Seminar in delavnica 'Tujejezicno ucbenisko gradivo in aplikacija na slovenscino'

V okviru Centra za slovenscino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovanske jezike in knjizevnosti FF je organizirana Celoletna sola slovenskega jezika (CS). Ta poteka kot celoletni tecaj v treh semestrih, stiri ure na dan petkrat tedensko. Stevilo udelezencev te sole se je po letu 1992 neprestano povecevalo.¹ V CS poucuje skupina lektorjev. Pri svojem delu uporablja ucbenike, nastale predvsem iz potreb lektoratov SSJLK in Poletne sole, ki imata v primerjavi s Celoletno solo daljso tradicijo, a se od nje bistveno razlikujeta po casu trajanja in po svojem naslovniku.²

Udelezenci CS se med seboj razlikujejo glede motivacije (interesov in potreb), ki jih vodi pri ucenju slovenscine, in glede predznanja. Zaradi pestre strukture udelezencev CS, pomanjkanja in vcasih neustreznosti ucbeniskega gradiva³ so se lektorji morali znajti vsak po svoje. Ob obstojecih ucbenikih so uporabljali gradivo, ki so ga pripravljali sami, tako kot so narekovale sprotne potrebe. Na zalost pa je vecina tako nastalega gradiva ostala neznana sirsemu krogu uporabnikov.

Po analizi stanja in da bi se dopolnil primanjkljaj na podrocju ucbenikov, so si lektorice CS zastavile nekaj smernic, ki naj bi jih vodile pri nastajanju novega ucbeniskega gradiva za potrebe celoletnih tecajev:

1.  Izkoristiti prednosti dela v skupini: izmenjava, komentar, dopolnjevanje, izboljsava zbranega gradiva --- skupno ustvarjanje.

2.  Ohraniti najboljse, kar je ze bilo narejenega, in graditi na ze obstojecem gradivu, ne pa zacenjati znova: pri tem gre za ohranjanje preizkusenih tipov besedil, vaj in preglednic, kot tudi za ohranjanje in uporabo celotnih ucbenikov, ki se jim dodaja le dopolnilno gradivo.

3.  Dobro poznavanje domacega gradiva in strokovnih analiz, narejenih na tem podrocju,⁴ ter seznanjanje s sodobnim tujejezicnim ucbeniskim gradivom in z novimi pristopi, ki se v svetu pojavljajo pri poucevanju tujih jezikov.

Zadnja smernica je spodbudila k analizi nekaterih novejsih ucbenikov za ucenje tujih jezikov. Vprasanje je bilo, kaksno je tujejezicno ucbenisko gradivo, kaj vsebuje, kako je sestavljeno. Pri tem se je iskalo predvsem njihove skupne tocke in stalnice ter moznost prenosa odkritih dejstev na slovenscino.

Analiza je bila tudi osnova za pripravo seminarja in delavnice Tujejezicno ucbenisko gradivo in aplikacija na slovenscino, ki sta bila kot del permanentnega izobrazevanja lektorjev izvedena novembra 1995. Seminar je organiziral Center za slovenscino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovanske jezike in knjizevnosti, pripravile in vodile pa so ga Ljubica Crnivec, Andreja Markovic in Natasa Pirih.

Namen seminarja in delavnice je bil trojen:

A  Sinteticno predstaviti ugotovitve ob analizi tujejezicnega ucbeniskega gradiva; ob tem primerjalno prikazati stanje v ucbeniskem gradivu za ucenje slovenscine kot drugega/tujega jezika.

B  Izvesti modelno uro in prikaz dolocene metodicne dejavnosti v dveh tujih jezikih (v francoscini in anglescini); na ta nacin naj bi se slusatelji seminarja (v vecini ucitelji slovenscine kot drugega/tujega jezika) poskusali vziveti v vlogo ucenca in to izkusnjo uporabili pri tvorbi lastnega ucbeniskega gradiva.

C  Ob analizi teoreticno predstavljenega tujejezicnega gradiva in na podlagi njegovega neposrednega 'dozivljanja' ob modelni uri v delavnici izdelati gradivo za ucenje slovenscine.

