti za pero: UPS zaceti, RPS pisati. Tudi v teh primerih je frazeoloska razpoznavnost pogojena s slovnicnokategorialnimi lastnostmi desnega delovalnika, npr.: pometati s (kom_c+) 'slabo ravnati' : pometati (s cim_c-) 'cistiti'.

2.2.2.1.2   Frazeoloskost glagolskih rekel z nevezavnimi glagoli je pogojena z lastnostmi oz. okoliscinami glagolskega dejanja. Te vrste glagolska rekla strukturno dolocajo predvsem glagoli premikanja in predlozna prislovna dolocila. Pri tem je sprememba PS lahko vezana na eno ali obe sestavini frazema: oditi/ostati z dolgim nosom: UPS oditi/ostati, RPS razocaran; iti (komu_c+) na led: UPS pustiti se, RPS (komu) nehote prevarati, ukaniti; lesti (komu_c+) v rit: UPS izkazovati, RPS (komu) pretirano prijaznost, da bi si pridobil naklonjenost.

Rekla tipa vleci na usesa in pognati denar v zrak so zgornjim strukturno precej podobna, saj gre v vseh primerih za t. i. vezavno druzljivost, le da so glagoli v omenjenih tipih potencialno prehodni, medtem ko nevezavni glagoli ne zahtevajo predmetnih dopolnil.

2.2.2.2   Glagolska rekla z nepolnopomenskimi glagoli

Na ravni proste besedne zveze so v skladu s spoznanji J. Toporisica (1984: 473) nepolnopomenski tisti glagoli, ki potrebujejo za ustrezno pomensko realizacijo desno dolocilo. Kadar so taki (tj. izhodiscno nepolnopomenski) glagoli del glagolskega rekla, se njihova nepolnopomenskost pri dolocanju pomenskosestavinske zgradbe kaze v glagolskem primitivu na mestu UPS, npr. dati roko na srce: UPS biti, RPS odkritosrcen, glede na stopnjo pomenske zlitosti pa gre vedno za skupe (gl. se op. 13). Nepricakovanost skladenjskega nacina je tu v formalnem vezavnem razmerju med glagolsko in neglagolsko sestavino besedne zveze.¹⁵ Zgolj kopulativno funkcijo takih glagolov na ravni frazeoloskega pomena je mogoce dokazati tudi z enobesedno sopomenko, vsaj v vecini primerov nasega gradiva: vleci oci nase: UPS biti, RPS privlacen --- privlaciti.

Pri preucevanju frazeoloskega gradiva se je pokazala nujnost locevanja tudi v okviru nepolnopomenskih glagolov, in sicer na prave pomozne glagole in glagole z oslabljenim pomenom.

2.2.2.2.1   V nekaterih primerih izhodiscni glagoli formalno niso nujno nepolnopomenski --- v vecini primerov iz nasega gradiva gre za glagole premikanja ---, medtem ko jih na ravni frazeoloskega pomena (na mestu UPS) zastopajo fazni glagoli, glagoli dusevnega stanja, razpolozenja itd.¹⁶ Te vrste glagolska rekla tvorijo v okviru nepolnopomenskih glagolov samostojno skupino t. i. glagolskih rekel z glagoli z oslabljenim pomenom,¹⁷ npr. razpolozenja: dati si duska: UPS sprostiti custveno energijo, RPS v zvezi s cim; hotenja: dati zivljenje (za koga): UPS umreti, RPS namenoma (za koga), iti z glavo skozi zid: UPS hoteti doseci, RPS nemogoce; zaznavanja: prihajati si na jasno: UPS spoznavati, RPS dejansko stanje glede cesa; razmisljanja: priti na misel: UPS zavedati se, RPS misli, ideje, v zavesti; dusevnega stanja: priti k sebi: UPS postati, RPS psihicno in fizicno sposoben za (kaj); fazni: preiti k stvari: UPS spregovoriti, RPS o bistvenem itd. Kot je razvidno iz primerov, se v vlogi izhodiscnega glagola pojavljajo glagoli, ki navadno ne nastopajo v pomozniskih vlogah. J. Toporisic (1982: 108-110) kot merilo za dolocanje takih »manj ocitnih pomozniskih vlog« navaja moznost zamenjave glagola s katerim od »priznanih« pomoznikov, ne pa morda s katerim koli glagolom. Prim. se: vstopiti v samostan --- 'postati menih'; hoditi s kom --- 'imeti ljubezensko razmerje'.

