Predlog ucnega nacrta za pouk slovenscine v drugem triletju osnovne sole

Avtorici poglavij I.B in II.1 sta mag. Martina Krizaj Ortar in dr. Marja Bester (s sodelovanjem dr. Leopoldine Plut Pregelj in dr. Sonje Pecjak), avtorja poglavij I.B.2 in II.2 pa dr. Metka Kordigel in dr. Igor Saksida. Poglavje I.A in didakticna navodila za uresnicevanje ucnega nacrta so prispevali vsi stirje zgoraj navedeni avtorji. Celotni predlog ucnega nacrta je racionalno evalviralo 45 uciteljev praktikov.

Ker je v drugem triletju v solski zakonodaji (Zakon o osnovni soli, 1996) predvidena fleksibilna diferenciacija, tj. »prepletanje temeljnega in nivojskega pouka«, je treba povedati, da tu objavljeni predlog ucnega nacrta predstavlja »temeljno raven«.

Z objavo predloga ucnega nacrta v tej reviji zelita Projekt za prenovo pouka slovenscine in Predmetna kurikularna komisija za slovenscino predstaviti strokovni in drugi javnosti opravljeno delo in se priporocata za pripombe in predloge. Sprejema jih tajnica Predmetne kurikularne komisije za slovenscino Mojca Poznanovic (Zavod RS za solstvo, Poljanska 28, 1000 Ljubljana), in sicer do 15. 9. 1997.

A.  Splosni cilji

1.  Ucenci razvijajo pozitivni custveni in razumski odnos do slovenskega jezika kot prvotnega sredstva za izrazanje misli, stalisc, obcutij in izkusenj, pa tudi za razumevanje drugih in sebe. Razvijajo tudi pozitivni odnos do knjizevnosti, tj. razvijajo si bralno kulturo --- branje jim pomeni vrednoto ter moznost za oblikovanje osebnostne in narodne identitete. Poleg slovenske knjizevnosti berejo tudi tujo, in tako sirijo svoje obzorje ter si pridobivajo strpen odnos do drugih kultur.

2.  Ucenci se zavedajo prednosti maternega jezika pred tujim ter posebnega polozaja slovenskega jezika kot drzavnega jezika v Republiki Sloveniji.

3.  Ucenci z jezikom dejavno in miroljubno resujejo probleme v razlicnih zivljenjskih situacijah (sporazumevanje namesto umika vase ali vracanja na manj zrele oblike ravnanja) in se znajo okoliscinam primerno jezikovno obnasati.

4.  Ucenci utrjujejo knjizno izreko, in tako obogatijo svoje narecje z narodnopredstavitvenim in narodnozdruzevalnim knjiznim jezikom. Zavedati se zacenjajo razlicnih okoliscin za rabo knjiznega in neknjiznega jezika ter njunih razlicnih vlog.

5.  Ucenci razmisljujoce sprejemajo raznovrstna neumetnostna besedila, ki so primerna njihovi razvojni stopnji in so posredovana neposredno ali medijsko. Zavedajo se, da je pri sprejemanju besedila treba misliti na to, da vsako besedilo vsebuje tako podatke o stvarnosti kot tudi o sporocevalcu in njegovem razmerju do naslovnika. Iz besedil izluscijo tudi temeljne vrednote (resnicno/neresnicno, prav/narobe, posteno/neposteno) in so kriticni do tujih in svojih besedil.

6.  V okviru medijske vzgoje se ucenci zacenjajo zavedati svoje izpostavljenosti medijskim besedilom. Spoznajo, kaj hocejo, s cim so pogojena in s katerimi metodami delujejo na naslovnika. Usposobljajo se za kriticno presojanje in ocenjevanje medijskih besedil. Razlikujejo umetniski in trivialni film. Primerjajo filme/risanke in njihove literarne predloge.

7.  Srecevanje s knjizevnostjo je za ucence vir literarnoestetskega uzitka. Ohranjajo in razvijajo interes za poslusanje in branje literature (berejo samostojno in poslusajo uciteljevo pripovedovanje). Razvijajo interese za sprejemanje poezije, proze in dramatike. Hodijo v knjiznico in s pomocjo knjiznicarja ter samostojno poiscejo literaturo, ki jih zanima. Ucenci razvijajo tudi posebne literarne interese (tematski in zanrski interesi). Berejo in vrednotijo trivialno literaturo in leposlovje.

8.  Ucenci razvijajo pozitivni odnos do vseh stirih sporazumevalnih dejavnosti, tj. do poslusanja in branja ter govorjenja in pisanja, saj jim le-te odpirajo nove moznosti za zadovoljevanje vedozeljnosti in osnovnih custvenih in druzbenih potreb. Ucenci preko izkusenj v teh dejavnostih spoznavajo, da obvladovanje branja in pisanja, poslusanja in govorjenja povecuje njihovo zmoznost delovanja v lastnem okolju ter spoznavanja sebe ter stvarnega in domisljijskega sveta. Ucenci zbrano poslusajo sogovorca, razvijajo pripravljenost za govorjenje in pridobivajo razlicne bralne strategije za branje umetnostnih in neumetnostnih besedil. Izboljsujejo skrbnost, natancnost in hitrost pisave, navajajo se na pripravljanje osnutka besedila ter pisejo neumetnostna, polumetnostna in umetnostna besedila. Poustvarjalna umetnostna besedila utrjujejo njihov literarnoestetski dozivljaj.

B.1  Funkcionalni in izobrazevalni cilji pri obravnavi neumetnostnih besedil

Funkcionalni cilji:

1  Ucenci sprejemajo in tvorijo svoji starosti primerna dvogovorna besedila.

1.1  Ucenci sprejemajo in tvorijo dvogovorna ustna besedila.

1.2  Ucenci sprejemajo in tvorijo dvogovorna pisna besedila.

2 Ucenci sprejemajo in tvorijo svoji starosti primerna enogovorna besedila.

2.1  Ucenci poslusajo (in gledajo) enogovorne nastope.

2.2  Ucenci sami govorno nastopajo (z vnaprej pripravljeno temo).

2.3  Ucenci berejo enogovorna besedila.

2.4  Ucenci pisejo enogovorna besedila.

3  Ucenci razvijajo pragmaticno, slovarsko, slovnicno, pravorecno in pravopisno zmoznost.

4  Ucenci spoznavajo svoje jezikovno okolje ter vlogo in polozaj slovenskega jezika.

Izobrazevalni cilji:

1  Ucenci v besedilu najdejo z jezikoslovnimi izrazi poimenovane jezikovne prvine ter jim dolocijo osnovne funkcijske/pomenske/slogovne/oblikovne znacilnosti.

2  Ucenci uvrstijo jezikovno prvino v doloceno kategorijo ter utemeljijo svojo uvrstitev.

B.2  Funkcionalni in izobrazevalni cilji pri obravnavi umetnostnih besedil

Funkcionalni cilji:

1  Ucenci razvijajo sposobnost poslusanja in branja, razumevanja in vrednotenja literature.

Leposlovje berejo samostojno, a se vedno poslusajo tudi uciteljevo pripovedovanje in branje poezije in proze.

Razvijajo sposobnost gledanja/branja, razumevanja in vrednotenja dramatike. Vsako leto vidijo vsaj eno gledalisko predstavo.

Poslusajo, dozivljajo in vrednotijo radijske igre.

2  Oblikujejo in razvijajo tudi posebne/individualne literarne interese:

• tematske,

• literarnovrstne, zanrske.

3  Ucenci poznajo dve vrsti literarnoestetskih bralnih potreb:

• potrebo po leposlovju,

• potrebo po trivialni knjizevnosti.

4  Ucenci si ogledujejo trivialni in estetsko polnovredni film (tudi risani). Opazujejo lastnosti prvega in drugega ter ju vrednotijo.

5  Ucenci ustvarjajo (govorijo in pisejo) neliterarna, polliterarna in literarna besedila:

• o domisljijskem svetu, ki so ga ustvarili na podlagi literarnih besedilnih vzorcev, (po)ustvarjalno pisanje, kreativno pisanje, »vaje v slogu«;

• o svojem dozivljanju literature (dnevnik branja);

• o literaturi (plakati, »premice dogajanja«, predstavitve mladinskih literarnih in filmskih del, avtorjev, ilustratorjev ...).

1  Ucenci spoznavajo kanon slovenske mladinske knjizevnosti.

2  Ucenci pridobivajo literarnoteoretske pojme, in sicer na ravni rabe in razumevanja.

II.1  Operativizacija funkcionalnih in izobrazevalnih ciljev (po razredih) pri obravnavi neumetnostnih besedil

