Pouk slovenscine kot tujega jezika

Pisana je bila torej za konkretno situacijo, v kakrsni poucujejo slovenski ucitelji dopolnilnega pouka po Evropi: heterogen razred, tako po starosti kot po znanju, razmeroma malostevilne skupine in malo tedenskih ur. Od doma poznajo otroci razlicno narecno in pogovorno obarvan jezik, njihovo sicersnje jezikovno okolje pa je neslovensko. S tem se njihov izkusenjski svet deloma razlikuje od tistega od njihovih vrstnikov v Sloveniji.

Ucna enota skusa upostevati tako funkcionalne kot globalne cilje jezikovnega pouka, s tem da gre v prvem primeru za spodbujanje predvsem govornih spretnosti (usvajanje oz. sistematiziranje jezikovnega znanja), v drugem pa za razvijanje sporazumevalnih. Predlozeno gradivo za usvajanje jezikovnih spretnosti temelji na predpostavki, da je posameznikovo govorno vedenje tesno povezano s kulturo sporazumevanja in je v tem smislu nadjezikovno. Zaradi tega se izbrane teme navezujejo na otrokov/mladostnikov izkusenjski svet in so predstavljene kar se da univerzalno, tako da jih je mozno ubesediti v maternem jeziku tudi v tujem okolju. Za tvorbo besedil so dani modeli, ki izzovejo poimenovanja in vzorci, v katere jih je mozno vstavljati, to pa nudi osnovo za dialog.

Izbrana tematika ne podaja celovite podobe sveta, so podane tri tematske prvine z govornovedenjskimi vzorci, med katerimi ucenec lahko izbira. Zdomski otroci se obicajno gibljejo v dveh kulturnih krogih, zato naj bi jim gradivo za jezikovni pouk omogocalo prosto prestopanje iz enega v drugega, ne da bi jih jezik dóma utesnjeval (sodobna avstralska mladina slovenskega porekla npr. svoje identitete ne more in noce prepoznavati v kvazifolklornem svetu, ki jim ga ponujajo starejse generacije). Jezikovni vzorci slovenskega jezika, nauceni v tujini, naj bi bili most za jezikovno usvajanje »domacega« sveta in kulture; specifiko tega sveta lahko prepustimo komplementarni, po pravilu kratkotrajnejsi bivalni izkusnji v domovini starsev. Iz znanega sveta se laze vstopa v neznanega.

Glede na tako zastavljeni jezikovni pouk je tudi delovni zvezek zamisljen kot gradivo odprtega tipa. Omogoca vstop in izstop na kateri koli stopnji, ozenje in sirjenje modelov ter raznoliko zaposlitev. Vsakemu ucencu daje moznost za individualni korak naprej. Individualizacijo tega tipa zahtevajo heterogeni razredi ze sami po sebi, zatorej je (bilo) gradivo pripravljeno tako, da se od ucencev ne pricakuje niti izenacenega znanja niti izenacenega napredka/uspeha.

Delovni zvezek predvideva delo z uciteljem, zato ne vsebuje dodatne slovnicno-slovarske enote, prilozen pa mu je prirocnik za ucitelja z mnogimi idejami, kako ucence spodbuditi in motivirati za delo v razredu ter tako popestriti lastne prijeme za resnicnemu zivljenju blizji in bolj prijeten pouk.

• oblacila, barve, svojina;

• prostor (kje?), cas --- vreme --- letni casi --- oblacila za razlicne priloznosti;

• kaj znam narediti sam --- otrokova samostojna aktivnost.

Za uvajanje navedene tematike sem izbrala pesmico in slikovno gradivo. Nastalo je na podlagi pesmice, besedno gradivo za vaje pa na podlagi obojega, pesmice in risb.

Pesmica je iz otroske zbirke PEDENJPED Nika Grafenauerja (Ljubljana: Mladinska knjiga, 1983), risbe pa so delo Matjaza Schmidta, ki ga poznamo iz otroskih knjig, kot sta Nejcev prvi leksikon (Ljubljana: Mladinska knjiga, 1982) ali Sonja in Peter se ucita slovensko (Celovec: Drava, 1986).