2.2.2.2.2   Druga samostojna skupina rekel v okviru nepolnopomenskih glagolov so glagolska rekla s pomoznimi glagoli. V primerjavi z glagoli z oslabljenim pomenom so to tisti glagoli, ki imajo na mestu UPS v razmerju do izhodiscnega glagola vedno pomoznik biti, eventualno se kak drug glagolski primitiv. Nadaljnja clenitev glagolskih rekel s pomoznimi glagoli pa temelji na vkljucenosti oz. izkljucenosti pomoznega glagola kot pomenskega jedra iz frazema.

2.2.2.2.2.1   Kadar je pomozni glagol vkljucen v frazem, govorimo o endocentricnih glagolskih reklih, npr. dati roko na srce: UPS biti, RPS odkritosrcen; imeti (vedno) polno rit: UPS imeti/biti, RPS (vedno) vsega dovolj/sit; ne imeti se kam dati: UPS biti, RPS brez primernega prostora za dolocen cas. Frazem lahko razumemo tudi v pomenu 'dologocasiti se', pri cemer se spremeni tudi njegova pomenskosestavinska zgradba: UPS ne imeti, RPS primernega opravila za dolocen cas; imeti (kaj) na oceh: UPS biti RPS pozoren (na kaj); imeti/biti karakter: UPS biti, RPS dosledna, karakterna oseba.

2.2.2.2.2.2   Kadar je pomozni glagol kot pomensko jedro izkljucen iz frazema, govorimo o eksocentricnih reklih. Z vidika frazeoloskih vrst sodijo sem povedkovniska rekla, ki so kot razvijajoca (frazeoloska) stavcnoclenska besedna vrsta vedno vezani na pomozni glagol, ob katerem --- v vlogi povedkovniskih rekel --- nastopajo samostalniske in pridevniske stalne besedne zveze. Kot taka lahko povedkovniska rekla najdemo zgolj na mestu povedkovega dolocila in samostalniskega prilastka, nikoli pa v vlogi osebka, ne da bi pri tem izgubila frazeoloski pomen, npr. (biti) kaplja cez rob: UPS (biti) stanje, RPS zaradi katerega se ne more vec ostati neprizadet; (biti) (koga) same oci: UPS (biti) RPS zacuden/suh; (biti) fant in punca: UPS imeti, RPS ljubezensko razmerje; (biti) redkih besed: UPS biti, RPS molcec, redkobeseden; (biti) mahnjen na kaj: UPS biti, RPS navdusen nad cim.

3  Tipologija prislovnih rekel

3.1   Prislovna rekla je mogoce obravnavati z dveh vidikov, in sicer s skladenjskega in glede na pomen, ki ga izrazajo.

S skladenjskega vidika je glede na notranjo strukturo prislovnih rekel mogoce dokazati, da je njihova frazeoloska razpoznavnost kot tudi frazeoloska vecpomenskost pogojena z glagolskim jedrom, ceprav glagol nikoli ni sestavni del prislovnega frazema.¹⁸ Prislovna rekla so torej glede na spremembo glagolskega jedra potencialno vecpomenska. Tako dobi npr. reklo v tri dni ob razlicnih pomenskih skupinah glagolov naslednje mozne pomene:

(a) ob glagolih rekanja: v tri dni govoriti: UPS (govoriti), RPS brez smisla;
(b) ob glagolih custvenega stanja: v tri dni jokati: UPS (jokati), RPS brez vzroka;
(c) ob glagolih premikanja: v tri dni se voziti: UPS (voziti se), RPS brez cilja.

Prim. se z obema rokama podpisati: UPS (podpisati), RPS z navdusenjem, z obema rokama sprejeti: UPS (sprejeti), RPS z navdusenjem : z obema rokama se okleniti: UPS (okleniti se), RPS trdno.¹⁹

Kadar imamo prislovno reklo v vlogi razvijajocega stavcnega clena ob pridevniku, doloca jedru kolicino, mero ali stopnjo: sto na uro bolje 'veliko bolje'; do besede/pike enak 'popolnoma enak'; od hudica zvit 'zelo prebrisan'.