A  Povzetek analiz tujejezicnih ucbenikov

Ucbenike za ucenje anglescine, francoscine, nemscine in italijanscine⁵ kot tujih jezikov smo analizirali glede na naslov, avtorje, sestavo ucbeniskega kompleta, zgradbo ucbenika, zgradbo lekcije, vrste besedil, ki uvajajo lekcijo in ki se v njej sicer pojavljajo, tipe vaj, stalne teme, komunikacijske funkcije.

1.  Naslovi ucbenikov vabijo k ucenju (pozdrav, izbira) ali opozarjajo, da ucbenik vodi k cilju --- znanju jezika (pot, cesta), ali pa izpostavljajo metodo dela (aktivni pogovor, nove teme, mozaik).

2.   Prakticno vsi ucbeniki so rezultat timskega dela skupine avtorjev, pri cemer je vcasih tudi razvidno, kako si posamezniki delijo naloge.

3.  Kompleti so sestavljeni iz:

• ucbenika,

• delovnega zvezka,

• prirocnika za ucitelje,

• avdio (in video) kaset,

• prosojnic, kartic za igranje vlog ipd.,

• dodatnih slovnicnih vaj.

Ucbeniki so razmeroma obsezni, v njih je od 10 do 30 lekcij (od 150 do 200 strani). Vsebujejo slovnicne preglednice, zelo natancno razdelana kazala, abecedne in/ali tematske sezname besed oziroma slovarcke. Vcasih so dodani tudi foneticni zapisi besedil s kaset, testi, resitve nalog.

5.  Zgradba lekcij

V lekcijah se pogosto pojavljata dva funkcijsko razlicna dela :

• 1. del: ucenje jezika in njegovo obvladovanje ter vsestransko razvijanje jezikovnih spretnosti (poslusanje, govorjenje, branje, pisanje),

• 2. del: razumevanje, sirjenje in poglabljanje osnovnega znanja (v nadaljevanju oznacen s sivino).

1. del uvaja besedni zaklad, fraze in slovnicne strukture (ucenje jezika)			2. del preverja razumevanje in transfer (seznanjanje z jezikom)
Teme in okoliscine	Komunikacijski cilji	Slovnica
Predstavitev teme: --- realisticne pogovorne situacije --- kratka besedila --- razpredelnice z uporabljenimi vzorci Vaje za utrjevanje sporocanjskih vzorcev in slovnice			besedila za poslusanje in branje Vaje

Tabela 1: Prikaz na dva dela razdeljene lekcije v ucbeniku za ucenje italijanscine Buongiorno.

Podrocje jezikovne kompetence					Podrocje jezikovne performance
Poznavanje jezika			Poznavanje dezele
slovnica	glagol	fonetika	besednjak	kultura	ustno	pisno

Tabela 2: Lekcija v kazalu ucbenika za ucenje francoscine Mosaique.

Jezikovni »input«				Razvijanje jezikovnih spretnosti
				branje	govorjenje	poslusanje	pisanje
slovnicne strukture	glagol	besednjak	sporocanje

Tabela 3: Razdelitev lekcije v kazalu ucbenika za ucenje anglescine Headway.⁶

6.  Vrste besedil

V ucbenikih se pojavljata dve vrsti besedil:

• prilagojena, ucbeniska besedila, ki so naceloma kratka, odslikavajo realno situacijo pri sporocanju in izpostavljajo tipicne sporocanjske vzorce, ki si jih je treba zapomniti kot celoto;

• avtenticna besedila: zahtevnost se stopnjuje od posameznih napisov, s katerimi se srecujemo v vsakdanjem zivljenju, do kompleksnih besedil (publicisticnih, strokovnih, literarnih).

• vidni (besedilo + barvni poudarki + fotografija/ilustracija + video posnetki),

• slusni (posnetki na avdio kasetah),

• logicni (tabele/preglednice/okvirji/vaje, ki spodbujajo k razmisljanju o jeziku).

V ucbenikih ponavadi ni prostora za pisanje, vecinoma vsi avtorji dodajajo delovne zvezke. Nekateri tipi vaj se vec pojavljajo v ucbenikih, drugi pa v delovnih zvezkih. Navodila za isti tip vaje se lahko spreminjajo, s tem avtorji poskrbijo za pestrost.