Pri vajah in nalogah si pomagamo z ucnimi karticami in listici, ki so tematsko povezani z obravnavano tematiko (risbe, slike, besede).

Gradivo je bilo pripravljeno s predpostavko, da so otroci v razredu heterogena skupina tako po starosti (7 do 10 let) kot po stopnji obvladanja slovenskega jezika, zato je snov razporejena od preprostega k bolj zahtevnemu, od osnovnih vzorcev za poimenovanje do bolj zapletenih, kot so opis, izrazanje mnenja ipd.

Navodila za delo

Iz predstavljenega gradiva lahko ucitelj sam izbere, kaj bo uporabil, upostevajoc dano situacijo v vsakem razredu. Poleg navodil, razlozenih v tem prirocniku, lahko ucitelj izrabi tudi druge ideje, ki mu jih narekujejo izkusnje pri delu s kombiniranimi razredi. Medtem ko se tisti na nizji stopnji zaustavijo ob dolocenem problemu ali jih zaposlimo z risanjem, lahko ucenci z vec znanja sami napredujejo skozi zahtevnejse naloge, ki jim tisti z nizjo stopnjo znanja se ne bi bili kos.

Vzgojno-izobrazevalni cilji

Uciteljev cilj naj bo razvijanje komunikacije. Zato naj uposteva naslednje stopnje pri usvajanju snovi:

a)  poimenovanje delov in celote,
b)  ponavljanje in razumevanje,
c)  ubesedovanje po danih modelih,
c)  prenos na lastno/ucencevo izkusnjo.

Metode dela

Delo z ucenci naj bo zastavljeno kot pogovor med ucencem in uciteljem ali kot pogovor med dvema ucencema po dolocenem vzorcu (t. i. vódeni pogovor) oz. prosto, s cimer utrjujemo obravnavano/predelano jezikovno prvino (slovnico), nato pa poskusamo prenesti novo pridobljeno/poglobljeno znanje na posameznikovo izkusnjo v trenutku govorjenja ali pa na splosno. Vodeni pogovor imenujem pogovor, ki ga usmerja/vodi ucitelj, s tem da pove, kaj naj posamezni ucenec vprasa oz. odgovori, in sicer po naslednjem zaporedju: Ucitelj: »Ucenec 1, vprasaj ucenca 2, kaj visi v omari!« --- Sledi vprasanje. --- Ucitelj: »Ucenec 2, nastej 4 stvari.« --- Sledi odgovor. Itd.

Delo v razredu popestrimo tudi z ustvarjalnimi jezikovnimi igricami, ki otroka pritegnejo in ob katerih se lahko razvije tekmovalni duh.

Ob usvajanju besednega zaklada lahko razred razdelimo na skupine, ki ob risbah/pesmi ipd. »zbirajo« poimenovanja in se drug od drugega ucijo. Lahko pa jih ob skupnem »ugibanju« ucitelj zapisuje na tablo in koncno jih ucenci skupaj ponovijo. Ob iskanju poimenovanj pustimo, da ucenci govorijo drug cez drugega oz. drug ob drugem. Tezko izgovorljive besede ali nove besede ponovimo skupaj sproti in vsakokrat, ko obdelamo tematsko zakljuceno enoto.

Nekatere vaje so primerne za resevanje v manjsih skupinah (2, 3 ali 4 ucenci, odvisno od velikosti razreda), npr. sestavljanje vprasanj ob risbi/pesmi, pisanje/tvorjenje povedi z doloceno besedo/dolocenimi besedami ipd.

Vzorci v pricujoci ucni enoti so samo modelni, vanje je treba vstavljati besede na nacin zamenjave, in to glede na simulirano ali resnicno situacijo. Vcasih je izbor uokvirjen/omejen, vendar lahko ucitelj tudi tu uvede druge potrebne izraze.

Vprasanja zastavlja najprej ucitelj ucencem, nato ucenci drug drugemu. Vmesna stopnja je t. i. vodeni pogovor, ko ucitelj usmerja pogovor ter tudi na ta nacin se utrjuje jezikovne strukture. Posebej primeren je za aktiviranje tistih ucencev, ki niso prevec samoiniciativni oz. glasni [poskusimo povezati dobrega z manj dobrim]. Taki vaji naj sledi prenos v realno sporazumevalno situacijo.