Odvisnost prislovnih rekel od jedra, ki ga dolocajo, nam omogoca tudi locevanje frazeoloskih od homonimnih prostih besednih zvez: na ves glas (se hvaliti) --- 'pretirano' : na ves glas (prepevati) --- 'glasno'; na crno (delati) --- 'v nasprotju z zakoni' : na crno (prebarvati) --- 's crno barvo'.

Pomenska tipologija prislovnih rekel temelji na pomenskih skupinah prostih prislovnih besednih zvez, t. i. prislovnih fraz (Toporisic, 1982: 64-82), posamezni strukturni tipi pa so doloceni glede na skladenjska razmerja med prvinami frazema. Tako lahko vsa prislovna rekla glede na to, ali je ena (vec) prvin oblikovno odvisnih od druge, locimo na priredna in podredna. Podredna so lahko predlozna ali nepredlozna. Med slednja sodijo nekatera casovna in primerjalna prislovna rekla. Predlozna prislovna rekla so lahko glede na pomen okoliscinska in neokoliscinska. Okoliscinska lahko se nadalje locimo na krajevna in casovna prislovna rekla, neokoliscinska pa na lastnostna in nelastnostna. Med lastnostna sodijo prislovna rekla stopnje in nacina, med nelastnostna pa prislovna rekla vzroka in namena. Vse skupaj lahko ponazorimo z naslednjo preglednico:

Legenda:

1 --- Prirednost+/-
2 --- Predlozna prislovna rekla+/-
3 --- Okoliscinska prislovna rekla+/-
3' --- Prislovna rekla primere/casa
4 --- Prislovna rekla kraja/casa
4' --- Lastnostna prislovna rekla+/-
5 --- Prislovna rekla stopnje/nacina
5' --- Prislovna rekla vzroka/namena

3.1.1   Vsi primeri prirednih prislovnih rekel, ki jih izkazuje nase gradivo, dolocajo kolicino oz. kratnost glagolskega dejanja, kar jih pomensko uvrsca med kolicinska prislovna rekla: se pa se (govoriti) --- 'veliko'; leta in leta (upati) --- 'dolgo casa, vrsto let'; spet in spet (uhajati) --- 'veckrat, vztrajno'.

3.1.2   Podredna prislovna rekla

3.1.2.1   V zvezi s predloznimi prislovnimi rekli tipa na lepem, iz srca, na tesce, po domace ipd., torej kadar gre za strukturo predlog + X in je X ena sama beseda, se pogostokrat zastavlja vprasanje upravicenosti prikljucitve takih zvez med frazeoloske. J. Toporisic (1973/74: 274-275) skusa njihovo frazeoloskost utemeljiti z dejstvom, da gre za okrajsave prvotnih dvo- ali vecbesednih fraz, npr. na lepem --- na vsem lepem, na glas --- na ves glas. S prikljucitvijo definicijske lastnosti frazemov, da je namrec pomen frazema nepredvidljiv iz vsote pomenov posameznih sestavin, pa je mogoce izlociti tiste predlozne prislovne besedne zveze, za katere je znacilna le stalna oblika (ustaljenost), npr. na tesce (vzeti): UPS vzeti, RPS na tesce; po resnici (povedati): UPS povedati, RPS resnico --- glede na stopnjo pomenske zlitosti govorimo o sestavah. Na osnovi tega je torej mogoce lociti stalne besedne zveze (gl. se op. 2) od frazeoloskih, kjer dejansko prihaja do spremembe pomenskosestavinske zgradbe, npr. na tone (znositi): UPS znositi, RPS veliko; iz srca (povedati):²⁰ UPS povedati, RPS kot resnicno cuti in misli; na crno (delati): UPS delati, RPS v nasprotju z zakoni itd.

3.1.2.1.1   Okoliscinska prislovna rekla

3.1.2.1.1.1   Casovna prislovna rekla ustrezajo naslednjim vprasalnicam: kdaj: na vsem lepem (se vrniti): UPS (vrniti se), RPS nenadoma, nepricakovano; tik pred zdajci (se pojaviti): UPS (pojaviti se), RPS ravno se pravi cas; od kdaj: ze od mladih nog (se poznati): UPS (poznati se), RPS od mladosti; koliko casa: iz leta v leto (se ponavljati): UPS (ponavljati se), RPS dolgo, vec let; kako hitro: od suba (odgovoriti): UPS (odgovoriti), RPS hitro; na vrat na nos (poklicati): UPS (poklicati), RPS takoj.