1  Ucenci sprejemajo in tvorijo svoji starosti primerna dvogovorna besedila.

1.1  Ucenci sprejemajo in tvorijo dvogovorna ustna besedila.

4.	5.	6.
1 POSLUSAJO (IN GLEDAJO) POGOVORE:
1.1 Povedo, kdo se je pogovarjal. 1.2 Povedo, o cem sta se sogovorca pogovarjala (tj. povzamejo temo/predmet pogovora).
	1.3 Povedo, kateri sogovorec je vodil/usmerjal pogovor.
1.4 Ocenijo custveno stanje obeh sogovorcev ter njuno medsebojno c razmerje oz. "custveno klimo" pogovora (naklonjenost/nenaklonjenost, strpnost/agresivnost); svoje mnenje utemeljijo.
	1.5 Glasno razmisljajo o tem, kaksno je druzbeno in starostno razmerje med sogovorcema (npr. znanec/neznanec, partner/nadrejeni, sovrstnik, starejsi); svoje mnenje utemeljijo. 1.6 Ocenijo govorno vedenje obeh sogovorcev (tudi nebesedno), in sicer z vidika vljudnosti, spostovanja sogovorca in upostevanja njegovega mnenja, pripravljenosti na pogajanje in strpnosti.
		Ocenijo obseg in vsebino ter jasnost govornih nastopov obeh sogovorcev.
2 VADIJO POGOVARJANJE: 2.1 Zacnejo neposredni/osebni pogovor oz. se odzovejo na govorjenje drugega:    1) Svojega sogovorca pozdravijo, nato pa ga o cem obvestijo/mu kaj vrednotijo/ga na kaj opozorijo/ga kaj vprasajo/od njega kaj zahtevajo/mu kaj prepovedo/ga kam povabijo/mu izrekajo navodilo za delo.    2) Sogovorcu se zahvalijo/opravicijo, mu kaj obljubijo ali voscijo/cestitajo, ga tolazijo/spodbujajo.    3) Navajajo se na pozorno poslusanje sogovorca in ga ne prekinjajo, temvec pocakajo, da pridejo na vrsto, ter se smiselno odzovejo, in to nebesedno ali ustno -- mu odgovorijo, ga prosijo za pojasnilo, ce cesa niso razumeli, oz. mu povedo svoje mnenje o tem, o cemer se govori, izrekajo soglasje ali nestrinjanje.
		Sogovorca prepricujejo, se z njim pogajajo ter sklepajo sporazume: - izrazijo svoje mnenje in ga utemeljijo, - poslusajo mnenje drugega in zavzamejo stalisce do tega, - izrazijo svoje strinjanje/nestrinjanje, - primerjajo obe mnenji in poiscejo skupne in razlicne tocke ter oblikujejo skupno mnenje.
4) Ne oddaljujejo se od teme in ne govorijo predolgo oz. razmisljajo o tem, ali je bil njihov govorni nastop predolg.    5) Zavestno uporabljajo prvine nebesednega govorjenja.
2.2 Uprizorijo informativni pogovor o doloceni temi.
2.3 Anketirajo sosolce s pomocjo pripravljene ankete ter porocajo o rezultatih ankete.	Sami pripravijo anketo, anketirajo sosolce ipd. ter porocajo o rezultatih ankete.

1.2  Ucenci sprejemajo in tvorijo dvogovorna pisna besedila.

4.	5.	6.
1 TIHO (IN GLASNO) BEREJO IN RAZCLENJUJEJO RAZLICNA KRAJSA BESEDILA:
neuradno: obvestilo, prosnjo, vabilo, opravicilo, voscilo, cestitko, zahvalo;	uradno: obvestilo, voscilo, cestitko, javno: obvestilo /RTV-program, kulturni program, vremensko napoved/, mali oglas, poizvednico, zapoved, prepoved; telefonski imenik, teletekst;	neuradno: pismo, uradno: vabilo, opravicilo, zahvalo javno: vabilo, zahvalo.
1.1 Pred branjem se umirijo ter ob pomoci ucitelja aktivirajo svoje predznanje o napovedani besedilni vrsti in temi. 1.2 Med branjem vzdrzujejo koncentracijo ter usmerjajo svojo pozornost na zapisano besedilo. 1.3 Po branju:
1) Glasno razmisljajo o tem, kdo je tvorec in kdo naslovnik besedila, ter svoje mnenje utemeljijo.    Podcrtajo tista jezikovna znamenja, iz katerih so prepoznali tvorca/naslovnika.
	Glasno razmisljajo o tem, kaksno je druzbeno, custveno in starostno razmerje med tvorcem in naslovnikom (npr. znanec/neznanec, partner/podrejeni, vrstnik/starejsi); svoje mnenje utemeljijo. Podcrtajo tista jezikovna znamenja, iz katerih so to prepoznali.
2) Glasno razmisljajo o tem, kaj zeli tvorec od naslovnika, in predvidevajo, kako se bo naslovnik odzval; svoje mnenje utemeljijo.
	3) Glasno razmisljajo o tem, ali je besedilo neuradno ali uradno; svoje mnenje utemeljijo. V besedilu podcrtajo tista jezikovna znamenja, iz katerih so to prepoznali. 4) Glasno razmisljajo o tem, ali je besedilo popolno/zakljuceno ali pa kaj manjka. Ustno/pisno dodajajo manjkajoci del (npr. naslov, nagovorni ali uvodni del, zakljucek, datum, podpis ipd.).
		5) V besedilu dolocijo temeljne prvine zunanje oblikovanosti ter njihovo vlogo.
6) Sami tvorijo podobna besedila -- pri tem si z vajo uzavescajo tipicno zgradbo zapisanih besedil in tudi njihovo zunanjo oblikovanost:
- neuradno: obvestilo, zapoved/prosnjo, vabilo, pozdrav (na razglednici), voscilo, cestitko, zahvalo;	- neuradno: obvestilo na dopisnici, - uradno: pozdrav (na razglednici), voscilo, cestitka, - javno: mali oglas, poizvednico;	- neuradno: pismo, - uradno in javno: zahvalo, opravicilo, vabilo.

2  Ucenci sprejemajo in tvorijo svoji starosti primerna enogovorna besedila.

2.1  Ucenci poslusajo (in gledajo) enogovorne nastope.

4.	5.	6.
1 VRSTE GOVORNIH NASTOPOV:
- poljudnoznanstvene oddaje, - vesti/porocila o zanimivostih,	- poljudnoznanstvene oddaje, - vesti/porocila o zanimivostih,	- poljudnoznanstvene oddaje, - radijske/TV-reklame.
1.1 Pred poslusanjem se umirijo ter s pomocjo ucitelja aktivirajo svoje predznanje o napovedani besedilni vrsti in temi. 1.2 Med poslusanjem vzdrzujejo koncentracijo ter usmerjajo svojo pozornost na govorca in na govorjeno besedilo.
	Pri drugem poslusanju si zapisujejo neznane besede in si jih po poslusanju razlozijo iz sobesedila ali tako, da vprasajo ucitelja/sosolca/govorca.	Pri drugem poslusanju si zapisujejo neznane besede in si jih po poslusanju razlozijo s pomocjo slovarjev/leksikonov ipd. ali vprasajo ucitelja/sosolca/govorca.
1.3 Po poslusanju:
1) Ustno/pisno odgovarjajo na uciteljeva ustna/pisna vprasanja o besedilni vrsti, temi in vsebini besedila.	1) V pripravljeno shemo/obrazec vpisejo ustrezne (bistvene) podatke iz besedila. 2) Ob pomoci ucitelja predstavijo sosolcem svoje (vpisane) podatke. 3) Sami zastavljajo vprasanja o besedilni vrsti, temi in vsebini besedila.	1) Ob pomoci ucitelja si po drugem poslusanju zapisejo bistvene podatke in jih uredijo v miselni vzorec. 2) Porocajo o poslusanem besedilu: poimenujejo besedilno vrsto in temo besedila ter ob pomoci ucitelja upovedo miselni vzorec. 3) Sami zastavljajo vprasanja o besedilni vrsti, temi in vsebini besedila.
4) Prepoznavajo logicna razmerja v besedilu, in sicer tako, da povedo:
- ali sta bili dejanji socasni ali ne ter katero dejanje je bilo prej in katero kasneje, --- kaj je bil/-a vzrok/posledica.	- kaj je cilj/namen dejanja.	- kaj je pogoj dejanja.
5) Besedilo vrednotijo z vidika resnicno/neresnicno, prav/narobe, posteno/neposteno, zanimivo/nezanimivo, znano/novo ter utemeljijo svoje mnenje.
		Po poslusanju reklam povedo, kaj se reklamira in kaj se o tem pove. Povedo, ali so vsi podatki resnicni ali ne, ter glasno razmisljajo o tem, kaj je zelel sporocevalec z reklamo doseci pri naslovniku in kako se bo ta na reklamo odzval; utemeljijo svoje mnenje. Vzpostavljajo kriticno razmerje do besedil ekonomske propagande. Glasno razmisljajo o vlogi nebesednega dela propagandnega besedila.
6) Napovedo konec/nadaljevanje besedila ter svoje mnenje utemeljijo. 7) Pripovedujejo o svojih izkusnjah, obcutkih ob besedilu.
2 Poslusajo tisino in razmisljajo o vlogi tisine v soli, pri mizi, v gledaliscu, v cerkvi, na pokopaliscu ipd.	2 Poslusajo isto besedilo, izreceno z razlicnimi stavcnofoneticnimi in nebesednimi znamenji; skusajo prepoznati govorceva custva ipd.	2 Pogovarjajo se o tem, na kaj vse so (naj bi bili) pozorni pri poslusanju.