Tudi domace delo naj variira od enostavnega barvanja (po navodilu) do pisanja preprostih povedi ali pisanja krajsih oz. daljsih sestavkov, odvisno od obvladanja jezika.

Pregled obravnavanega gradiva

1  Osnovo tvorijo trije tematski sklopi, in sicer:

• kaj dela/zna Blaz?,

• oblacila,

• obleka in vreme.

Kaj dela Blaz?
Kaj znam sam_? Omara za obleko.
Oblacila za razlicne priloznosti.
Vreme --- Danes dezuje.
Rad_ imam sneg.
Pedenjped --- Sam.

1.2  Vsako risbo uvajajo tematsko zaokrozena poimenovanja oz. prepoznavanje predmetov, npr.: dogajanje/dejanje, oblacila, barve, svojina, prostor (kje?), snov, vreme, meseci, leto --- letni casi (kdaj?), opis (osnovni in razsirjeni besedni zaklad).

2  Odlocevalna in dopolnjevalna vprasanja ob stavkih z naslednjimi skladenjskimi vzorci:

O --- P sed. E: 3. os./2. os./1.os.; M: 1. os [2. os.]
     biti + sam./prid. beseda
O --- P --- Pr₄
O --- P --- PDkr {na/v}₅
O --- P --- PDc
[O --- P --- Pr₃]
O --- P --- PDkr {na/v}₄
glagol: sed., pret., prih.
samostalniska besedna zveza: gola (I in T E), ujemalna (I E)

Uporabljamo tiste skladenjske vzorce, ki jih ponuja dolocena snov/risba; ves cas uporabljamo seveda tudi ze uvedene (pravkar obravnavane), povsem nove pa le neobvezno ob sprotni neprisiljeni komunikaciji in ne kot model.

3  Igrice za urjenje spomina (in utrjevanje slovnicnih vzorcev):

• 12 predmetov/oblacil pokazem, skrijem; treba jih je nasteti cim vec in jih barvno opisati;

• po abecednem redu dodajamo predmete/oblacila v obrazec: Potujem na pocitnice in v kovcku imam: a _____ , b _____ itd. Vsak naslednji v igri mora ponoviti vse prejsnje predmete.

Pedenjped --- in ti?/Kaj znas sam?/Kaj rad delas?/Kaj si danes oblekel?/Moj pulover je zelen./Katere barve imamo najraje?/V soli nosim _____ ./Blaz gre v hribe. --- Tudi jaz grem v hribe. Kaj oblecem, kadar grem v hribe?/Vceraj je bilo soncno. Danes pa dezuje./Kaksno vreme je pozimi?/Kaj delamo na snegu?/Zimski sporti in oprema./Naredimo snezaka!/Naredili smo snezaka. --- Naredili bomo snezaka./Cesa ne smem sam?/Kaj pomeni »samostojnost«? Kdaj rabimo pomoc?

5  Tiha zaposlitev, lahko tudi domaca naloga:

Risanje./Barvanje risb./Opis risb. --- Razmisljanje ob risbah na dano iztocnico: Gledam se v ogledalo (obleka in barve), Moja omara pripoveduje, Grem na pocitnice in v nahrbtniku imam: a... b... c..., Ze spet dezuje, Ko sem prvic videl sneg, Samota, Samostojnost ipd.

6  Besedila s podobno tematiko kot dopolnilo:

Anica Cernejeva: V snegu na bregu (pesmica),
Sasa Vegri: Prijatelj (pesmica),
Sasa Vegri: Takrat (pesmica),
Slavko Pregl: Arjan je bolan (zgodbica).

Navodila za delo z gradivom

Delovni zvezek sestavlja 6 delovnih listov, vsak sestoji iz risbe in besedila (leva in desna stran odprtega zvezka). Delovne liste spremljajo navodila, in sicer v etapah skozi ucno uro; locene so z zvezdicami, znotraj le-teh pa so razporejena od 1 do 4 po naslednji logiki:

1.  naloga, ki jo bomo izpeljali,
2.  navodilo, kako jo izpeljemo,
3.  metoda, ki jo uporabimo,
4.  morebitna dodatna pomagala.