3.1.2.1.1.2   Podobno kot za proste prislovne besedne zveze tudi za krajevna oz. prostorska prislovna rekla velja, da nimamo nepredloznih zvez. Primeri iz gradiva ustrezajo vprasalnicama: kam: v tri dni (se voziti): UPS (voziti se), RPS brez cilja; na vse stiri (se spustiti): UPS (spustiti se), RPS na (obe) roki in nogi; od kod: od vseh koncev (prihajati): UPS (prihajati), RPS od povsod.

3.1.2.1.2   Neokoliscinska prislovna rekla

3.1.2.1.2.1   Lastnostna prislovna rekla ustrezajo vprasalnici kako oz. na kaksen nacin: na pamet (govoriti): UPS (govoriti), RPS brez vnaprej pripravljene predloge; na crno (delati): UPS (delati), RPS v nasprotju z zakoni; na tihem (upati) UPS (upati), RPS prikrito.

3.1.2.1.2.1.1   Vprasalnici kako zelo ustrezajo lastnostna prislovna rekla, ki oznacujejo kolicino lastnosti. Glede na ustrezne proste prislovne zveze jih lahko oznacimo tudi kot stopnjevalna prislovna rekla: za sto osemdeset stopinj (se spremeniti): UPS (spremeniti se), RPS popolnoma; do zadnjega (se sleci): UPS (sleci se), RPS popolnoma; na milost in nemilost (se prepustiti): UPS (prepustiti se), RPS popolnoma; na ves glas (se hvaliti): UPS (hvaliti se), RPS pretirano.

3.1.2.1.2.1.2   Skupino lastnostnih prislovnih rekel s sestavino, ki oznacuje del cloveskega telesa, uvrscamo v obsezen korpus t. i. somaticnih frazemov:²¹ z obema rokama (podpisati): UPS (podpisati), RPS z navdusenjem; z drugimi ocmi (gledati): UPS (gledati), RPS z drugacnim odnosom in pricakovanji; iz srca (povedati): UPS (povedati), RPS kot resnicno cuti in misli.

3.1.2.1.2.2   Nelastnostna prislovna rekla

3.1.2.1.2.2.1   Prislovna rekla, ki ustrezajo vprasalnici zakaj, sodijo v pomensko skupino vzrocnih prislovnih rekel: za vsak primer (preveriti): UPS (preveriti), RPS zaradi gotovosti; po neumnosti (stakniti): UPS (stakniti), RPS zaradi nepremisljenosti.

3.1.2.1.2.2.2   Vprasalnici cemu ustrezajo prislovna rekla namena: (pripraviti) (kaj) za pod zob: UPS (pripraviti), RPS (kaj) za pojesti.

3.1.2.2   Nepredlozna prislovna rekla

3.1.2.2.1   V nasprotju s prostimi prislovnimi besednimi zvezami, ki dolocajo cas glagolskega dejanja in so vedno lahko predlozne, obstajajo med prislovnimi frazemi tudi nepredlozna casovna prislovna rekla. Za proste casovne prislovne besedne zveze se zdi, da vedno obstaja moznost spremembe nepredlozne zveze v predlozno, pri cemer se njen pomen ne spremeni, npr. meseca maja = v mesecu maju, iste noci = v isti noci ipd. Nasprotno pa to ne velja za nepredlozna casovna prislovna rekla, npr. lepega dne (pogoreti): UPS (pogoreti), RPS nenadoma v lepem dnevu (pogoreti), saj prihaja do spremembe pomenskosestavinske zgradbe pri sestavini frazema. Podobno se: celo vecnost (cakati): UPS (cakati), RPS dolgo; vsak cas (priti): UPS (priti), RPS kmalu ipd.