2.2  Ucenci sami govorno nastopajo (z vnaprej pripravljeno temo).

4.	5.	6.
1 VRSTE GOVORNIH NASTOPOV:
1) Predstavijo, opisejo in ob ponujenih izrazih za lastnosti oznacijo sebe, svoje sorodnike, prijatelje, znance, posebneze, hisne ljubljence idr. 2) Opisejo zivali/rastline/predmete/prostore/stavbe. 3) Pripovedujejo o svojih dozivetjih, mislih, custvih, radostih, pricakovanjih, zeljah, ciljih, obcutkih ipd.	1) Predstavijo, opisejo in oznacijo sebe, svoje sorodnike, prijatelje, znance, posebneze, hisne ljubljence idr. 2) Opisejo kraje/poti; svojo najljubso igro/dejavnost in razlozijo, zakaj je najljubsa; svoj delovni dan/delovni teden; delo ljudi v konkretnih poklicih/v konkretni dejavnosti; vrednotijo poklice ter utemeljijo svoje mnenje; svoje razpolozenje oz. razpolozenje drugih ter razlozijo vzroke zanj; zivljenje zivali, dogajanje v naravi. 3) Pripovedujejo o svojih dozivetjih, mislih, custvih, radostih, pricakovanjih, zeljah, ciljih, obcutkih ipd.; o tem, kar so videli/slisali/brali; to vrednotijo in svoje mnenje utemeljijo; 4) Razlozijo preproste pojme (navedejo nadpomenko/celoto, katere del je razlagani pojem, ter njegove razlocevalne lastnosti).	1) Opazujejo postopek ter navedejo njegove faze. 2) Pripovedujej o svojem obnasanju/ravnanju oz. o obnasanju/ravnanju drugih ljudi ter razlozijo vzroke zanj. 3) Vrednotijo svoje obnasanje/ravnanje oz. obnasanje/ravnanje drugih ljudi ter utemeljijo svoje mnenje. 4) Definirajo preproste pojme (navedejo nadpomenko/celoto, katere del je razlagani pojem, ter njegove razlocevalne lastnosti). 5) Predstavijo mnenje dvojice, ga utemeljijo in zagovarjajo.
1.1 Pred govorjenjem:
1) Ogledajo/preberejo si besedilo, po katerem se bodo zgledovali, ter ob uciteljevi pomoci ugotovijo, katere podatke morajo zamenjati/poiskati. 2) Pri razlicnih virih poiscejo ustrezne podatke o najavljeni temi ter si jih zapisejo. 3) Po zgledu si napisejo predlogo. 4) Predlogo veckrat preberejo in si jo cim bolje zapomnijo.	1) Ogledajo si uciteljevo ogrodje miselnega vzorca in ugotovijo, katere podatke morajo vstaviti/poiskati. 2) Po razlicnih virih iscejo zelene podatke ter jih vpisejo v ogrodje miselnega vzorca. 3) Miselni vzorec pretvorijo v pisno predlogo. 4) Predlogo veckrat preberejo in si jo cim bolje zapomnijo.	1) Razmislijo, kaj vse bi o temi povedali, in si izdelajo osnutek miselnega vzorca. 2) Preberejo razlicne vire, si izpisejo podatke in izdelajo dopolnjeni miselni vzorec. 3) Miselni vzorec pretvorijo v pisno predlogo. 4) Predlogo veckrat preberejo in si jo cim bolje zapomnijo.
1.2 Med govorjenjem:
1) Napovedo temo.    2) Ob pomoci ucitelja govorijo ob predlogi, in sicer razlocno, naravno, knjizno ter pazijo na ustrezno hitrost govorjenja, clenitev s premori, poudarek, intonacijo, register; zavestno uporabljajo znamenja nebesednega jezika.	1) Napovedo temo.    2) Govorijo ob predlogi, in sicer razlocno, naravno, knjizno in upostevajoc prvine stavcne fonetike (zlasti ustrezno hitrost govorjenja, clenitev s premori, poudarek, intonacijo, register), zavestno uporabljajo znamenja nebesednega jezika.
1.3 Po govorjenju:
	Odgovarjajo na vprasanja, utemeljujejo svoje stalisce ipd. Ob pomoci ucitelja kriticno ocenijo sosolcev govorni nastop.

2.3  Ucenci berejo enogovorna besedila.

4.	5.	6.
1 VRSTE BESEDIL:
- pripoved (o zivljenju ljudi in zivali, - opis (zivali, rastlin, predmetov, prostorov, krajev ipd.), - predstavitev in oznako znanih ljudi,	- pripoved (o zivljenju ljudi in zivali), - opis (zivljenja zivali, ustreznega in neustreznega ravnanja ljudi ob razlicnih priloznostih, dogajanj v naravi), - preproste razlage pojmov,	- pripoved (o zivljenju ljudi in zivali), casopisno vest, - opis (naprav, opis delovanja cloveskega telesa, poteka bolezni), - razlage besed, preproste definicije pojmov, - besedila ekonomske propagande/reklame.
1.1 Pred branjem se umirijo ter ob pomoci ucitelja aktivirajo svoje predznanje o napovedani besedilni vrsti in temi. 1.2 Med branjem vzdrzujejo koncentracijo ter usmerjajo svojo pozornost na zapisano besedilo.
Ob pomoci ucitelja si med drugim branjem podcrtajo nove/neznane besede.	1) Med drugim branjem si podcrtajo nove/neznane besede. 2) Ob pomoci ucitelja si med drugim branjem podcrtajo bistvene podatke.	1) Podcrtajo si nerazumljive/pomanjkljive/zanimive podatke. 2) Med drugim branjem si podcrtajo bistvene podatke.
1.3 Po branju:
1) Ob pomoci ucitelja poiscejo bistvene podatke v besedilu in oblikujejo kljucne besede.	1)  Ob pomoci ucitelja naredijo miselni vzorec ter ga upovedo. Napisejo pisno obnovo prebranega besedila.	1) O prebranem besedilu naredijo miselni vzorec ter ga upovedo. Napisejo pisno obnovo prebranega besedila.
2) Ustno/pisno odgovarjajo na uciteljeva ustna/pisna vprasanja o besedilni vrsti, temi in vsebini besedila.
	Sami zastavljajo vprasanja o besedilni vrsti, temi in vsebini besedila.
3) Prepoznavajo logicna razmerja v besedilu, in sicer tako, da povedo:
- ali sta bili dejanji socasni ali ne in katero dejanje je bilo prej in katero kasneje, - kaj je bil/-a vzrok/posledica.	- kaj je cilj/namen dejanja.	- kaj je pogoj dejanja.
4) Besedilo vrednotijo z vidika resnicno/neresnicno, prav/narobe, posteno/neposteno, zanimivo/nezanimivo, znano/novo ter utemeljijo svoje mnenje.      5) V pripovednih besedilih predvidijo nadaljevanje/konec besedila ter utemeljijo svoje predvidevanje.      6) Pripovedujejo o svojih izkusnjah, obcutkih ob besedilu.      7) S pomocjo ucitelja pojasnijo pomen neznanih besed opisno/s sopomenko ali protipomenko/v rabi.
	Neznane besede razlozijo s pomocjo slovarja.
		8) Po branju besedil ekonomske propagande povedo, kaj se reklamira in kaj se o tem pove. Predvidijo, kaj je zelel sporocevalec z reklamo doseci pri naslovniku in kako se bo ta odzval. Vzpostavijo kriticno razmerje do besedil ekonomske propagande. Glasno razmisljajo o vlogi nebesednega dela propagandnega besedila.
9) V besedilu oznacijo temeljne zgradbene prvine: uvod, jedro, zakljucek. Glasno razmisljajo o njihovi vlogi/pomenu.	9) V besedilu dolocijo odstavke in pojasnijo njihovo vlogo (tj., zakaj je besedilo clenjeno na odstavke).
	10) V besedilu podcrtajo premi govor ter povedo, po cem so ga prepoznali in cemu ga je pisec uporabil.	10) V besedilu podcrtajo premi govor ter preproste primere pretvorijo v odvisni govor.
11) V besedilu podcrtajo neustrezne/zaznamovane besede ter jih zamenjajo z nezaznamovanimi sopomenkami. Svoj popravek utemeljijo.
Iz besedila izpisejo besede iste tematike in jih ob pomoci ucitelja uredijo v miselni vzorec. ------------------------------------------	V besedilu podcrtajo besedo/besedno zvezo s prenesenim pomenom ter ji dolocijo dejanski pomen. ------------------------------------------ V besedilu podcrtajo (vecpomensko) besedo ter ji dolocijo aktualni pomen. Navedejo se druge njene pomene ter jih uporabijo v ustreznih povedih. ------------------------------------------ Iz besedila izpisejo besede iste besedne druzine; ob pomoci ucitelja besedno druzino razsirjajo. Besedam iste besedne druzine dolocijo koren. ----------------------------------------- Iz besedila izpisejo besede, ki poimenujejo ponovljeno prvino. ----------------------------------------- Osebnim in svojilnim zaimkom iz besedila dolocijo nanasalnico (v sobesedilu/sotvarju).	Osebni glagolski obliki ob neizrazenem osebku dolocijo nanasalnico v sobesedilu/sotvarju.
	12) V besedilu podcrtajo samostalnike in jih izpisejo v slovarski obliki. Povedo, kaj poimenujejo ter jih na osnovi tega razvrstijo v pomenske skupine. Izpisanim samostalnikom dolocijo spol in stevilo. Opazujejo samostalnike v besedilu ter jim dolocijo spol in stevilo. ---------------------------------------- V besedilu podcrtajo pridevnike ter jih izpisejo v slovarski obliki za moski spol. Na osnovi vprasalnic jih razvrstijo v pomenske skupine. Opazujejo jih v besedilu ter jim dolocijo spol in stevilo.	12) V besedilu opazujejo sklanjanje samostalnikov in pridevnikov. Z vprasalnicami jim dolocijo sklon ter glasno razmisljajo o vlogi sklonov. -------------------------------------------- V besedilu podcrtajo glagole in jih izpisejo v nedolocniski obliki. Izpisanim nedolocnikom dolocijo pomen dejanje/stanje/potek. Glasno razmisljajo o razlikah med dejanjem in stanjem ter dejanjem in potekom. Opazujejo podcrtane glagole v besedilu. Glagolom v osebni glagolski obliki dolocijo cas, osebo, stevilo in spol ter razmisljajo o tem, od kod dobijo te slovnicne kategorije. -------------------------------------------- V besedilu podcrtajo osebne zaimke in jih izpisejo v slovarski obliki. Izpisanim osebnim zaimkom dolocijo osebo, spol in stevilo, osebnim zaimkom v besedilu pa se sklon in vlogo. -------------------------------------------- V besedilu podcrtajo prislove ter jih izpisejo. Pri tem ugotovijo, da se jim oblika ne spremeni. Na osnovi vprasalnice jim dolocijo pomen ter jih uvrstijo v ustrezno pomensko skupino.
	V besedilu podcrtajo krajsave ter jih razvezejo. Glasno razmisljajo o njihovi vlogi in nastanku. Naredijo si seznam pogostejsih krajsav.
13) V besedilu dolocijo stevilo povedi. ------------------------------------------ V besedilu podcrtajo pripovedne/vprasalne/vzklicne povedi ter jih primerjajo med seboj. ------------------------------------------ V vprasalnih povedih podcrtajo vprasalne zaimke ter jih zamenjajo s polnopomensko besedo. ------------------------------------------ Pripovedne povedi pretvorijo v vprasalne tako, da polnopomenske besede zamenjajo z vprasalnicami.	13) V besedilu podcrtajo trdilne/nikalne povedi ter jih primerjajo med seboj. ------------------------------------------ Posameznim povedim dolocijo sporazumevalno vlogo. Podcrtajo tista jezikovna znamenja, iz katerih so prepoznali sporazumevalno vlogo, ter jih vrednotijo z vidika prepoznavnosti, ustreznosti in vljudnosti.	13) Posameznim povedim dolocijo sporazumevalno vlogo. Podcrtajo tista jezikovna znamenja, iz katerih so prepoznali sporazumevalno vlogo, ter jih vrednotijo z vidika prepoznavnosti, ustreznosti in vljudnosti.
14) Ugotovijo, ali je besedilo ustrezno, razumljivo (popolno, logicno), slovnicno in pravopisno pravilno. Neustrezno/nerazumljivo/nepravilno besedilo popravijo ter utemeljijo popravke ob pomoci ucitelja.
2 BEREJO PREPROSTEJSA NEBESEDNA SPOROCILA:
- obrazce (prijavnico, narocilnico, anketni list) in jih ob uciteljevi pomoci izpolnijo,	- piktograme, - tabele/tabelarne sezname (vozni red, podatke o temperaturi, nadmorski visini, stevilu prebivalcev ipd.).
3 Sami ali ob pomoci ucitelja/starsev poiscejo knjigo v knjiZnici ter podatke v ustreznih knjigah.
	Razmisljajo o uporabnosti slovarskih prirocnikov (pravopisni slovar, SSKJ, slovar tujk) in jih uporabljajo ob pomoci ucitelja.