1. delovni list: Pesmica --- KAJ DELA BLAZ?

1.  Branje pesmice in razumevanje ob risbah.

2.  Ucitelj pesmico prebere dvakrat, ucenci samo poslusajo; nato se enkrat ob risbah in ob posamezni risbi kazemo, kaj fantek dela. --- Dolocimo mu ime (Blaz), pri izbiri naj sodeluje ves razred.

2  Prenos na trenutno situacijo izpeljemo z vprasanji (in odgovori):

2.1  Kaj pa ti? A se ti sam_

obleces?* obujes? ...

Ja      Ne, ne znam.

2.2  A se ti znas sam

pocesati? ...

Ja, znam.      Ne, ne znam (se).

2.3  Kdo te

pocese? obuje? ...

Mama.      Sestra.

2.4  Kaj najprej obleces? In potem?

3  Ucitelj sprasuje, ucenci odgovarjajo.

3  Ucitelj sprasuje, ucenci odgovarjajo.

1  Uvajanje poimenovanj za predmete in prostore na risbah ter prenos.
1.1  Kaj je to?/Ali vemo, kaj je to?         _____
  Kaj delamo z _____ ?        _____
  S cim se cesemo? _____ --- S cim se?         _____
1.2  A se ti rad umivas?/ceses/oblacis ...?
  Kdaj se umivamo/pocesemo/si skrtacimo cevlje/damo kapo na glavo?

2  Ob slikah postavljamo vprasanja, da se ucenci naucijo novih besed.

3  Ucitelj sprasuje, ucenci ali ucitelj odgovarjajo, skupno ponavljanje.

4  Posamezne nove predmete (ali dejavnosti) lahko predstavimo tudi na ucnih karticah.

2. delovni list: POGLEJMO V OMARO

1  Poimenovanje --- nastevanje in uvajanje ob risbi.

2  Ucenci naj si ogledajo risbo in nastevajo oblacila, ki jih poznajo, po vzorcih:
  A: 2.1  To je _____. To so _____.
        2.1.1  Kaj je v omari?         _____
        2.1.2  Kaj visi v omari?         _____
  B: 2.2  Kaj ima blaz v omari? V omari ima _____.

3  Ob 2.1 lahko ucence spodbujamo z vprasanji: Ali vemo, kaj je to?/Ali poznamo tole? Na koncu skupaj ponovimo nove besede, ce povzrocajo tezave, po veckrat. --- Ob 2.1.2 izpeljemo vodeni pogovor (v ucencevem odgovoru naj bosta po dva predmeta).

4  Za utrjevanje besednega zaklada lahko pripravimo in uporabimo ucne kartice.

2  Uvedemo naslednje variante vprasanj:
2.1  Ali imas ti tudi _____?        Ja, imam.
                             Ne, nimam.
2.2  Kaj imas danes na sebi?         _____
2.3  Kaj smo danes oblekli?         _____

3  Sprasujemo posamezne ucence. Zahtevamo cim vec razlicnih odgovorov. --- Ob nastevanju skiciramo oblacila na tablo (ali polagamo na klop ucne kartice). --- Ucenci naj drug drugega sprasujejo A imas ti tudi _____? in odgovarjajo »po resnici«.

4  Ucne kartice z oblacili.

2  Najprej se prepricamo, katere barve ucenci znajo poimenovati. Nato oblacilom na tabli (iz prejsnje faze) dodajamo barve po vzorcu:
2.1  Pulover je moder./Bluza je bela./Krilo je rdece./Cevlji so rjavi./...
2.2  Kaksne barve je _____? ...

3  Ucenci naj skupaj poimenujejo barve, pobarvajo poimenovanja za barve na delovnem listu in dodajajo barve oblacilom na tabli (ali na ucne kartice).

4  Razlicne ucne kartice z oblacili, ki naj jim posamezne skupine ucencev skupaj dodajajo izbrane/dolocene barve.

2  Takoj uvedemo resnicno situacijo z vprasanji
2.1  Kaksne barve je moj/tvoj/njegov/njen pulover?

3  Najprej ucitelj sprasuje posamezne ucence, nato naj se ucenci sprasujejo med sabo. Za pomoc jih lahko usmerjamo z vodenimi vprasanji.

