Lazje na maturi

Odlocitev, da v nase solstvo vpeljemo maturo, sega nazaj v leto 1989. Matura preverja znanje, sposobnosti in ucne navade iz petih izpitnih enot. Trije predmeti so skupni za vse maturante. Eden izmed njih je tudi slovenski jezik in knjizevnost. Zahteve za ocene so enotne in niso odvisne od vrste srednje sole.

Od ucencev se v katalogu za maturo iz slovenskega jezika in knjizevnosti v splosnem zahteva, da prepoznavajo literarna dela, jih znajo razcleniti in povezati z avtorjem in njegovim opusom ter postaviti v literarnozgodovinsko obdobje. Pri tem pa naj kandidati uporabljajo tudi strokovno izrazje in pridobljeno znanje uporabljajo pri interpretaciji.

Cilj mature iz slovenskega jezika in knjizevnosti je tudi v tem, da dijaki sprejmejo slovenski jezik in knjizevnost kot najpomembnejsi del svoje kulturne dediscine, ki je pravzaprav bistvena za clovekovo in tudi narodno identiteto.

1.1  Matura na nasi soli

V solskem letu 1993/94 sem poucevala 4 cetrte letnike, in sicer 1 zakljucni letnik in 3 maturitetne. Za prvo maturo po novem sem pripravljala 49 ucencev.

Ko smo s to generacijo v sredini tretjega letnika dobili v roke Predmetni izpitni katalog za slovenski jezik in knjizevnost, smo vztrepetali. Pot je bila zacrtana, cilji postavljeni, bili pa smo pravzaprav brez ustreznega ucbeniskega gradiva.

Ne glede na to, da smo ze prej pri pouku knjizevnosti delali v smeri, ki jo je zacrtala matura po novem, smo odgovore na vprasanja po Katologu sicer nasli v literaturi, vendar je ta tako obsezna, da se je en sam ucenec niti fizicno ne more lotiti, kaj sele, da bi pri tem primerno usvojil zahtevano znanje. Katalog za maturo predvideva kar 22 (!) najrazlicnejsih ucbenikov in prirocnikov za maturo iz slovenskega jezika in knjizevnosti. Namesto da bi upraviceno bíli plat zvona, smo zaorali ledino in se z garaskim delom pospeseno lotili predvsem resevanja tezav z ucbenikom, z izborom literature in njeno predstavitvijo.

Prisla sem do spoznanja, da ucitelj ni le tisti, ki podaja snov, ampak tisti, ki usposobi ucence za samostojno ucenje. Je organizator in moderator pouka. Uspesno ucenje pa ni samo kopicenje in sprejemanje novih spoznanj in pojmov, bistveno je, da zna ucenec aktivno povezovati, analizirati, izbirati bistvo in resevati probleme.

Glavno vodilo mi je bilo: samostojno in ustvarjalno delo.

2  Raziskovalna naloga

Kadar se ucenec metodicno postavlja v aktivno vlogo pri odkrivanju novega znanja, se postavlja v vlogo raziskovalca.

Ze v nizjih letnikih sem z zgoraj omenjenimi ucenci veliko delala v obliki referatov. Izdelali smo si dolocen sistem, da so ucenci zahtevana nova znanja lazje in bolj sistematicno usvajali.

Prav ta nacin dela v razredu nama je bil izhodisce pri razmisljanju o raziskovalni nalogi. Komu? Ucencu raziskovalcu Franciju Lajovicu in meni kot njegovi mentorici.

Naslov raziskovalne naloge je Lazje na maturi z drugacnim ucenjem knjizevnosti. Raziskovalna naloga je narejena z namenom, pripraviti ucbenik, ki ucencu, ki ze sodeluje ali bo nekoc sodeloval pri duhovnem in tvarnem napredovanju, pomaga znanje usvojiti cim hitreje in cim bolj kakovostno. Zato se celotna raziskovalna naloga opira na Predmetni katalog za maturo, ki pa je ze sestavljen tako, da zahteva prenovo pouka slovenskega jezika in knjizevnosti. Kljub temu da se tako ucenci kot profesorji v tako hitrem casu nismo mogli prilagoditi novim zahtevam, ki jih prinasa matura, raziskovalna naloga ze predlaga mozne izboljsave in resitve --- tudi nov ucbenik.