2.4  Ucenci pisejo enogovorna besedila.

4.	5.	6.
1 PISEJO BESEDILA O SEBI:
- Predstavijo, opisejo in ob ponujenih izrazih za lastnosti oznacijo sebe, svoje sorodnike, prijatelje, znance, posebneze, hisne ljubljence idr. - Pripovedujejo o tem, kar so videli/slisali/brali in o svojih dozivetjih, mislih, custvih, radostih, pricakovanjih, zeljah, ciljih, obcutkih ipd.	- Opisejo svojo najljubso igro/dejavnost in razlozijo, zakaj je najljubsa; svoj delovni dan/delovni teden; svoje razpolozenje oz. razpolozenje drugih ter razlozijo vzroke zanj. - Pripovedujejo o svojih dozivetjih, mislih, custvih, radostih, pricakovanjih, zeljah, ciljih, obcutkih ipd. in o tem, kar so videli/slisali/brali; to vrednotijo in svoje mnenje utemeljijo.	- Pripovedujejo o svojem obnasanju/ravnanju oz. o obnasanju/ravnanju drugih ljudi ter razlozijo vzroke zanj. - Vrednotijo svoje obnasanje/ravnanje oz. obnasanje/ravnanje drugih ljudi ter utemeljijo svoje mnenje.
2 PISEJO PREPROSTA OBJEKTIVNA BESEDILA O SVOJEM DRUZBENEM IN NARAVNEM OKOLJU:
- Opisejo zivali/rastline/predmete/prostore/stavbe.	- Opisejo kraje/poti; zivljenje zivali, dogajanje v naravi; delo ljudi v konkretnih poklicih/v konkretni dejavnosti.	- Definirajo preproste pojme (navedejo nadpomenko/celoto, katere del je razlagani pojem, ter njegove razlocevalne lastnosti).
3.1 Pred pisanjem:
1) Ogledajo/preberejo si besedilo, po katerem se bodo zgledovali, ter ob pomoci ucitelja ugotovijo, katere podatke morajo zamenjati/poiskati.    2) Po razlicnih virih iscejo ustrezne podatke o najavljeni temi ter si jih izpisejo.	1) Ogledajo si uciteljevo ogrodje miselnega vzorca in ugotovijo, katere podatke morajo vstaviti/poiskati.    2) Po razlicnih virih iscejo zelene podatke ter jih vpisejo v ogrodje miselnega vzorca    3) V miselnem vzorcu si oznacijo zaporedje podatkov.	1) Razmislijo, kaj vse bi o temi povedali, in si ob pomoci ucitelja izdelajo osnutek miselnega vzorca.    2) Preberejo razlicne vire, si izpisejo podatke in izdelajo dopolnjeni miselni vzorec.    3) V miselnem vzorcu si oznacijo zaporedje podatkov.
3.2 Med pisanjem osnutka besedila:    1) Napisejo naslov besedila in ime besedilne vrste.
2) Po zgledu pisejo besedilo.	2) Miselni vzorec pretvorijo v beedilo, in sicer tako, da navedejo podatke po oznacenem zaporedju; besedilo clenijo na uvod, jedro in zakljucek ter na odstavke.
3.3 Po pisanju osnutka besedila:    1) Preberejo besedilo ter najprej sami, nato pa ob pomoci ucitelja/sosolcev/starsev/prirocnikov (tudi jezikovnih) popravijo vsebinske, slogovne, slovnicne in pravopisne napake.    2) Besedilo prepisejo -- pri tem pazijo na njegovo obliko.    3) Primerjajo svoje besedilo z besedili sosolcev; zagovarjajo svoje podatke/zapis besedila oz. upostevajo nasvete sosolcev in besedilo popravijo.

3  Ucenci razvijajo pragmaticno, slovarsko, slovnicno, pravorecno in pravopisno zmoznost.

4.	5.	6.
1 VADIJO SPORAZUMEVANJE V NEURADNIH IN URADNIH GOVORNIH POLOZAJIH. 1.1 Vadijo pogovarjanje v neuradnih in uradnih govornih polozajih:    1) z vrstnikom/starejsim sogovorcem, znancem/neznancem,
	2) s custveno prizadetim (zalostnim/razocaranim) sogovorcem,
		3) s sogovorcem iz drugega kraja.
1.2 Vadijo implicitno in eksplicitno izrekanje govornih dejanj, za prosnjo tudi posredno, ter izbiranje ustreznih izrazov. 1.3 Vadijo vljudne nacine izrekanja govornih dejanj ter izbiranje ustreznih izrazov. 1.4 Vadijo pogovarjanje po telefonu (odzivanje na telefonski klic, pa tudi zacenjanje pogovora).
2 RAZSIRJAJO BESEDNI ZAKLAD.
2.1 Poimenujejo bitja/predmete/prostore/... na slikah. 2.2 Besedam iscejo so-, proti-, nad- in podpomenke.	2.1 Poimenujejo bitja/predmete/prostore/... iz preprostih opisov in definicij. 2.2 Sopomenkam dolocijo ustrezne/neustrezne govorne polozaje. Pri tvorjenju konkretnega besedila izbirajo ustrezno sopomenko. 2.3 Ob konkretni besedi navajajo clane iste besedne druzine. Ob konkretnem korenu navajajo cim vec iz njega tvorjenih besed. 2.4 Navedejo cim vec pomenov iste besede. Razlicne pomene iste besede izrazijo/uporabijo v konkretnih primerih.
3 VADIJO PREPOZNAVANJE IN UPOVEDOVANJE LOGICNIH RAZMERIJ MED DEJANJI/DOGODKI IPD.: 3.1 Ob /postopku razmisljajo o zaporedju dejanj -- prepoznajo istodobna/ dejanjih konkretnega dogodka neistodobna dejanja, neistodobnim dejanjem dolocijo zaporedje ter jih upovedo:    1) Istodobni dejanji izrazijo ob vezalnem vezniku in (ter prislovu hkrati) oz. vezniski zvezi medtem ko.    2) Neistodobni dejanji izrazijo ob casovnih prislovih najprej/potem/nazadnje oz. preddobno dejanje ob vezniku ko (zadobno pa v glavnem stavku). 3.2 Prepoznavajo vzrocno-posledicno razmerje med konkretnimi dejanji/stanji ipd.:    1) Razmisljajo o vzroku nastanka konkretnega pojava/stanja ter ga navedejo ob vezniku ker.    2) Razmisljajo o posledici konkretnega dejanja ter jo izrazijo ob vezniku zato.
	3.3 Prepoznavajo namernost dejanj:    1) Povedo, kaj delajo osebe na sliki, in glasno razmisljajo, cemu to delajo; namen/cilj dejanja izrazijo s pogojnikom/prihodnjikom ob vezniku da.    2) Glasno ugotavljajo namen/cilj konkretnega dejanja ter ga izrazijo s pogojnikom/prihodnjikom ob vezniku da.    3) Ob konkretnem dejanju razlozijo, zakaj in cemu se vrsi.    4) Opazujejo povedi z izrazenim namenom dejanja ter ugotavljajo, ali je navedeni namen/cilj dejanja resnicen ali ne; svoje mnenje utemeljijo.
		3.4 Prepoznavajo pogojenost dejanj:    1) Napovedo, kaj bodo postali/naredili, in navedejo, katere pogoje bodo morali prej izpolniti -- napoved izrazijo s prihodnjikom, pogoj pa s prihodnjikom ob vezniku ce.    2) Ob konkretnem nacrtu navedejo pogoje, ki jih pred njih postavljajo starsi/zakoni ipd.    3) Ob konkretnem nacrtu glasno razmisljajo o tem, pod katerimi pogoji ga je mogoce uresniciti.    4) Ob konkretnem nacrtu in navedenih pogojih za njegovo uresnicitev glasno razmisljajo o tem, kateri pogoji so smiselni/nesmiselni, uresnicljivi/neuresnicljivi; svoje mnenje utemeljijo.    5) Ob navedenih pogojih glasno razmisljajo o tem, kateri nacrt pogojujejo; svoje mnenje utemeljijo.
3.5 Vadijo razlocevanje logicnih razmerij med seboj, in sicer:    1) istodobnosti od neistodobnosti,    2) preddobnosti od zadobnosti,    3) vzroka od posledice,
	4) vzroka od namena.
		4) Vadijo pretvarjanje premega govora v odvisni govor.
5) Vadijo razlicne nacine izrekanja ponovljene prvine:    1) s pozaimljanjem z osebnim zaimkom,    2) z glagolom ob izpuscenem osebnem zaimku v vlogi osebka,
	3) s pozaimljanjem s kazalnim zaimkom, 4) s pozaimljanjem z oziralnim zaimkom,
		5) s sopomenko, 6) z nadpomenko.
6 Vadijo kriticna mesta v prakticnem obvladanju oblikoslovja, oblikotvorja in skladnje, npr.: - rabo dvojine, - rabo rodilnika nam. imenovalnika/tozilnika ob zanikanem povedku, - sklanjanje samostalniskih in pridevniskih besed, - tvorjenje sedanjika, preteklika, prihodnjika in velelnika, - rabo nedolocnika in namenilnika, - stopnjevanje pridevnika, - rabo povratnih svojilnih zaimkov, - ujemanje pridevniske besede s samostalnisko, - ujemanje povedka z osebkom, - rabo samostalnika in glagola ob kolicinskih/mernih izrazih, - besedni red v besedilu, - ponavljanje besed in stavcnih vzorcev.
7.1 VADIJO razlocno, naravno in knjizno GOVORJENJE ter ustrezno rabo znamenj nebesedne govorice. 7.2 Vadijo kriticna mesta v knjizni izreki (zlasti glede na svojo narecno/pokrajinsko izreko). 7.3 Prepoznavajo knjizno in neknjizno izreko. 7.4 Vadijo estetsko BRANJE (tj. uresnicevanje prvin stavcne fonetike, zlasti pravilno stavcno poudarjanje ter uresnicevanje koncnih locil in vejice z ustrezno intonacijo).
8 VADIJO PRAVOPIS: - zapis u in nezvocnikov na koncu in sredi besede, - zapis polglasnika ob r (npr. prt), - zapis w in w na zacetku besede (npr. vzeti, vsak), - zapis soglasniskih sklopov, - izbor in zapis predloga z/s in k/h, - deljenje domacih besed, - rabo velike zacetnice pri osebnih lastnih imenih (imena zivali), - rabo vejice pri obravnavanih odvisnikih, - loceno pisanje predlogov in nikalnice ne, - pisanje glavnih in vrstilnih stevnikov z besedo in stevilko,
	- rabo velike zacetnice pri zemljepisnih lastnih imenih (imena slovenskih krajev, ulic/trgov ipd.) in izrazih spostovanja, - rabo male zacetnice pri nazivih (npr. gospod, doktor), imenih praznikov in jezikov, - pisanje krajsav (okrajsav, kratic in simbolov), - rabo locil v premem (s spremnim stavkom pred dobesednim navedkom) in odvisnem govoru, - pisanje prislovov s stevilko (npr. prvic),
		- zapis polglasnika v soglasniskih sklopih (npr. gostiln, tekem), - rabo velike zacetnice pri stvarnih lastnih imenih imenih (imena podjetij, naslovov casopisov/knjig ipd., prireditev in industrijskih izdelkov), - rabo locil v premem (s spremnim stavkom za dobesednim navedkom) in odvisnem govoru, - rabo oklepaja.
	8.1 Sledijo hitrejsemu (pravopisno usmerjenemu) besedilnemu nareku.