2  Ucenci naj se opisejo v barvah po danem vzorcu (na delovnem listu).

3  Vajo izvedemo pisno ali ustno. Ce se ne znajo pisati, lahko izvedemo vajo ob skici in na tabli. Posamezni ucenec naj strnjeno pove 3-4 povedi po danem vzorcu. Potem naj opise se soseda.

2  Iz konkretne situacije izberemo nekaj primerov tipa
Njegov pulover je rdec. --- [To je] rdec pulover ...

3  Vaja naj poteka tako, da po en ucenec pove izhodiscno poved, drugi pa jo spremeni itd. Vaja naj poteka verizno.

2  Uvedemo vprasanja
2.1  Ali imas (barva) pulover/hlace?
2.2  Katere barve najraje nosis?
2.3  Katero barvo imas ti najraje?

3  Ucenci opazujejo po razredu in ugotavljajo. Barve lahko le nastejejo ali pa jih tudi zapisemo na tablo oz. listice.

4  Ucni listici za zapisovanje/barvanje.

2  A: Ce je potreben predah, naj ucenci pobarvajo obleke v omari, sicer pa naj bo to za domaco nalogo. Tisti, ki znajo, lahko tudi napisejo imena oblacil in barv.
  B: Skupino, ki zna vec, lahko zaposlimo s pogovorom:
2.1  Kaj najraje obleces?
2.2  Ali se sam obleces?
2.3  Kdo ti pomaga?

3  A: Tiha zaposlitev ucencev.
  B: Individualni pogovor ucitelj --- ucenec, ucenec --- ucenec.

2  Razred skupaj razmislja, kaj se lahko spravimo v omaro.

3  Skupno delo ucencev in ucitelja, ki lahko dolocene predmete skicira na tablo ali razdeli ucne kartice in tako spodbuja razmisljanje.

4  Skice na tabli, ucne kartice.

2  Ucence razdelimo v skupine po 2-3 (oz. vec, odvisno od velikosti razreda). V nahrbtniku imamo 12 oblacil. Po vrsti jih razlozimo in pokazemo, nato jih pokrijemo. Ucenci morajo nasteti vseh dvanajst predmetov (ali na prste ali jih zapisejo). Katera skupina je prva? --- Nato naj dolocijo se barvo!

3  Po dva ali trije ucenci naj staknejo glave in si pomagajo; ucitelj le usmerja delo; prvi del igrice je koncan, ko ima ena skupina vseh 12 predmetov. Po spominu dolocajo oblacilom se barve. --- Katera skupina je uspesnejsa? Koncno si vsi skupaj predmete ogledajo.

4  Nahrbtnik, 12 kosov oblacil, ruta za prekritje.

2  Ucenci pisejo na temo Moja omara pripoveduje. S tem lahko zaposlimo druge ucence, kadar z zacetniki utrjujemo snov.

3  Ucenci pisejo, ucitelj dela z drugo skupino.

3.  delovni list: OBLACILA ZA RAZLICNE PRILOZNOSTI

1  Uvajanje lokacije.

2  Z dvema povedma uvedemo lokacijo
2.1  V soli nosimo _____, _____, in _____.
     V postelji imamo na sebi _____.

3  Ucitelj spodbudi razmisljanje o tem, kaj oblecemo v dolocenih okoliscinah, nato cel razred ponovi/osvoji konstrukcijo.

2  A: Uvedemo vprasanje, da poimenujemo prostor, kjer se nahajajo otroci
2.1  Kje je/so/sta _____?     V/Na _____.
     B: Poimenovanja oblacil po znanem vzorcu.

3  A: Ucitelj sprasuje, ucenci odgovarjajo/ponavljajo za njim.
     B: Ucenci sprasujejo drug drugega. Ucitelj lahko sprozi sprasevanje z vodenim pogovorom.