3.1.2.2.2   Obsezno skupino v okviru nepredloznih prislovnih rekel predstavljajo primerjalna prislovna rekla, kjer imajo pomembno vlogo RPS, saj mora imeti primerjalna beseda lastnosti, zaradi katerih lahko besedi vstopata v primerjalno razmerje. RPS namrec povezuje obe besedi tako, da kljub najveckrat razlicni UPS zbujata za doloceno lastnost enako predstavnost.²² Glede na pomen lahko primerjalna prislovna rekla locimo na:

(a) casovna: kot bi mignil (se vrniti): UPS (vrniti se), RPS hitro; kot blisk (oditi): UPS (oditi), RPS hitro; kot narocen (priti): UPS (priti), RPS v najbolj primernem trenutku;
(b) nacinovna: kot po jajcih (hoditi), UPS (hoditi), RPS previdno, pocasi; kot bomba (ucinkovati): UPS (ucinkovati), RPS zelo, mocno; kot psa (pretepsti): UPS (pretepsti), RPS zelo, mocno.

Navedenke:

Gjurin, Velemir (1982). Slovenski slengovski frazeologemi kot besedne igre. Nemzetközi szlavisztikoi napok. Szombathely, 128-136.

Krzisnik Kolsek, Erika (1987). Prenovitve stalnih besednih zvez v Kosmacevi prozi 30. let. Obdobja 7, 517-532.

--- (1988). Frazeologija v moderni. Magistrska naloga. Ljubljana.

--- (1990). Sestavina roka v frazeologemih slovenskega knjiznega jezika. XXVI. Seminar slovenskega jezika, literature in kulture, 141-154.

Krzisnik, Erika (1994). Slovenski glagolski frazemi. Doktorska disertacija. Ljubljana.

Oresnik, Janez (1972). Formalizacija semanticnih definicij najmanjsih jezikovnih enot s pomenom. Problemi semantike, sintakse in obravnave tekstov. Ljubljana: Institut Jozef Stefan, 37-46.

Petermann, Jürgen (1986). Frazeologija v Slovarju slovenskega knjiznega jezika (I-IV). Nekaj osnovnih vprasanj vloge frazeologije v slovarju. Obdobja 8, 301-310.

Slovar slovenskega knjiznega jezika (²1994). Ljubljana: SAZU.

Toporisic, Joze (1973/74). K izrazju in tipologiji slovenske frazeologije. Jezik in slovstvo XIX/8, 273-279.

--- (1980). O strukturalnem dolocanju besednih pomenov (ob glagolu biti). Linguistica 20, 151-167.

--- (1981). Strukturalno pomenoslovje besed. XVIII. Seminar slovenskega jezika, literature in kulture, 95-113.

--- (1982). Nova slovenska skladnja. Ljubljana: DZS.

--- (²1984). Slovenska slovnica. Maribor: Zalozba Obzorja.

--- (1992). Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva zalozba.

Vidovic Muha, Ada (1984). Nova slovenska skladnja J. Toporisica. Slavisticna revija 2, 142-155.

--- (1986). Besedni pomen in njegova stilistika. XXII. Seminar slovenskega jezika, literature in kulture, 79-91.

--- (1988). Nekatere jezikovnosistemske lastnosti strokovnih besednih zvez. XXIV. Seminar slovenskega jezika, literature in kulture, 83-91.

--- (1993). Slovnicna obvestilnost SSKJ. Zbornik Slavisticnega drustva Slovenije 3.

--- (1994). O izvoru in delovanju jezika ali teorija sintagme v delih R. F. Mikusa (S predstavitvijo trikotnika Ramovs --- Mikus --- Belic'). Slavisticna revija 2-3, 229-248.

Opombe

^*

Clanek se navezuje na del diplomske naloge Skladenjska in pomenskosestavinska zgradba rekel, Oddelek za slovanske jezike in knjizevnosti Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 1995, mentorica prof. dr. Ada Vidovic Muha. Naloga je bila nagrajena s fakultetno Presernovo nagrado za studente v letu 1995. Za nalogo je bilo pregledanih priblizno 300 rekel iz romana Branka Gradisnika Nekdo drug (Ljubljana, 1990) in Besede avtorju Velemirja Gjurina k omenjeni izdaji. V clanku so prikazani zgolj najbolj tipicni primeri.

¹

Z izrazom reklo oznacujemo frazeoloske enote z nestavcno strukturo (simbolizacija S/x) (Toporisic, 1973/74: 274).