4  Ucenci spoznavajo svoje jezikovno okolje ter vlogo in polozaj slovenskega jezika.

4.	5.	6.
1) Pogovarjajo se o tem, s cim vse si ljudje lahko sporocamo (besedni in nebesedni jezik). Navedejo/pokazejo prvine nebesednega jezika in ugotavljajo njihov pomen. Ugotovijo, da nekateri ljudje uporabljajo vec nebesednega jezika kot drugi. 2) Pogovarjajo se o prednostih maternega jezika pred tujim in o pomenu ucenja tujih jezikov (o prednosti znanja vec jezikov). Ucenci, ki znajo kak tuj jezik (ali poznajo koga, ki ga zna), povedo, kje so se ga naucili (se ga je naucil) in s kom ga govorijo (govori); ce pa se ga sele ucijo, povedo, kje to pocno in na kaksen nacin. 3) Pogovarjajo se o (jezikovnih) stikih, ki jih imajo (njihovi starsi/sorodniki/prijatelji) s tujci, in povedo, kako govorijo z njimi. Povedo, ali poznajo tujce, ki znajo slovensko, in kako govorijo z njimi Slovenci.	1) Prepoznavajo poseben polozaj slovenskega jezika, tj. drzavni jezik (na dvojezicnih podrocjih pa se poseben polozaj italijanskega/madzarskega jezika, tj. uradni jezik). 2) Pogovarjajo se o razlikah pri govorjenju doma/s prijatelji in zunaj doma/z znanci/s tujci. Navedejo razlike pri govorjenju s prijatelji/sosolci in z uciteljem/ravnateljem/prodajalcem ... Ugotavljajo, zakaj govorijo z navedenimi osebami razlicno. 3) Ucenci, ki znajo kaksno drugacno narecje/pokrajinski pogovorni jezik, kot ga govorijo sosolci, le-tega predstavijo svojim sosolcem ter povedo, s kom tako govorijo/od koga so se ga naucili. Pogovarjajo se o okoliscinah rabe knjiznega in neknjiznega jezika.	1) Prepoznavajo poseben polozaj slovenskega jezika, tj. drzavni jezik (na dvojezicnih podrocjih pa se poseben polozaj italijanskega/madzarskega jezika, tj. uradni jezik). 2) Pogovarjajo se o tem, da zivijo Slovenci tudi izven meja Republike Slovenije, in sicer kot zamejci in zdomci/izseljenci. Ucenci, ki imajo znance/sorodnike zamejce ali zdomce/izseljence, povedo, kje ti zivijo in kako govorijo (npr. s kom/kje govorijo slovensko, s kom/kje pa v tujem jeziku). Ugotovijo, kateri jezik je zanje materni, kateri pa tuji jezik. 3) Navedejo imena drzavnih jezikov, ki jih govorijo ljudje v drzavah, ki mejijo na Slovenijo.

5  Ucenci v besedilu najdejo z jezikoslovnimi izrazi poimenovane jezikovne prvine ter jim dolocijo osnovne funkcijske/pomenske/slogovne/oblikovne znacilnosti.
Ucenci tudi uvrstijo jezikovno prvino v doloceno kategorijo ter utemeljijo svojo uvrstitev.

4.	5.	6.
1 Ob pomoci ucitelja v besedilu najdejo poimenovane pojme:	2 V besedilu najdejo poimenovane pojme:
- uvod, jedro, zakljucek besedila,	- naslov, nagovor, datum, podpis, odstavek, kazalo, - enopomenka/vecpomenka, - sopomenka, protipomenka, nadpomenka, podpomenka, - nezaznamovana/zaznamovana beseda, - besedna druzina, koren, - obcno/lastno ime, - premi/odvisni govor, - trdilna/nikalna poved, - samostalnik, pridevnik, - kakovostni, svojilni, vrstni pridevnik, - glavni, vrstilni stevnik, - krajsava, - samoglasnik, soglasnik,	- glagol, prislov, osebni zaimek, - krajevni, casovni, nacinovni, vzrocni prislov.
2 Pravilno uporabljajo jezikoslovne izraze:
- tvorec (govorec/pisec) in naslovnik besedila, - nebesedno sporocilo, - obvestilo, opozorilo, vprasanje, zapoved, prosnja, prepoved, vabilo, pozdrav, voscilo, cestitka, zahvala, - prijavnica, narocilnica, opravicilo, anketa, - pogovor, dvogovor, - uvod, jedro, zakljucek besedila,	- neuradno/uradno/javno besedilo, - vozni red, mali oglas, poizvednica, vremenska napoved - naslov, nagovor, datum, podpis, odstavek, kazalo, - enopomenka/vecpomenka, - sopomenka, protipomenka, nadpomenka, podpomenka, - besedna druzina, koren, - obcno/lastno ime, - premi/odvisni govor, - trdilna/nikalna poved, - samostalnik, pridevnik, - kakovostni, svojilni in vrstni pridevnik, - glavni, vrstilni stevnik, - spol, stevilo, - krajsava, - samoglasnik, soglasnik,	- prikazovalno/propagandno besedilo, reklama, - casopisna vest, - pismo, - glagol, prislov, osebni zaimek, - krajevni, casovni, nacinovni in vzrocni prislov, - sklon, oseba, cas.
3 Utemeljijo uvrstitev jezikovne prvine v doloceno jezikoslovno kategorijo:
	- samostalnik, pridevnik,	- samostalnik, pridevnik, glagol, prislov.
4 Navedejo:
	- samoglasnike in soglasnike slovenskega knjiznega jezika.
5 Besede razvrscajo po abecedi. Besede crkujejo zaradi preverjanja pravilnega zapisa.	5 Poznajo osnovna popravna znamenja.	5 V besedilu utemeljijo: - zapis glasov po morfonoloskem nacelu, - rabo velike in male zacetnice pri osebnih, zemljepisnih in stvarnih lastnih imenih, pri izrazih spostovanja, svojilnih pridevnikih iz lastnih imen, - rabo pike pri vrstilnih stevnikih in okrajsavah, - rabo vejice v podredju, - rabo locil pri premem govoru.