Vaje, ki so v ucbeniku	Vaje, ki so v delovnem zvezku	Vaje, ki so v ucbeniku ali v delovnem zvezku
--- vaje za razmislek --- spodbujajo k razmisljanju o jeziku in k primerjanju jezikov med seboj (opazovanje, primerjanje, locevanje, iskanje odgovorov na dolocene jezikovne pojave); --- vaje za pomnjenje in razvijanje jezikovnih spretnosti (poslusanje, branje, ponavljanje in ucenje kratkih vzorcev na pamet); --- vaje za slusno razumevanje (poslusanje in iskanje pravilnih odgovorov na vprasanja v zvezi z besedilom); --- vaje za razumevanje napisanega besedila (branje in iskanje pravilnih odgovorov na vprasanja v zvezi z besedilom).	--- vaje za sirjenje in utrjevanje besednega zaklada (liste besed, iskanje nasprotij, nadpomenk, parov); --- vaje za utrjevanje slovnicnih vzorcev (spreganje, sklanjanje); --- vaje za skladnjo (odgovori in vprasanja, tvorba povedi in besedil po modelu, preoblikovanje povedi); --- vaje za razumevanje prebranega (povezovanje razlicnih delov povedi, povezovanje opisov z razlicnimi slikami).	--- vaje ob besedilih (vstavljanje pravilnih resitev --- dopolnjevanje ali koncevanje povedi ali kompleksnejsih besedil, reagiranje na situacijo, igranje vlog v dani situacijo).

8.  Stalne teme in druzine besed v ucbenikih za zacetnike

Teme	Druzine besed
1.  identiteta oseb 2.  cas, v katerem zivimo 3.  osnovne clovekove potrebe in prostor, dom 4.  clovekovo okolje   --- delovno okolje   --- okolje, s katerim se srecujemo vsak dan   --- sirse okolje   --- naravno okolje 5.  clovek v gibanju 6.  clovek in njegov videz 7.  kultura in komunikacija	imena, priimki, narodnost, jezik ura, dnevi v tednu, meseci, letni casi druzina, hrana, pijaca, stanovanje, pohistvo poklici, delovna mesta trgovine, uradi, javne sluzbe mesto in ulica, kraji, pokrajine, razlicne dezele vreme, zivali, rastline prevozna sredstva, potovanja, pocitnice, turizem, sport, prosti cas clovesko telo, zdravje, bolezen, obleka mediji, knjizevnost, umetnost

9. Komunikacijske funkcije

Ob vsaki temi avtorji ucbenikov poudarijo dolocene komunikacijske funkcije in v okviru teh se posebej izpostavijo nekaj kratkih sporocanjskih vzorcev.

B  Vzorcne ure

Modelni del seminarja je bil razdeljen na dva dela. Najprej je Andreja Markovic izvedla uro francoskega jezika, potem pa je Ljubica Crnivec predstavila ucbenik za ucenje anglescine v paru z nalogo iz tega ucbenika, ki so jo udelezenci tudi izvedli.

Pri oblikovanju novega ucbeniskega gradiva je za ucitelja namrec zelo koristno, da se vcasih »prelevi« v ucenca in pri tem odkrije moznosti in meje lastne percepcije in produkcije ter v skladu s tem oblikuje svoje kriterije pri poucevanju.

Vzorcna ura francoscine

Modelna ura francoscine je bila izvedena po ucbeniku Bonne Route.⁷ Pri svojem delu z gradivom je lektorica namenoma dosledno sledila navodilom iz prirocnika za ucitelje, ki je sestavni del ucbeniskega kompleta.

Udelezenci seminarja so bili razdeljeni v dve skupini. V prvi so bili tisti, ki so svoje znanje francoskega jezika v anketi pred seminarjem oznacili kot nic ali slabo ('ucenci'), v drugi pa tisti, ki so svoje znanje francoscine oznacili kot dobro (opazovalci). V modelni uri (slo je za eksperiment, omejen na zelo kratek cas) je bilo predstavljeno besedilo lekcije, ki je bilo nato poslusano na kaseti in prebrano, razlozene so bile besede in narejene vaje za razumevanje. Po koncu modelne ure so tako 'ucenci' kot opazovalci imeli moznost povedati svoje vtise.