²

Izraz frazem povzemam po J. Petermannu (1986: 307), ki ga je pri nas prvi uporabil, sicer pa se je v slovenski literaturi uveljavil predvsem izraz frazeologem (Toporisic, 1973/74; Gjurin, 1982; sprva tudi Krzisnik, 1988, pozneje frazem: 1994). Sama uporabljam izraz frazem kot sinonim za enoto frazeoloskega sistema in kot oznako za tiste frazeoloske enote, ki jim lahko s pomocjo teorije pomenskih sestavin ugotovimo spremembo pomenskosestavinske zgradbe, tj. neslovarskost pomena vsaj ene od sestavin frazeoloske enote, medtem ko za besedne zveze, ki izkazujejo zgolj skladenjsko ustaljenost, njihov pomen pa je enak vsoti pomenov posameznih sestavin (Toporisic, 1973/74: 275), uporabljam izraz stalna besedna zveza. Glede zadnjega prim. se E. Krzisnik Kolsek (1987: 571). Podrobneje je problematiko frazeoloske terminologije predstavila E. Krzisnik (1988: 43-44, 1994: 14-28).

³

V zvezi s tem navaja E. Krzisnik (1994: 70) zgled zadeti v crno, kjer naj bi slo (Toporisic 1982: 96) za vezavo, namrec 'zadeti crni del tarce'. Po analogiji bi predvidevali vezavno razmerje tudi za zadeti v zivo koga, vendar dejanski pomen frazema 'zelo prizadeti koga' kaze na primicno skladenjsko razmerje.

⁴

V tem primeru seveda v smislu osnovne definicijske lastnosti frazemov, tj. spremembe pomenskih sestavin vsaj ene od sestavin frazema.

⁵

Na moznost takega poimenovanja me je opozorila A. Vidovic Muha, sicer pa v ESJ (Toporisic, 1992: 36 in 38) za eksocentricen beremo: »/.../ Kar ima drugacno vlogo kakor njegove sestavine, npr. zveza dobrega srca kot pridevniska besedna zveza,« za endocentricen pa: »/.../ Npr. o besedni zvezi, ki pripada isti vrsti kakor njen jedrni del, npr. majhna hisa je samostalniska zveza, hisa sama pa tudi (le da gola) /.../.«

⁶

O pomenskih sestavinah so pri nas pisali J. Oresnik (1972), J. Toporisic (1980, 1981 in 1984) in A. Vidovic Muha (1986 in 1988). Za razliko od prvih dveh avtorjev, ki izhajata iz t. i. komponentne (sestavinske) analize, ki ne predvideva odvisnostnega razmerja med pomenskimi sestavinami, pojmuje A. Vidovic Muha (1988: 91) pomenske sestavine kot hierarhicno urejene pomenskorelevantne lastnosti --- »relevantne v smislu razlocevalnosti pomena znotraj neposredne nadpomenke razlagane besede, t. i. uvrscevalne pomenske sestavine.«

⁷

Slovar slovenskega knjiznega jezika (²1994). Ljubljana: SAZU.

⁸

J. Toporisic (1973/74: 274): »/.../ recenica ima stavcno strukturo, natancneje receno strukturo povedi /.../.«

⁹

J. Toporisic (1973/74: 276).

¹⁰

Spoznanja o tem najdemo v delih R. F. Mikusa, pozneje predstavljena v razpravi A. Vidovic Muha (1994).

¹¹

J. Toporisicu so polnopomenski, sam jih imenuje predmetnopomenski (1982: 104), vsi tisti glagoli, ki so pomensko samostojni in ne zahtevajo povedkovega dolocila (1984: 473).

¹²

V obeh primerih frazeoloskih pomenov se nam zastavlja vprasanje, ali ne gre vendarle za stavcne strukture, torej recenice. V primeru (b₂) Toneta je zmanjkalo, je Tone sicer predmet v rodilniku, dejansko pa gre za logicni osebek, medtem ko je v primeru (b₁) Knjiga je zmanjkala, knjiga osebek v ustreznem sklonu. V obeh primerih je pomoznik obvezna sestavina.