II.2  Operativizacija funkcionalnih in izobrazevalnih ciljev (po razredih) pri obravnavi umetnostnih besedil

Branje

4.	5.	6.
1.1 Samostojno tiho berejo daljsa literarna besedila. 1.2 Berejo daljse povesti in romane (take, ki jih je treba brati v vec obrokih in si vsakic priklicati v spomin "literarni svet in vse, kar se je v njem zgodilo dotlej").
1.3. Po predhodni pripravi berejo glasno in z glasom (so)oblikujejo literarno stvarnost.		Berejo glasno, brez predhodne priprave.
2. Razvijajo zmoznost ustvarjalnega dialoga z umetnostnim besedilom. Branje umetnostnega besedila prepoznajo kot posebno situacijo in pripravijo ustrezen model odzivanja: literarni svet povezujejo s svojim izkustvenim svetom. /= Svoja (obzorja) pricakovanja prekrijejo s pomenskim poljem besedila./
2.1 Razvijajo sposobnost za identifikacijo z eno izmed knjizevnih oseb.
Zmozni so se identificirati s tisto knjizevno osebo, ki jim je podobna vsaj v eni konkretni lastnosti, oziroma s tisto, katere zivljenjske okoliscine so podobne njihovim.	Zmozni so se identificirati s tisto knjizevno osebo, ki dozivlja take dogodivscine, ki bi si jih zeleli dozivljati sami.
Rozman: Cudezni pisalni strojcek Nöstlinger C.: Pozvizgamo se na kumaricnega kralja	Jurca B.: Uhac in njegova druscina	Kästner E.: Emil in detektivi
2.2 Knjizevne osebe
1) Sestavljajo domisljijsko-cutno predstavo knjizevnih oseb tako, da upostevajo avtorjev opis in le dodajajo manjkajoce elemente iz svoje izkusnje in domisljije.	Domisljijsko-cutno predstavo knjizevne osebe si oblikujejo tudi iz posrednih besedilnih signalov (npr. iz govora o knjizevni osebi ali iz nacina govora knjizevne osebe). Locujejo glavne in stranske knjizevne osebe. Oblikujejo lastno stalisce do ravnanja knjizevnih oseb in ga znajo utemeljiti.
Baum L. F.: Carovnik iz Oza	Goljevscek A.: Potovanje z domisljijo	Lindgren A.: Brata Levjesrcna
2) Zaznavajo tiste znacajske lastnosti knjizevne osebe, ki so razvite v nazorno sliko. Pri posamezni knjizevni osebi zaznavajo vec znacajskih lastnosti.	Ucenci zaznavajo pri knjizevni osebi tudi tako znacajsko lastnost, ki se zdi v nasprotju z njeno splosno znacajsko oznako (npr. negativno lastnost pri sicer pozitivni osebi). Znacajske lastnosti prepoznavajo tudi iz posrednih besedilnih signalov (iz govora osebe in iz govora o osebi).
Makarovic S.: Kam pa kam, kosovirja?	Petan Z.: Poslednja vojna Njegovega velicanstva	Andersen H. C.: Cesarjeva nova oblacila
3) Opazijo tudi zorni kot tistih knjizevnih oseb, s katerimi se ob spontanem branju ne identificirajo, ce jih ucitelj nanje posebej opozori.		V besedilu samostojno zaznavajo zorne kote vec knjizevnih oseb (a jih se ne kombinirajo).
Kovac P.: Vezalkine sanje	Goljevscek: Ce zmaj pozre mamo	Ingolic A.: Tajno drustvo PGC
4) Zaznavajo rabo neknjiznih jezikovnih prvin v besedilu in jih povezujejo s knjizevnimi osebami.
	Goljevscek A.: Potovanje z domisljijo	Zupan D.: Trije dnevi Drekca Pekca in Pukca Smukca
5) Motivi za ravnanje knjizevnih oseb (ali: zakaj kdo kaj stori)
Zaznavajo in razumejo tudi tako ravnanje osebe, ki ni v skadu z ravnanjem, kot bi ga v sorodni situaciji izbrali sami.	Najdejo razlago za ravnanje knjizevnih oseb, ce jo je mogoce izpeljati iz literarnega dogajanja . Ce ravnanja literarne osebe NI MOGOCE POJASNITI Z LITERARNIM DOGAJANJEM, seze otrok po (racionalno) razlago izven besedilnega sveta (= predvidi del zgodbe, ki ga je po njegovem avtor zamolcal, "pozabil" zapisati).
Rodari G.: Ce dedek ne zna pripovedovati pravljic	Makarovic S.: Coprnica Zofka	Mebs G.: Nedeljka
2.3 Razvijajo sposobnost razumevanja in dozivljanja besedilne stvarnosti
1) Dogajalni prostor Domisljijsko-cutno predstavo dogajalnega prostora oblikujejo tako, da upostevajo avtorjev opis in dodajajo manjkajoce predstave iz svojih izkusenj in iz drugih (literarnih) del.	Pri oblikovanju domisljijsko-cutne predstave dogajalnega prostora upostevajo nekatere omejitve, ki izhajajo npr. iz zemljepisnega, zgodovinskega in drugega znanja. Sposobni so slediti dogajanju na vec dogajalnih prostorih hkrati. Sposobni so si obdrzati v spominu domisljijsko-cutno predstavo dogajalnega prostora, medtem ko tece dogajanje v drugem dogajalnem prostoru, in si jo v nespremenjeni podobi priklicati v prvi plan zavesti, ko se literarno dogajanje spet preseli vanj.
Suhodolcan L.: O decku, ki je jezdil ograje	Mal V.: Sreca na vrvici	Lindgren: Brata Levjesrcna
2)  Dogajalni cas Ne zaznavajo vec le casovno zapovrstnega nizanja dogodkov. Dogajalni casi se v pripovedi lahko prepletajo (npr. kronoloski in retrospektivni tok dogodkov) Povezujejo dogajalni cas in prostor.
Dahl. R.: Matilda	Prezihov Voranc: Prvo pismo	Bevk F.: Pastirci
3)  Dogajanje Sledijo lahko dogajanju na vec dogajalnih prostorih. Ce iz literarnega besedila ne razberejo vseh potrebnih podatkov, pojasnijo "prazne prostore" tako, da si izmislijo dogajanje, ki se je "verjetno zgodilo". 4)  Knjizevna motivacija Literarno dogajanje sprejemajo in razumejo le, ce je povezano v trden vzrocno-posledicni sistem. Odstopanja zavracajo, razen ce literarno besedilo ni prepoznavno kot fantasticno.
Koren M.: Protidezevna juha	Novak B. A.: Prizori iz zivljenja stvari	Swift J.: Guliver med pritlikavci
5)  Avtor --- pripovedovalec
	Zaznavajo kategorijo pripovedovalca, kadar je ta v besedilu naveden. Zaznavajo, da avtor in pripovedovalec nista isto tudi takrat, kadar je treba pripovedovalca razbrati iz posrednih besedilnih signalov.
	Goljevscek A.: Potovanje z domisljijo Dahl R.: Carovnice	Levstik F.: Martin Krpan
2.4 Knjizevne zvrsti in vrste Ob imenu knjizevne vrste si priklicejo v spomin svoje literarnoestetske izkusnje s TO knjizevno vrsto. Na podlagi tega oblikujejo svoja pricakovanja. 2.4.1 POEZIJA
1) Zaznavajo in dozivljajo zvocnost pesmi. Snoj J:: Veronika gre na ples	Zaznavajo in dozivljajo zvocnost pesmi ter jo povezujejo s podobami, ki tvorijo besedilno stvarnost. Snoj J.: Kje pesem prebiva	Zaznavajo in dozivljajo zvocnost pesmi ter dozivljajo in razumejo vlogo zvocne oblikovanosti besede v pesemskem besedilu. Opazijo ponavljanja posameznih glasov. Novak B. A.: Prebesedimo...
2) Ob pomoci ucitelja zaznavajo ritem pesmi in ga povezujejo z njeno sporocilnostjo. Dozivljajo razliko med hitrim in pocasnim ritmom. Bor M.: Pesem o zvezdi, Zajcek suhi	2) Zaznavajo ritem pesmi in ga povezujejo z njeno sporocilnostjo. Prepoznavajo menjavanje ritma v pesmi glede na spremembo razpolozenja. Kovic K.: Kocija	2) Zaznavajo in razumejo povezanost ritma s sporocilnostjo pesmi. Forstneric F.: Hitra pesem
3) Zaznavajo rimo kot zvocni lik. Opazujejo pomenska razmerja med rimanima besedama.
Kosuta M.: Morda tudi zabice	Kuncic M.: Markova barka	Grafenauer N: Poezija
4) Interpretativno berejo besedila. Razumljivo in doziveto recitirajo in deklamirajo pesmi, ki so se jih naucili na pamet.	4) Interptretativno berejo besedila(spreminjanje hitrosti, registra in barve). Razumljivo in doziveto recitirajo in deklamirajo pesmi, ki so se jih naucili na pamet.
5) Zaznavajo likovnost besedila in prvine zunanje zgradbe (kitica, verz). Kosuta M.: Zaseda za medveda	5) Zaznavajo likovno podobo in clenjenost besedila (dolzina verza, stevilo kitic). Plesi, plesi, crni kos, ljudska	5) Zaznavajo likovnost besedila in razlicne dolzine kitic. Razumejo povezavo med likovnostjo in sporocilnostjo besedila. Zaznavajo in razumejo likovnost pesmi. Novak B. A.: Vogali besede hisa
6) Ob branju besedila razvijajo asociativne sposobnosti. Pavcek T.: Kaj vse je tata	6) Ob branju besedila razvijajo asociativne sposobnosti, dozivljajo custveno in domisljijsko bogastvo pesniskega jezika. Vegri S.: Prijatelj	6) Asociativne sposobnosti razvijajo ob branju razlicnih vrst pesmi glede na besedilno stvarnost (lirika, pripovedna poezija, nesmiselnice). Soster Olmer K.: Mroz
7) Razlikujejo pomensko podobne besede in njihovo rabo glede na sobesedilo. Stampe Zmavc B.: Nadobudna budnica	7) Rabo sopomenk zaznavajo utemeljujejo ob upostevanju custvenih plasti besedila. Vegri S.: Grega	7) Ob dozivljanju in razumevanju rabe sopomenk razumejo tudi prvine sloga (opisnost, custvenost) Zupancic O.: Barcica
8)  Ob pomoci ucitelja zaznavajo lazje primere besedotvorne inovacije (pomanjsevalnice). Bor M.: Zajcek suhi	8) Zaznavajo opaznejse primere besedotvorne inovativnosti v pesemskem besedilu. Zajc D.: Vrata	8) Zaznavajo primere besedotvorne inovativnosti in jih povezujejo s sporocilnostjo besedila. Novak B. A.: Zzzbudilka
9) Razumejo primere. Forstneric F.: Dedkova slika	9) Razumejo in pojasnjujejo preprostejse metafore, ki temeljijo na podobnosti med cleni. Zupancic O.: Breza in hrast	9) Razumejo in pojasnjujejo metafore, ki temeljijo na podobnosti, ter preprostejse metafore, ki temeljijo na razmerjih med cleni. Filipic F.: Vse je drugace
10) Zaznavajo in dozivljajo rabo nenavadnih besednih zvez. Stampe Zmavc B.: Spela carovnica	10) Zaznavajo in dozivljajo rabo nenavadnih besednih zvez ter jih povezujejo s sporocilnostjo besedila. V besedilu poiscejo ukrasni pridevek. Krakar L: Cesnja v belem	10) Zaznavajo in razumejo rabo ukrasnih pridevkov. Opazujejo in dozivljajo posebnosti skladnje besedila (dolzina stavkov, ponavljanja vecjih sklopov). Desetnica, ljudska
	11) Opazijorabo stalnih besednih zvez. Grafenauer N.: Neboticniki	11) Opazijo rabo stalnih besednih zvez in lazje primere prenovitve kliseja. Grafenauer N. Usesa
		12) Zaznavajo in razumejo poosebitev in nagovor. Minatti I.: Pesem Zupancic O.: Barcica
13) Zaznavajo in dozivljajo besedilno stvarnost. Zaznavajo in dozivljajo vidne in slusne sestavine pesemskih slik. Lainscek F.: Ledene roze	13) Zaznavajo in dozivljajo vidne in slusne ter vonjavne, tipne in okusne sestavine pesemskih slik. Grafenauer N.: Slon Misbaba	13) Zaznavajo in dozivljajo pesemske slike, samostojno razdelijo besedilo na pesemske slike ter povezujejo pesemske slike s custvenimi sestavinami besedila. Krakar L.: Jesen
	14) S pomocjo ucitelja zaznavajo preprosto simboliko.
	Dekleva M.: Mehke snezinkaste pesniske race	Murn J.: Pesem
15) Razumejo temo besedila in novo besedilo primerjajo z ze znanimi besedili na isto temo. Osrednje teme so: - otrostvo (Lainscek F.: Klic v sili), - zivalski svet (Kosuta M.: Zaseda za medveda), - druzina ( Snoj J.: Pticica pa-pa). Oblikujejo svoje stalisce do sporocila pesmi.	15) Razumejo temo besedila in novo besedilo primerjajo z ze znanimi besedili na isto temo. Osrednje teme so: - nenavadna stvarnost (Plesi, plesi, crni kos, ljudska), - tradicija in izrocilnost ( Grafenauer N.: Slon Misbaba), - prijateljstvo (Kuncic M.: Markova barka).	15) Razumejo temo besedila in novo besedilo primerjajo z ze znanimi besedili na isto temo. Osrednje teme so: - odrascanje in vrstnistvo(Pavcek T.: Junak), - stvarnost kot pustolovscina/skrivnost ( Zajc D.: Numizmatiki), - ustvarjalnost ( Novak B. A.: Prebesedimo...).
2.4.2 PROZA Dozivljajo naslednje prozne vrste in zanre: 1) Pravljica 1.1) Ljudska pravljica
Ljudske pravljice (formalni zacetek in konec, prepovedi, zapovedi in prerokbe, pravljicna stevila, tipicne pravljicne osebe);	- klasicne slovenske ljudske pravljice (tipcni motivi in osebe); - zivalske pravljice;	- tuje ljudske pravljice z znacilnimi motivi.
Slovenske narodne pravljice	Zlata ptica Sto najlepsih pravljic iz slovenske in svetovne literature	Tisoc in ena noc
1.2) Klasicna umetna / avtorska pravljica
Magajna B.: Brkonja Celjustnik	Andersen H. C.: Mala morska deklica	Milcinski: Pravljice Wilde O.: Srecni kraljevic
1.3) Sodobna umetna / avtorska pravljica
Stampe-Zmavc B.: Ure kralja Mina	Makarovic S.: Coprnica Zofka
2)  Fantasticna pripoved
Pecjak V.: Drejcek in trije Marsovcki Baum L.: Carovnik iz Oza	Dahl R.: Carovnice Travers P. L.: Mary Poppins	Lindgren A.: Brata Levjesrcna
3)  Nadrealisticno-komicna pripoved
Rozman S.: Cudezni Pisalni strojcek	Goljevscek A.: Cudozgodbe
4)  Realisticna kratka pripovedna proza
Seliskar T.: Mule Suhodolcan L.: O decku, ki je jezdil ograje	Milcinski F.: Butalci Francic F.: Kaj je rekla mama	Pregl S.: Geniji v dolgih hlacah
5)  Realisticna povest in realisticni roman s tematiko iz vsakdanjega zivljenja; pustolovska povest, pustolovski roman, mladinska detektivka (v trivialni in leposlovni varianti)
Sempe --- Goscinny: Nikec Nöstlinger C.: Pozvizgamo se na kumaricnega kralja	Kovac P.: Urske so brez napake Lowry L.: Anastazija Krupnik Jurca B.: Uhac in njegova druscina Suhodolcan L.: Stopinje v zraku Brezina T.: Zmaj strasi opolnocI Fantom na soli Ura v stolpu bije trinajst	Ingolic A.: Tajno drustvo PGC Kästner E.: Dvojcici Dolinar B.: Detektivi na jeklenih konjickih Kästner E.: Emil in detektivi Novak B.: Zelena posast Zaljubljeni vampir Super Spon
2.4.3 DRAMATIKA
1) Samostojno berejo besedilo, razclenjeno na vec prizorov, po vlogah. Poiscejo primeren glas za osebo, ki jo predstavljajo. Besedilo uprizorijo v razredu.	2) Pri skupinskem glasnem branju tekoce in razumljivo berejo besedilo po vlogah ter spreminjajo hitrost, barvo in register govora glede na spremembo razpolozenja kake dramske osebe. Besedilo uprizorijo v razredu.
Novak B. A.: V ozvezdju Postelje	Goljevscek A.: Ce zmaj pozre mamo	Petan Z.: Starsi naprodaj
3) Prepoznajo zgradbo dramskega besedila (oznaka govorecega in njegovega govora, oznaka prostora).	3) Prepoznajo zgradbo dramskega besedila (oznaka govorecega in njegovega govora, oznaka prostora, oznake custvenega stanja oziroma sprememb ter druge oznake osebe, na primer izgled).