Sam potek ucne ure nas je opozoril, da se mora ucitelj nujno zavedati posebnosti in enkratnosti svoje ucne ure. Isto ucno gradivo, opremljeno z istimi navodili, pripravljeno z istimi pedagoskimi pristopi, se razlicno obnese --- odvisno pac od naslovnika in od uigranosti med uciteljem in ucenci. Nekdo potrebuje vec, nekdo pa manj casa, da se nauci iste snovi. Upostevati je treba tudi razlicne nacine pomnjenja snovi in vzdusje --- pocutje, custva in motivacijo ucencev, ki gotovo bistveno vplivajo na rezultat ucne ure.

Ce torej analiziramo izvedbo eksperimenta, ugotavljamo, da je treba pri oblikovanju lastnega gradiva imeti v zavesti, da se ne da izdelati univerzalnega gradiva, primernega za vsakega naslovnika. Preden se torej lotimo priprave gradiva, je dobro predvideti znacilnosti potencialnih sprejemnikov (predznanje, motivacijo, cas, ki ga imamo na voljo).

Treba je dolociti cilje, ki jih zelimo doseci. Ob modelu francoske lekcije smo opazovali, da se napovedane (pricakovane) slovnicne strukture ne pojavijo v celoti v besedilu, ampak samo v vajah; ob tem izhajajo iz besednjaka v besedilu. Postavlja se vprasanje, ali je to ustrezno ali ne. Tukaj bi takoj veljalo opozoriti na analogen problem slovenskega ucbeniskega gradiva, ki v lekcijah sicer vecinoma vpeljuje izbrane slovnicne strukture, je pa izredno nedosleden pri besednjaku v vajah --- vaje pogosto ne operirajo z besednjakom (se pravi tudi s temo ne), ki ga vpelje besedilo lekcije. To je, vsaj pri zacetnikih, nedopustno.

Vsak avtor si gotovo zeli dati svojemu gradivu cim vecjo razseznost. Tu se pojavlja problem potrebnosti oziroma nepotrebnosti prirocnikov za ucitelje. Dejstvo je, da jih ucbeniki za poucevanje slovenscine kot tujega jezika nimajo.⁸ V tujini pa so taki prirocniki stalna praksa, saj skoraj ni kompleta, ki poleg ucbenika, delovnega zvezka in avdio kaset ne bi vseboval tudi prirocnika za ucitelje. Taksen prirocnik vecinoma predlaga mozne pristope k posameznim besedilom in vajam in s tem omogoca vecjo uporabnost gradiva.

Oblika ucenja v paru

V drugem delu je Ljubica Crnivec predstavila angleski ucbenik, namenjen ucenju jezika v paru.⁹ Gre za obliko prirocnika, kakrsnega na trgu ucbenikov za slovenscino se nimamo. V knjizici je zbrana serija vaj za delo v paru, namenjenih predvsem popestritvam klasicnih ucnih ur ali pa izvedbam dopolnilnih konverzacijskih tecajev. Osnovno vodilo teh vaj je taksno: vsak partner ima svojo knjizico (A in B) z isto vajo, vendar ima vsak v njej le del informacij; ob pogovoru morata sestaviti celoto. Konverzacija seveda poteka v tujem jeziku, ucitelj je samo opazovalec in pomocnik --- hodi od para do para, nadzoruje delo in pomaga pri morebitnih tezavah. Ker vsi delajo hkrati in je popoln nadzor onemogocen, je toliko bolj pomembno, da ucitelj da dovolj jasna navodila za delo. Pri tem so mu gotovo v veliko pomoc napotki, namenjeni samo njemu.

Na seminarju so dve konkretni dejavnosti iz tega prirocnika preizkusili vsi udelezenci. Ob koncu so imeli cas za izrazanje svojih vtisov ob tej dejavnosti.

Taksni tipi vaj ucitelje naravnost vlecejo k posnemanju. Vendar pa tudi tu brez lastne ustvarjalnosti ne gre. Fotokopiranje tujega gradiva (neupostevajoc pri tem samo grobega krsenja avtorskih pravic) ni primerna pot za poucevanje slovenscine. Tuje zglede pa lahko koristno uporabimo --- ce ne drugace, pri odkrivanju lastne ustvarjalnosti.