2.1  Namen

Namen najinega raziskovalnega dela je bil, odkriti nekatere napake dosedanjih ucbenikov, jih odpraviti in kreirati ucbenik, ki bi bil aktualen za danasnje obdobje: ohranil bi urejenost in disciplino ter hkrati uveljavil nacelo demokraticnosti.

Mnogo slovenskih ucbenikov je zastarelih in neustreznih. Problem je perec, najbolj ga obcutijo stevilni ucitelji in ucenci, poleg njih pa se tega dejstva zelo dobro zavedajo tudi nekateri strokovnjaki s pozameznih podrocij nase stroke. To potrjujejo tudi mnogi clanki in razprave, ki se v zadnjih dveh letih pojavljajo v strokovni (in tudi nestrokovni) literaturi (Jezik in slovstvo, Vzgoja in izobrazevanje, Didakta, Solski razgledi, Delo itn.).

2.1.2  Spoznanja

Skusala sva zajeti in upostevati tudi nekatera spoznanja, ki so se mi kot praktiku porajala v pedagoskem procesu:

1. Ce hocemo posodobiti pouk, se moramo odpovedati prezivelemu narekovanju ali prepisovanju s prosojnic. Otroci si pri tem kvarijo pisavo, v pisanju kar mrgoli pravopisnih in slovnicnih napak, zvezki so neestetski, pisanje je utrujajoce, ucenec se koncentrira samo na to, da bo vse zapisal oz. prepisal, ni casa misliti na to, kar zapisuje, v naglici se marsikaj pozablja. Ucenci so nervozni, nekateri zmorejo vec, drugi manj. Dovolj je, ce ucitelj npr. oblikuje na tablo ali na prosojnico miselni vzorec ali nekaj opornih tock.

2. Posodabljati moramo vsebine, oblike in metode poucevanja.

3. Upostevati moramo cilje (usklajeni morajo biti s Katalogom), povezavo teorije s prakso.

4. Nujno je uvajati novosti v solo zaradi dviga kakovosti ucenja in znanja.

5. Gradivo mora biti cim bolje predstavljeno, saj prehiter prehod na abstrakcijo odvraca ucenca od ucenja.

6. To gradivo je bilo preverjeno in preizkuseno v razredu. Da so bili ucenci zadovoljni, kazejo ugotovitve in izsledki raziskave.

3  Teorija ucbenika

Ucenje brez knjig je kakor igranje nogometa brez zoge.
        (H. Hooghoff)

Na Institutu za razvoj ucnih programov v Enscheednu na Nizozemskem so izvedli obsezno analizo ucbenikov. Pri raziskavah so ugotovili, da dijaki pri 80 % svojega dela v soli uporabljajo ucbenike. Ce hocemo povecati kakovost pouka v slovenskih solah, moramo pri pouku nujno uporabljati bolj kakovostne ucbenike.

Teorija dobrega ucbenika

• Dobrega ucbenika ucenec ne pozabi doma.

• Dober ucbenik je privlacen in zanimiv, vsebuje natancne in nepristranske informacije. Temelji na ucnem nacrtu.

• Dober ucbenik je sistematicen, podaja osnovno znanje na osnovi raziskovalnega pristopa.

• Dober ucbenik aktivira ucenca. Ucno snov razlaga s primeri iz vsakdanjega zivljenja.

• Dober ucbenik lahko nadomesti ucitelja.

• Dober ucbenik ni tezak in dolgocasen.

• Ilustracije so v dobrem ucbeniku zabavne, zato si jih ucenci lahko zapomnijo. Kjer je le mogoce, je v znanost treba vpletati humor.

• Tudi format in debelina ucbenika sta pomembna. Ucbenik naj bo prirocen za prenasanje v solski torbi.

• Jezik v ucbeniku naj bo prilagojen starosti ucencev. Avtorji morajo pisati ucbenike zanje, ne zase.

Poglejmo si pozitivne strani ucbenikov.

• Revije, specialne knjige, filmi, video in racunalniski programi so vsi pomembni ucni pripomocki, vendar kakor koli gledamo, imajo v solah osrednjo vlogo prav ucbeniki.

• Noben ucitelj nima toliko casa, toliko energije, toliko pedagoskih vescin, da bi popolnoma nadomestil ucbenik.