2  Ob risbah tvorimo povedi po danem vzorcu.
2.1  Ali ti tudi obleces _____, ce si na/v _____?

3  Ucitelj sprasuje ali pa pomaga ucencem pri tvorbi vprasanja (ob slicici).

2  Novi vzorec uvedemo samo, ce splosno znanje v skupini to dopusca:
2.1   Kam gremo?     Gremo na/v _____.

3  Ucitelj ob risbah sprasuje, odgovarja skupaj cel razred, nato posamicno oz. v vodeni obliki.

2  V obrazec Potujem na pocitnice in v kovcku imam a _____, b _____, c _____ je treba po abecedi vstaviti nove predmete --- oblacila.

3  Ucitelj na zacetku pomaga, dokler si ucenci obrazca ne zapomnijo. Igrica poteka tako, da vsak naslednji ucenec ponovi ves niz (ali pa zacetek ponovi ves razred, posameznik pa le od abecednega niza naprej). --- Glagol imam iz obrazca lahko nadomestimo z glagolom je.

2  Za domaco nalogo damo podobno vajo, le da npr. kovcek nadomestimo z nahrbtnik, torba oz. glagol imam z je/sem dal_/spravil_/zalozil_. --- Za tiste z vec domisljije pa naslovimo nalogo z Pod posteljo sem spravil/skril_ a _____, b _____, c _____...

3  Individualno delo.

4.  delovni list: VREME --- Danes dezuje

1  Poimenovanja vremenskih pojavov in stanj.

2  Z vprasanjem
2.1  Kaksno vreme je danes?
vpeljemo poimenovanja za vremenske pojave [sproti jih lahko skiciramo na tablo (sonce, oblak, dez, soncna pot)] in odgovore, kot
2.2  Dezuje. --- Dezevno je./Sonce sije. --- Soncno je.
Pomagamo si lahko tudi z vprasanji
2.3  Kaj dela sonce/veter/sneg/dez? itd.

3  Ucitelj sprasuje, ucenci odgovarjajo/ponavljajo.

2  Z vprasanji
2.1  Kdaj sonce vzhaja? itd. (ob soncni poti)
dobimo odgovore
2.2  zjutraj, opoldne, popoldne, zvecer.
[Ce nam cas dopusca, lahko uvedemo tudi pozdrave glede na dnevni cas.]

3  Ob skici soncne poti ucitelj sprasuje, ucenci odgovarjajo/ponavljajo.

4  Skica na tabli.

2  Ob risbah na ucnih karticah uvedemo gornja poimenovanja in jih povezemo z vremenom:
2.1  Kaksno vreme je pozimi? --- Pa poleti? itd. oz.
2.2  Kdaj snezi?/Kdaj drsamo/plavamo? itd.

3  Ucitelj vpelje besede za nove pojme, ucenci ponavljajo/odgovarjajo.

2  Ob risbi naj ucenci nastevajo, kaj oblecemo, kadar dezuje.

3  Ucenci nastevajo oblacila za v dez; nove besede ponavlja za uciteljem cel razred.

2  Z vprasanji spodbudimo pogovor:
2.1  Ali imamo vsi deznik/pelerino/skornje?
2.2  Kdo ima deznik?/ _____...
2.3  Kaksne barve?

3  Pogovor lahko vpeljemo v vodeni obliki. --- Po nekaj ucencev skupaj naj opise skupino ljudi z risbe. Nato naj skupina skupini postavlja vprasanja o risbi (za opis in dejanje).

2  Ucenci naj risbo pobarvajo in nastejejo uporabljene barve. Uporabljajo naj vse znane stavcne vzorce.

3  Najprej tiha zaposlitev (ali domaca naloga), nato individualni pregled ucitelj --- ucenec ali ucenec --- ucenec.

4  Pobarvani delovni list.

2  Ucence z vec znanja zaposlimo s spisom Kar naprej dezuje ali Bil_ sem moker_ (lahko kot domaca naloga).

3  Individualno delo.

5.  delovni list: ZIMA --- Sneg

1  Razumevanje, ponavljanje, utrjevanje.

2  Ob sliki zacnemo pogovor z vprasanji
2.1  Kaj delamo pozimi?
2.2  Ali znamo smucati?/Kdo zna smucati/ _____?
2.3  Poimenovanja uvedemo z vprasanjem Kaj rabimo za smucanje/drsanje/...