To smo skusali dokazati v delavnici.

C  Delavnice

Po simulacijah ucnih ur so bile organizirane stiri skupine, ki so se lotile priprave gradiva. Pri nas se pisanja ucbenikov po navadi loteva en sam clovek,¹⁰ v tujini pa nastajajo ucbeniki skoraj vedno v skupini --- ce bi nasteli vse sodelujoce pri posameznem projektu, njihovo stevilo vcasih doseze tudi 20 ljudi.

Dve skupini sta po modelih za delo v dvojicah za ucenje anglescine oblikovali analogno gradivo za ucenje slovenscine. Delo je potekalo v vec fazah. Odgovoriti je bilo treba na vprasanje, kaj zelim z nalogo preverjati in kako, dolociti je bilo treba komunikacijske cilje, v okviru teh sporocanjske vzorce, temo, okoliscine in besednjak ter slovnicne strukture, ki se bodo pri dejavnosti obravnavale. Poleg tega sta morali obe skupini lastno vajo opisati in jo nadgraditi.

Tretja in cetrta skupina sta morali na podlagi modelne ure francoscine pripraviti koncept celotne lekcije z besedilom in vajami. Dolociti je bilo treba komunikacijske cilje, sporocanjske vzorce in slovnicne strukture, ki naj bi se v lekciji obravnavale. Ena skupina je pripravila koncept lekcije za zacetni nivo ucenja, druga pa za nadaljevalno stopnjo. To poudarja univerzalnost tem in njihovo koncentricno pojavljanje na razlicnih nivojih.

Na koncu so skupine porocale o svojem delu.¹¹

Zakljucek

Seminar in delavnica sta bila namenjena uciteljem slovenscine kot tujega jezika kot spodbuda k lastni ustvarjalnosti. Seznanjali so se z novimi pristopi k ze obstojecemu gradivu in z moznostmi dela ob poznavanju tujih zgledov. Ob izkusnji s tega seminarja se odpirajo moznosti za nove teme seminarjev in delavnic. Zanimivo bi bilo preizkusiti modelne ure v manj znanih jezikih ter druge metode ali gradiva za poucevanje tujih jezikov.

Primer vaje za delo v paru. Vaja je primerna za zacetno skupino.

Tema	Slovnica		Komunikacijski cilji umescanje predmetov v prostoru
Tematsko besedje	Glagol	Druga slovnica	Sporocanjski vzorci
Predmeti v kuhinji: vilice, zlice, nozi (predal za jedilni pribor) ponev, pekac, lonec, posoda, pokrovka skodelice, kozarci, krozniki, mesalnik, toaster caj --- cajnik kava --- dzezva krpa, prticki ----------------------------- Kuhinja: hladilnik stedilnik, pecica, napa pomivalno korito pomivalni stroj kuhinjske omare pult ----------------------------- Glagoli biti, stati, lezati, viseti ----------------------------- dati, postaviti ----------------------------- vzeti	kje je? --------------------- kam das? --------------------- od kod vzames?	kje? predlogi na, v, ob, pri, pod, nad, pred, za, med 5. in 6. sklon --------------------- predlogi 4. sklon 2. sklon	kje je ...?    stoji ...?    lezi ...?    visi ...? Ali je ... v omari? Mi lahko poves, kje je ...? A ves, kje je ...? Ne slisim. Lahko ponovis ...? ------------------------------------------ Kam das ...? Od kod vzames?

Student A:

Na sliki je kuhinja. V kuhinji vidite razlicne predmete: vilice, zlice ... Tudi student B ima sliko kuhinje, ampak kuhinjske omare in stene so prazne. Predmeti iz kuhinje so narisani spodaj. Student B sprasuje, kje so predmeti (ne sme videti vase slike). Odgovarjajte mu, on pa naj predmete vrise na pravo mesto. Na koncu primerjajta obe sliki!

Model:
Skodelice so v omari, na srednji polici, pod kozarci.

Ob tej sliki se lahko se pogovarjamo:

Kam das/postavis/pospravis/polozis ...?
Od kod vzames?