• Ucbeniki vsebujejo osnovno znanje in pregled znanja o dolocenem predmetu, medtem ko ostalo zgoraj nasteto ucno gradivo posreduje le posamezne informacije.

• Ucbeniki so napisani za posamezne skupine ucencev, upostevajo njihove potrebe glede jezika in pedagosko podajanje snovi.

• Dober ucbenik razvija smisel za jezik in razsirja znanje o njem. Pomemben je za razvijanje bralnih vescin.

• Ucbeniki zagotavljajo kontinuiteto. Ucenci lahko berejo naprej, berejo doma ali ponavljajo, tisti, ki v soli manjkajo, lahko delajo sami z ucbenikom.

• Ucbeniki so zanesljiv vir informacij, dejstva so preverjena in preizkusena.

• Ucenci in starsi zelijo kakovostne ucbenike. Za ucence je najbolje, da imajo svoje ucbenike za aktivno ucenje. V njih lahko dolocene pojme podcrtajo ter pripisejo svoja zapazanja in opombe.

Slike in ilustracije v ucbenikih niso samo za okras, prispevajo tudi k razlagi snovi. Lahko jih obravnavamo kot ucna sredstva. Sporocilna moc podob ima pedagoski pomen.

Slike in besedila morajo biti lahko dostopni, da budijo pri bralcu zanimanje, da se vanje vzivijo in se nanje tudi odzivajo.

3.3  Uporaba miselnih vzorcev in barv

Miselni vzorec je zelo ucinkovit sistem zapiskov. Avtor miselnih vzorcev je britanski psiholog, pesnik, predavatelj in svetovalec za uspesno ucenje Tony Buzan.

Kadar ustvarjamo miselni vzorec, zacnemo na sredi --- z naslovom, potem pa sirimo svoj zapis v vseh smereh; tako dograjujemo rastoco in organizirano strukturo, sestavljeno iz kljucnih besed. Te so v bistvu jedra, okrog katerih se zbira vse ostalo ucno gradivo.

Miselni vzorci so najbolj ucinkoviti, ce so kjucne besed res dobro izbrane, saj s tem izpuscamo nebistveno.

Besede tiskamo. Kljucne besede pisemo na crte, te so povezane, da dobi vzorec svoje ogrodje. Najbolje, da uporabljamo barve, ker si barvne podobe lazje zapomnimo kot crno-bele.

Zadnja leta se miselni vzorci vse bolj uporabljajo kot pripomocek pri ucenju v stevilnih slovenskih solah. Mnogi ucenci , ki znajo miselni vzorce pravilno uporabljati, si prihranijo precej casa, hkrati pa je njihovo znanje bolj kakovostno in pregledno.

Ravno zato sva se z ucencem raziskovalcem odlocila, da je potrebno pri ucenju knjizevnosti upostevati tudi to metodo ucenja. V miselnih vzorcih sva po pravilu zajela samo bistvene oz. kljucne besede, pri tem pa sva upostevala tudi barve, ki so v vseh miselnih vzorcih enotne.

Umetnik	Delo
zivljenje --- rjava delo --- svetlo modra pomembno --- temno zelena	nastanek --- rumena tematika --- vijolicna jezikovno-slogovna analiza --- svetlo zelena zgradba (notranja in zunanja) --- rdeca

Tudi naslovi so opremljeni s temi barvami, kar bi lahko bodocemu ucbeniku dalo lepo graficno podobo in preglednost.

4  Metode dela

4.1  Podatki

Raziskovalno delo temelji na dejstvih in zbranih podatkih o staliscih, mnenjih, presojah in interesih. Prav anketni vprasalnik je pri zbiranju teh informacij igral odlocilno vlogo. Dejstvo je namrec, da za dobro opravljanje dela potrebujemo podatke, zato sva izpeljala precej obsirno anketo.

4.2  Anketa

Napake obstojecih ucbenikov so ocitne: so zastareli, nepregledni, neprilagojeni. Tega smo se zavedali mnogi, kar je pokazala tudi anketa.

Dejansko je bil tak odgovor ze pricakovan, posebej med maturanti, saj jih tako meni kar 24 od 25. Zakaj? Tudi to vprasanje sva zastavila v posebej pripravljeni anketi in prisla do zakljucka, da so ucbeniki, ki so ta trenutek na razpolago, preskromni oz. neustrezni.