Poslusanje in gledanje

4.	5.	6.
1. Ucenci ohranijo in razvijajo interes za poslusanje proze. 1)  Poslusajo uciteljevo pripovedovanje tistih proznih oblik, ki so bile po svojem nastanku namenje pripovedovanju. Besedilne podatke dopolnjujejo s svojimi predstavami, dogajanje povezujejo z lastnim izkustvenim in domisljijskim svetom.
Poslusajo in prepoznavajo znacilnosti ljudske pravljice ter jo razlikujejo od realisticne pripovedi.	Poslusajo slovenske ljudske pravljice in prepoznavajo njihove tipicne znacilnosti: tipicno slovenske - pravljicne osebe, - pravljicne motive, - pravljicno strukturo.	Poslusajo pravljice drugih narodov sveta in primerjajo njihove znacilnosti z znacilnostmi slovenskih ljudskih pravljic.
2) Poslusajo uciteljevo branje kratke pripovedne proze in proznih odlomkov iz berila, oblikujejo domisljijsko-cutne predstave knjizevnih oseb, literarnega prostora in literarnega dogajanja. Sestavljajo besedilne pomene in besedilo vrednotijo. Po metodi dolgega branja dozivijo skupaj vsaj dve besedili vsako leto (eno fantasticno in eno realisticno).
2. Ohranijo in razvijajo interes za poslusanje poezije. 1) Zaznavajo in dozivljajo zvocnost pesmi ob poslusanju interpretativnega branja pesmi (branje sosolca, uciteljevo branje, poslusanje posnetka). Ob poslusanju dozivljajo zvocnost pesmi ter jo povezujejo s podobami, ki tvorijo besedilno stvarnost.
2) Zaznavajo ritem pesmi ter razliko med hitrim in pocasnim ritmom. Na menjave ritma se custveno odzovejo.	Zaznavajo ritem pesmi in ga povezujejo z njeno sporocilnostjo. Prepoznavajo menjavanje ritma v pesmi glede na spremembo razpolozenja. Ritem pesmi povezujejo z elementi zvocne opreme posnetka.
3) Zaznavajo rimo kot zvocni lik. Ponovijo rimane besede in ob tem ze vecje dele verza.
4) Zaznavajo in dozivljajo besedilno stvarnost. Zaznavajo in dozivljajo vidne in slusne sestavine pesemskih slik.	Zaznavajo in dozivljajo vidne in slusne ter vonjavne, tipne in okusne sestavine pesemskih slik.	Zaznavajo in dozivljajo pesemske slike, samostojno razdelijo besedilo na pesemske slike ter jih povezujejo s custvenimi sestavinami besedila.
3. Razvijajo sposobnosti za sprejemanje, dozivljanje in vrednotenje gledaliske predstave.
Ogledajo si vsaj po eno gledalisko in vsaj po eno lutkovno predstavo v vsakem letu (lahko tudi na video posnetku). Gledaliski dogodek primerjajo z branjem besedila.		Ogledajo si vsaj po eno gledalisko predstavo v vsakem letu (lahko tudi na video posnetku).
Razlikujejo glavne in stranske osebe gledaliske/lutkovne predstave in zaznavajo njihove lastnosti (custvena stanja). Zaznavajo sestavine gledaliske/lutkovne predstave (gledalisce gledalci, oder, igralci, dogajanje, zacetek in konec predstave; lutke in vrste lutk).		Zaznavajo in dozivljajo prvine gledaliskega dogodka (igralec, vloga, luc, scena, kostumi, glasbena oprema).
4. Razvijajo sposobnost dozivljanja radijske igre. Poslusajo radijsko igro, oblikujejo kompleksnejse domisljijsko-cutne predstave oseb na podlagi zaznavanja govora, posrednih oznak in zvocne opreme radijskega besedila. Dojemajo simboliko zvocne opreme govora. 5. Razvijajo sposobnosti za sprejemanje, vrednotenje in dozivljanje trivialnega in estetskega filma.
Dozivljajo trivialni in estetsko polnovredni film.		Dozivljajo in razlikujejo trivialni in estetsko polnovredni film, opazujejo kliseiziranost trivialnega filma.