¹³

Po A. Vidovic Muha (1988: 85-86) je »/z/a besedno zvezo, ki se uvrsca med skupe, znacilno, da je vsaj ena izmed besed, v veliki vecini je to jedrna, pomenskosestavinsko predvidljiva, /.../ tudi v skupu ohrani pomenske sestavine svojega osnovnega pomena; druga beseda (vec besed) pa v besedni zvezi z lastnostjo skupa dobi nove (metaforicne, metonimicne ipd.) pomenske sestavine /.../.«

¹⁴

Po A. Vidovic Muha (1988: 85-86) so sklopi tiste besedne zveze, kjer »sta obe skupini PS izrazno neprekrivni z besedami iz besedne zveze, kar pomeni, da imajo posamezne besede iz besedne zveze drugacne PS, kot jih imajo v sklopu, /.../ vendar vedno z ohranjeno (razvidno) asociativno potjo. /.../ Tudi v besednih zvezah z lastnostjo zrasleka sta obe skupini /PS/ izrazno neprekrivni z besedami iz besedne zveze /.../; razlika med sklopi in zrasleki je vezana na nepredvidljivost /PS/ besed iz zrasleka /.../.«

¹⁵

Po J. Toporisicu (1982: 87) so namrec pomozni glagoli neprehodni. Glede tega A. Vidovic Muha (1984: 149) ugotavlja: »iz cesar seveda sledi, da razmerje med katerim koli pomoznikom in njegovim desnim dolocilom ne more biti vezavno.«

¹⁶

J. Toporisic (1982: 101) na podlagi t. i. dodatnih pomenskih lastnosti, ki naj bi jih nekateri glagoli izrazali, oblikuje 14 pomenskih skupin: moznosti, nujnosti, presoje, hotenja, pomoci, zapovedi, upravicenosti, dovoljenja, dusevnega stanja, fazni, navade, razpolozenja, obvladanja, zaznavanja.

¹⁷

Po izsledkih A. Vidovic Muha (1993: 43-44) ima pojasnilo z oslabljenim pomenom ze SSKJ (Ljubljana: SAZU: 1969, 1975, 1980, 1991 in ²1994), opozarja pa predvsem na slovnicno oz. vezno vlogo glagola. Pojavlja se v zvezi z izglagolskim samostalnikom, npr. nizati uspehe --- uspevati; obmetavati z groznjami --- groziti, v zvezi s samostalnikom, ki pomeni stanje, npr. obcutiti lakoto --- biti lacen itd.

¹⁸

Frazeoloska izkljucenost glagola kot pomenskega jedra prislovna rekla skupaj s povedkovniskimi (biti kaplja cez rob) in pridevniskimi (ulica polna zivljenja) --- med slednjimi so izkljuceni primerjalni frazemi (bled kot smrt 'zelo bled'; zabit kot stanga 'zelo neumen') --- uvrsca v skupino eksocentricnih frazemov.

¹⁹

Ce hocemo besedno zvezo razumeti kot frazeolosko (in ne samo kot stalno --- glede tega glej se op. 2), jo moramo vkljuciti v sobesedilo. V gradivu imamo ob frazemu na mestu delovalnika abstraktno predmetnost: z obema rokama se okleniti priznanja 'popolnoma sprejeti priznanje'. Seveda pa je v tem primeru glagol sestavni del frazema, zato ga imamo lahko za glagolskega.

²⁰

E. Krzisnik (1994: 68) ima frazeme, kjer glagolsko jedro ohranja slovarski pomen in ob sebi predvideva prislovno besedno zvezo, za glagolske, ce »je glagol nezamenljiva oz. samo v okviru nekaj natancno dolocenih stalnih variant zamenljiva sestavina /.../: govoriti/pogovoriti se iz srca /.../ Drugace je, kadar nastopa na mestu glagola cel niz pomenk: kricati/vpiti/dreti se (...) iz vsega grla.« Glede zadnjega prim. iz srca govoriti/si zeleti/privosciti komu, pri cemer lahko glagol vpliva celo na pomen prislovne zveze; iz srca govoriti 'odkritosrcno' : iz srca si zeleti 'zelo'.

²¹

Pri nas E. Krzisnik Kolsek (1990: 144), in sicer po A. Krawczyk Trpa (1987). Frazeologia somatyczna w gwarach polskich. Vroclav, Varsava, Krakov, Gdansk, Lodz.

²²

Podrobneje o tem A. Vidovic Muha (1986: 84-85).