5  Potek ankete

Anketo so izpolnjevali ucenci Srednje elektro in strojne sole v casu od 12. do 15. decembra 1994.

Sodelovalo je 119 ucencev iz treh maturitetnih in stirih zakljucnih cetrtih letnikov. Anketo so izpolnjevali v okviru pouka SJK pod nadzorstvom profesorjev, ki jih poucujejo. Za sodelovanje sva zaprosila vse profesorje, ki so poucevali v takratnih 4. letnikih, da bi bila anketa cim bolj objektivna.

Omenila sem ze, da je bila anketa anonimna. Razredi zato niso konkretno navedeni, kar je bila tudi sicer zelja nekaterih profesorjev, ampak se locijo samo na maturitetne in zakljucne razrede.

Izvedena je bila tudi primerjava rezultatov med njimi. Zato sva jih razvrstila takole:

Razred Z1    Razred M1
Razred Z2    Razred M2
Razred Z3    Razred M3
Razred Z4

5.1  Stopnja uporabe literature

Pri obdelavi podatkov in tudi pri kasnejsi interpretaciji je potrebno vedeti, kako naj podatke predstavimo. Zato sva v tem primeru definirala pojem stopnja uporabe literature.

Ce bi ucenec uporabljal doloceno literaturo vedno, bi bila zanj stopnja njene uporabe 100 %. V primeru, da je ucenec ne bi uporabljal nikoli, bi bila zanj stopnja uporabe 0 %.

Pogostnost uporabe literature sva omejila s stirimi pojmi, ki pa jim je bilo potrebno dolociti faktor uporabe. Ce ucenec uporablja Berilo vedno, mora biti faktor uporabe maksimalen, ce pa Berila sploh ne uporablja, je faktor uporabe 0. Pojme sva definirala po naslednjem kljucu:

Faktor uporabe je dolocen s pojmom.

Primer, ki ga je naredil F. Lajovic zase pri uporabi Berila:

Pogostnost uporabljanja literature obkrozite:

Berilo torej uporablja pogosto. Izracun:

s ... stopnja uporabe literature

Pri njem velja enostaven izracun: s = (2 x 1) + (3 x 1) x 100 %.

Uporabnost Berila je zanj 67 %, torej nadpovprecna.

6  Rezultati ankete

Raziskava je pokazala, da je ucencem pri pouku SJK bolj vsec pouk knjizevnosti. Kar 65 % jih namrec meni, da je pouk knjizevnosti bolj zanimiv.

Ucbenik mora biti narejen za ucence, saj so oni tisti, ki ga najvec uporabljajo. Prav zato je raziskava smiselna. Dobila sva namrec sliko ucbenika, ki bi bil narejen tako, da bi bil vsec njim.

6.1  Literatura

Ucenci tudi zaradi ponovne uvedbe mature v nase sole pricakujejo ucbenik za knjizevnost. Dokler ucbenika se ne bo, se bodo morali zadovoljiti z obstojeco ucbenisko literaturo. Dalec najvec se ucijo iz Berila.

Za ucenje knjizevnosti pa se seveda najvec uporabljajo solski zvezki in referati. Zanimivo je dejstvo, da se vsi maturantje pripravljajo bolj samostojno, z referati, ki jih pripravijo s pomocjo profesorjev. Zvezki in referati nadomescajo ucbenik za knjizevnost, zato se stopnja uporabe obeh priblizuje 100 %.

6.2  Barve

Najbolj jim je vsec modra barva (30 %), nato pa rdeca (27 %), zelena (19 %), vijolicna (13 %) ...

Pri oblikovanju in pripravi ucbenika bo potrebno upostevati tudi ta dejavnik.

6.3  Napake

Ucencem niso vsec neprivlacni in nepregledni ucbeniki. To jih pravzaprav tudi najbolj moti (37 %). Snovalci ucbenika bodo morali te napake odpraviti. Najbolj enostavna resitev pa je kakovostno likovno-graficno oblikovanje.

Ucenci so v anketi se dodali, da so ucbeniki premalo slikoviti, da niso narejeni v barvah, da so prevec komplicirano napisani (neustrezno) ter da vsebujejo prevec manj pomembnih podatkov. Moti jih tudi suhoparnost in neduhovitost ucbenikov.