Student B

Na sliki je kuhinja, ampak omare in stene so prazne. Vprasajte studenta A, kje so predmeti. Potem predmete narisite!

Model:
Kje so kozarci?
Ali je ... v omari?
A ves, kje je ...?
Mi lahko poves, kje je ...?
Ne slisim./Ne razumem. Lahko ponovis?

Ob tej sliki se lahko se pogovarjamo:

Kam das/postavis/pospravis/polozis ...?
Od kod vzames?

Rezultati delavnice: 2. skupina

Primer vaje za delo v paru. Vaja je primerna za nadaljevalno skupino.

Tema	Slovnica		Komunikacijski cilji umescanje predmetov v prostoru
Tematsko besedje	Glagol	Druga slovnica	Sporocanjski vzorci
Kopalnica: stranisce/WC skoljka kopalna kad prha/tus umivalnik bide ogledalo pralni stroj kosara za perilo ----------------------------- zobna scetka zobna krema brisaca milo krema sampon glavnik krtaca fen/susilnik ----------------------------- Glagoli umivati se/umivati si tusirati se kopati se briti se sminkati se/liciti se cesati se	biti kje je? --------------------- kam ? --------------------- povratni glagoli	predlogi na, v, ob, pri, pod, nad, pred, za, med 5. in 6. sklon --------------------- predlogi 4. sklon	kje je ...? x je v/na/pri/ob/pred/za/med ... x je levo/desno x je levo od ... x je zgoraj x je nad ... x je spodaj x je pod ... x je zraven ... ------------------------------------------ kam das ...?

Kopalnico ima ...

Imate novo stanovanje, v katerem je zelo moderna kopalnica. Prijatelju/Prijateljici razlagate, kako je kopalnica opremljena. Prijatelj/Prijateljica vas sprasuje, kako so razporejeni elementi.

To je nacrt, ki ga imate.

Tu pa je prazen nacrt, v katerega naj vas prijatelj/vasa prijateljica narise manjkajoce elemente.

Kako razlagamo?

Primeri:
Ogledalo je nad umivalnikom.
Bide je zraven stranisca.
Kopalna kad je na desni.
Kopalna kad je desno od bideja.

Kako sprasujemo?

Primeri:
Kje je kopalna kad?
Kje sta umivalnika?
Kje so police?

Ob istih slikah lahko sprasujete:

Kam bi postavil/dal/polozil/pospravil...?
Kam si postavil/dal/polozil/pospravil ...?
Kje se umivas?
Kje si umivas roke?

Rezultati delavnice: 3. skupina

Kazalo lekcije --- zacetna stopnja

Tema	Slovnica		Komunikacijski cilji telefoniranje: znati se predstaviti opisati lokacijo opraviciti se za napacno stevilko
Tematsko besedje	Glagol	Druga slovnica	Sporocanjski vzorci
telefon    govorilnica    stevilka    telefonirati    imenik opraviciti se za, pomota naslov    ulica    hisna stevilka    stevilka avtobusa    postaja dobiti se nekje	glagoli statike	samostalniki v 5. sklonu	predstavljanje opravicevanje navajanje/sprejemanje podatkov o kraju navajanje/sprejemanje podatkov o casu

Shema lekcije po zgornjem kazalu

I. Pogovor po telefonu + fotografija/slicica + kaseta s sumi

II. Vaje

1)  vaja za razumevanje +/-
2)  vprasanja ob dialogu (ponovitev slovnice)
3)  dril vaje
4)  igranje vlog oziroma simulacija
5)  besede: vstavljanje v dialog
6)  besede: oblikovanje novega dialoga
7)  odgovor na telefonski odzivnik

III. slovnica: 5. sklon - KJE?

v
na
pri
ob
po

glagol:

stanovati --- stanujem
ziveti --- zivim

Navodila za ucitelja

I. Studentje naj dvakrat poslusajo posnetek na kaseti.

Inacica A: Sledi grobo preverjanje razumevanja:

• kaj so si zapomnili,

• katere besede so si zapomnili,

• odgovori na odlocevalna vprasanja: vaja +/-.

• poimenovanja: (stara, nova),

• zgodba.