3  Ucitelj si pomaga s skiciranjem na tablo ali z ucnimi karticami, ucenci odgovarjajo/ponavljajo.

4  Ucne kartice z zimskosportno opremo.

2  Ucenci naj osebe poimenujejo, nato pa sestavljajo vprasanja dveh tipov:

2.1  Kaj delajo?
2.2  Kaj imajo na sebi?

3  Pol razreda naj sestavlja vprasanja za drugo polovico, skupini naj si vprasanja nato izmenicno zastavljata. Lahko pa vsaka skupina najprej sestavi npr. po 6 vprasanj (jih zapise, ucitelj jih na hitro pregleda), nato pa si jih skupini izmenicno zastavljata. Sprasujejo in odgovarjajo clani skupine po medsebojnem dogovoru. Ucitelj le usmerja aktivnost v razredu.

2  Ob isti sliki naj ucenci pripovedujejo,
2.1  kaj so delali v nedeljo/vceraj/na pocitnicah oz.
2.2  kaj bodo delali jutri/v nedeljo/med pocitnicami.,
po vzorcu
2.3  Vceraj sem se sankal_/smucal_ itd.
2.4  Jutri se bom sankal_/smucal_ itd.

3  Ucitelj sprasuje, ucenci odgovarjajo/ponavljajo v skupini.

2  Z vprasanjem
2.1  Kje se smucamo/drsamo?
dobimo odgovore po vzorcu: Na smuciscu/drsaliscu/sankaliscu ipd.

3  Ucitelj pomaga ucencem pri odgovorih.

2  Z vprasanjem Kako naredimo snezenega moza? sprozi ucitelj pogovor o tem, kako se ga naredi.

3  A: Ucitelj sprasuje, razred poskusa s skupnimi mocmi opisati, kako se naredi snezaka. Ucitelj lahko pusti, da posameznik(i) opisejo postopek.

     B: Ucitelj si lahko pomaga s pesmico Anice Cernejeve (in tako ponudi morda neznani besedni zaklad):

V snegu na bregu je stal cuden mozic,
metlo je v roki drzal, brez rokavic.
Lonec je mamici vzel, oj, ta prismuk,
in ga na glavo del si za klobuk.

2  Domaca naloga ali tiha zaposlitev naj bo spis: Ko sem prvic videl_ sneg ali Kako dober je sneg!

3  Individualno delo.

6.  delovni list: Pesmica

1  Branje pesmice.

2  Ucitelj ponovno prebere izhodiscno besedilo --- pesmico Sam, in to dvakrat, potem pa se tako, da ucenci dokoncajo rimane besede v vrsticah.

3  Ucitelj bere, ucenci poslusajo oz. pri tretjem branju dopolnjujejo uciteljevo branje.

2  Z vprasanji spodbudimo razmisljanje:
2.1  Kaj vse smem sam_?
znam
2.2  Cesa ne smem sam_?
2.3  Kaj bi rad_ znal_ sam_?

3  Ucitelj sprasuje, ucenci odgovarjajo.

2  Pesmico lahko preberemo/povemo se
2.1  v mnozini: Blaz, Matej in Vesna ... ali
2.2  v dvojini: Blaz in Matej ...

Ucence opozorimo, da se je rima seveda izgubila.

3  Ucitelj prebere enkrat, nato pa tako, da ucenci dopolnjujejo:
Blaz, Matej in Vesna se sami oblece ... , sami obuje ... itd.

2  Ucitelj spodbudi razmisljanje z raznovrstnimi vprasanji, npr.
2.1  Ali je Blaz samostojen fantek?
2.2  Kdo je samostojen?
2.3  Kaj pomeni samostojnost?
2.4  Ali so 3/4/7-letni otroci samostojni? Kako?
2.5  Kdaj rabimo pomoc?
2.6  Kaj radi delate v dvoje/troje/v skupini?

3  Ucitelj sprasuje, ucenci oblikujejo svoja mnenja.

2  Po razmisljanju o pesmi ucenci napisejo spis z naslovom Samostojnost ali Samota.

3  Individualno delo.

Opombe

^*

Navodilo za pisne vaje: puncke naj dopisejo a za zenski spol, npr. sam_. To velja za vse naslednje primere.