Snovalci ucbenika za knjizevnost pa si lahko pomagajo tudi s koncepti ze obstojecih ucbenikov. Dalec najbolj dijaki cenijo novo Kladnikovo Fiziko (41 %) in ucbenik za anglescino Headway (33 %).

7  Sklep

7.1  Pouk jezika in pouk knjizevnosti

Raziskava je pokazala, da je pri pouku SJK bolj priljubljena knjizevnost kot jezik. Tako se jih je odlocilo kar 65 %.

7.2  Ucenci ocenjujejo predmet SJK

61 % ucencev je ocenilo predmet SJK z oceno dobro (3), samo 2,5 % z negativno (1).

Z dobrim ucbenikom, ki bi ucencem zagotovil normalno delo pri pouku SJK, bi se priljubljenost predmeta zagotovo povecala.

Ucenci tudi zaradi ponovne uvedbe mature v slovenske sole upraviceno pricakujejo ustrezen ucbenik za knjizevnost. Sedaj pa se najvec ucijo iz Berila (kar 60 %).

Za ucenje knjizevnosti najvec uporabljajo solske zvezke (zapiske) in referate. Zanimivo dejstvo je, da se maturantje pripravljajo precej bolj samostojno, z referati, ki so jih pripravili s profesorjevo pomocjo. Zvezki in referati nadomescajo ucbenik, saj se stopnja uporabe obeh pribliza 100 %.

Ne marajo nepreglednih, neprivlacnih in dolgocasnih ucbenikov. Ta napaka jih pravzaprav najbolj moti (37 %).

7.3  Nas ucbenik za knjizevnost (primer)

7.4  Rezultati raziskovalne naloge

Raziskovalna naloga je bila predstavljena na drzavnem tekmovanju Znanost mladini v Novi Gorici in Ljubljani. Na tekmovanjih je bilo zanjo veliko zanimanja, na obeh je bila tudi nagrajena.

Najvecja nagrada za nas vse, moje ucence, mojega raziskovalca in mene pa je bil 100 % uspeh pri maturi. Vseh 49 ucencev je bilo uspesnih ze v junijskem roku.

Prepricali smo se, da smo nasli eno od ustreznih uspesnih poti.

Literatura

Berilo 3 (1993). Maribor: Zalozba Obzorja.

Delo. 13. marec 1995.

Didakta, letnik III. --- stevilka 16/17, maj 1994.

Janko Kos (1989. Knjizevnost. Maribor: Zalozba Obzorja.

Jezik in slovstvo, letnik 39, stevilka 2-3, 1993/94.

Jezik in slovstvo, letnik 39, stevilka 5, 1993/94.

Jezik in slovstvo, letnik XL, stevilka 3-4, 1994/95.

Marija Gabrijelcic (1988). Predavajmo z miselnimi vzorci. Ljubljana: DZS.

Slovenski jezik in knjizevnost (predmetni izpitni katalog za maturo 1995) (1993). Ljubljana: Republiski izpitni center.

Ucbeniki danes in jutri (1992). Ljubljana: DZS.

Vzgoja in izobrazevanje, letnik XXV, februar 1994.

Vzgoja in izobrazevanje, letnik XXV, marec 1994.

Zdenko Lapajne (1993). Vabilo k maturi. Ljubljana.

Boza Krakar - Vogel, Nada Barbaric, Rafka Kirn (1994). Knjizevnost na maturi. Ljubljana: Zavod RS za solstvo in sport.

Boza Krakar - Vogel (1995). Teme iz knjizevne didaktike. Ljubljana: Zavod RS za solstvo in sport.

Boza Krakar - Vogel (1993). Didakticna struktura in uporabna nacela pouka knjizevnosti. Knjizevnost v prvem letniku srednje sole. Prirocnik za ucitelja. Ljubljana: ZRSSS.

Amand Popotnik (1996). Didakticno oblikovanje ucbeniskih gradiv za laboratorijske vaje in prakticni pouk. Vzgoja in izobrazevanje --- 1/96.

Bogomir Novak (1995). Ali je znanje v soli temeljna vrednota? Didakta, oktober --- 24/25.

Silvo Fatur (1996). Ucbenik kot scenarij. Didakta, januar.