II. Ponovno poslusanje --- podrobno razumevanje + sinonimi.

III. Slovnica --- razlaga slovnice in dril.

IV. Ucitelj prebere dialog, potem ga preberejo studentje po vlogah.

V. Ostale vaje po izbranem zaporedju:

• slovnicne vaje: --- vstavi: predloge, sklonske koncnice, glagole,

• leksikalne/slovarske vaje,

• pravopisne vaje (geografska imena, ura),

• komunikacijske vaje.

Kazalo lekcije --- nadaljevalna stopnja

Tema	Slovnica		Komunikacijski cilji
Tematsko besedje	Glagol	Druga slovnica	Sporocanjski vzorci
zmenek gledalisce kino koncert opera koledar kulturnih prireditev	naklonski glagoli	naklonskost, ki ni vezana na glagol	povabiti nekoga na zmenek

Shema lekcije po zgornjem kazalu

I. Barvna fotografija mladenica in mladenke

II. Dialog realne situacije (kaseta)

A: Prosim?
B: Dober dan. Vojko pri telefonu. Lahko govorim z Mojco?
A: Ja, pri telefonu.

. . .

III. Vaja za razumevanje

Vprasanja:

izpisati iz besedila vse povedi, ki vsebujejo naklonske izraze.

---

Opombe

¹

Iz porocil CS lahko razberemo stevilo udelezencev v posameznih letih: 1992/93 34, 1993/94 49, 1994/95 50, 1995/96 54, 1996/97 56.

²

Gre za pocitniska tecaja, ki trajata od dveh do stirih tednov; naslovnik PS je bil na zacetku, ko so ucbeniki nastajali, predvsem slovenski izseljenec, naslovnik SSJLK pa predvsem slavist in pripadnik kaksnega slovanskega naroda.

³

Serija ucbenikov za krajse tecaje ni zakljucena; manjka ucbenik za izpopolnjevalno skupino. Nimamo dovolj ucbenikov za daljse tecaje z vec urami, za specificne jezikovne skupine, za samoucenje, za osvezitev znanja, za konverzacijo, za pripravo na certifikatni izpit, za poslovni jezik ...

⁴

Mladen Pavicic (1995). O sodobnih ucbenikih za ucenje slovenskega knjiznega jezika za tujce. Zbornik XXXI. SSJLK, str. 21-35.

⁵

Ucbeniki za ucenje italijanscine, nemscine, francoscine in anglescine kot tujih jezikov, ki so bili analizirani:
Rosanna Brambilla in drugi (1994). Buongiorno. Italijanscina za zacetnike. Ljubljana: DZS.
Gerd Neuner in drugi (1987). Deutsch Aktiv Neu, Ein Lehrwerk für Erwachsene. München, Berlin: Langenschaft.
Hartmut Aufderstrasse (1992). Themen Neu. Lehrwerk für Deutsch als Fremdsprache. Ismanig: Hueber.
Beatriz Job (1994). Mosaique. Méthode de Français. Paris: Clé International.
Guy Capelle, Noelle Gridon (1990). Espaces. Paris: Hachette.
Sue Mohamed in Richard Acklam (1992). The beginners' Choice. Longman.
John in Liz Soars (1986). Headway. Oxford: Oxford Universitiy Press.

⁶

Pri 2. in 3. tabeli se pojavlja locevanje glagola od ostale slovnice. Dejstvo je, da glagolu avtorji vecine ucbenikov namenjajo posebno mesto.

⁷

Pierre Gibert in drugi (1988). Bonne Route!. Alliance Française. Paris: Hachette.

⁸

Izjemi sta sta le ucbenik Martine Krizaj Ortar (1991). Ucimo se slovenscino. Ljubljana: DZS in Ljubice Crnivec (1994). Slikovno gradivo za slovensko besedo v zivo. Ljubljana: Poletna sola slovenskega jezika, ki prinasata zametke takega prirocnika.

⁹

Peter Watcyn - Johns (1984). Penguin Funtional English. Pair work 1. Student A. Student B. London.

¹⁰

Izjema je ucbenik treh avtoric: Metke Cuk, Gite Vuga in Marjance Mihelic (1994). Odkrivajmo slovenscino. Ljubljana: SSJLK.

¹¹

Rezultati delavnic so dodani na koncu clanka kot priloga.

---