Pisanje

4.	5.	6.
1. Sposobnost identificiranja z eno izmed knjizevnih oseb 2. Knjizevna oseba
1) V pripovedih upovedijo svojo domisljijsko-cutno predstavo knjizevnih oseb tako, da kopicijo prilastke in uporabijo primere.	Zapisujejo svoje domisljijsko-cutne predstave knjizevnih oseb tako, da avtorjevim podatkom dodajajo elemente iz svoje realne izkusnje in predstave iz drugih literarnih in filmskih svetov.	Podobo knjizevne osebe upovedujejo tudi s pomocjo posrednih besedilnih signalov.
2) Ustvarjajo svoje domisljijske svetove. Odlocajo se, katere znacajske lastnosti bodo prisodili svoji glavni knjizevni osebi in na kak nacin, s katerimi besedilnimi signali bodo izbrano karakterno lastnost/ custveno stanje upovedili, da jih bo bralec zgodbe razumel.	V svojem literarnem svetu pisejo tudi o takih osebah, pri katerih je ena znacajska lastnost v nasprotju z njeno splosno znacajsko oznako (npr. negativna lastnost pri sicer pozitivni osebi). Znacajske lastnosti izrazajo tudi s posrednimi besedilnimi signali (z govorom osebe in z govorom drugih oseb o osebi).
3) Pisno pripovedujejo zgodbo tudi z zornega kota tistih knjizevnih oseb, s katerimi se ob spontanem branju ne identificirajo.		Pisno pripovedujejo zgodbo vsak z zornega kota druge knjizevne osebe. Te zgodbe primerjajo. Tako zacenjajo opazati, da vidijo (dozivljajo) knjizevne osebe literarni svet vsaka na svoj nacin in ugotavljajo, kako to vpliva na potek literarnega dogajanja.
4) Zaznavajo rabo neknjiznih prvin v besedilu in jo povezujejo s knjizevnimi osebami.
	V pisni pripovedi uporabljajo neknjizne prvine in z njimi posreduje informacije o svoji knjizevni osebi.
3. Motivi za ravnanje knjizevnih oseb (ali: zakaj kdo kaj stori)
Pisejo zgodbe "kaj bi bilo, ce bi jaz enkrat ... " in pripovedujejo zgodbo, v kateri glavna oseba ravna, kot sami nikoli ne bi. Na ta nacin ob branju literature zaznavajo in razumejo tudi tako ravnanje osebe, ki ni v skadu z ravnanjem, kot bi ga v sorodni situaciji izbrali sami.	Zapisujejo "manjkajoce dele zgodbe", ce v besedilu ni zunanjih podatkov, ki bi pojasnjevali ravnanje knjizevne osebe. Zapisejo (racionalno) razlago, dopolnijo literarni svet, predvidijo dele zgodbe, ki jih je avtor zamolcal, "pozabil" zapisati.
4. Dogajalni prostor
Pisno oznacujejo dogajalni prostor na podlagi avtorjevega opisa in lastnih domisljijskih dopolnil. Napisejo besedilo, ki se dogaja na podobnem dogajalnem prostoru.	Pri opisovanju domisljijsko-cutne predstave dogajalnega prostora ze upostevajo omejitve, ki izhajajo iz zemljepisnega, zgodovinskega in drugega znanja. Ob branju zapisujejo podatke o dogajalnem prostoru na dogajalni trak. Nato opisejo kljucne dogajalne prostore.
5. Dogajalni cas
Dogajalni cas v svoji pripovedi upovedujejo tako, da omenjajo predmete, okoliscine, znacilne za "takratno obdobje".	Dogajalni cas so sposobni upovediti tudi s posrednimi besedilnimi podatki, npr: arhaizmi, t. j. omembami stvari, ki jih v danasnjem svetu ni mogoce vec najti.	Pisejo zgodbe, ki se dogajajo v prihodnosti, razlicno oddaljenih preteklostih in v casovno nedefiniranih fantasticnih svetovih.
6. Dogajanje Pisejo "premico dogajanja" in z njeno pomocjo spremljajo literarno dogajanje.
Pisejo okvirno zgodbo.	Pisejo retrospektivno zgodbo. V skupini (npr. kot "podajanko") pisejo "roman" s pramenasto zgradbo.	Znajo zapisati obnovo literarnega dogajanja, tudi ce to v literarnem delu, ki ga obnavljajo, ne tece cisto kronolosko: - okvirna zgodba - pramenasta zgradba - retrospektivna zgradba.
7. Resnicnost --- fikcija Pisejo realisticne, fantasticne in nonsensne zgodbe --- pri cemer izberejo ustrezen motivacijski sistem. 8 Avtor --- pripovedovalec Literarno besedilo pripovedujejo, kot bi ga pripovedovala zdaj glavna in potem ena izmed stranskih knjizevnih oseb /v zacetni fazi naj bosta osebi razlicnega spola/. Ucenci tako spoznajo, da avtor in pripovedovalec v literaturi nista istovetna.
9. Knjizevne zvrsti in vrste 9.1 POEZIJA
1) Pisejo zvocno ucinkovite kombinacije besed (onomatopoija, zvocno slikanje) ter opisujejo dozivljanje zanimivih zvocnih nizov.		1)\ Pisejo zvocno zanimive besede pisno izrazajo dozivljanje povezanosti pomena in zvoka.
2) Tvorijo ritmicno izrazita besedila po vzorcu.	2) Tvorijo besedila s hitrim in pocasnim ritmom in upovedujejo razlicnost razpolozenja.
3) Pisejo rimane verze.
4) Likovno oblikujejo tematski besedni asociogram.	4) Razporejajo besede po papirju v likovno pesem.	4) Posnemajo likovnost "konkretne" pesmi.
5) Pisno nizajo asociacije ob kaki opazni besedi.	5) Razvijajo asociativne sposobnosti ob pisnem odzivanju na prvine pripovedne, lirske in nonsensne poezije. Primerjajo asociacije ob ljudski in sodobni poeziji.
6) Nizajo sopomenke in se zavedajo razlicne custvene obarvanosti besede.	6) Tvorijo sopomenske nize in utemeljujejo njihovo rabo glede na custvene plasti besedila.
7) Po vzorcu ali samostojno tvorijo nove besede in pisno razlagajo lastno razumevanje tvorjenk v besedilu (pomanjsevalnic).	7) Tvorijo zahtevnejse besede ter govorno razlagajo povezave s sporocilnostjo.
8) Tvorijo primere in upovedujejo lastno razumevanje teh prvin besedila.	8) Tvorijo preprostejse metafore, ki temeljijo na podobnosti med cleni. Upovedujejo lastno razumevanje metafor v besedilu.	8) Tvorijo metafore, ki temeljijo na podobnosti, ter preprostejse metafore, ki temeljijo na razmerjih med cleni. Upovedujejo lastno razumevanje metafor v besedilu.
9) Tvorijo nenavadne besedne zveze. Besede nakljucno povezujejo, nizajo prilastke ob opazni besedi (tematskem jedru).	9) Tvorijo nenavadne besedne zveze ter na podlagi takih zvez tvorijo krajse besedilo. Samostojno tvorijo besedne zveze z ukrasnim pridevkom. Pojasnjujejo ucinke teh prvin umetnostnega besedila.	9) Posnemajo skladnjo besedila (dolzina stavkov, ponavljanja vecjih sklopov). Pojasnjujejo ucinke teh prvin umetnostnega besedila.
	10) Upovedujejo razumevanje stalnih besednih zvez. Take zveze iz besedila dopolnjujejo z lastnimi primeri.	10) Upovedujejo razumevanje stalnih besednih zvez in lazjih primerov prenovitve kliseja. Samostojno prenavljajo stalne besedne zveze.
		11) Poosebitve in nagovore uporabljajo v lastnih besedilih.
	12) Pisno upovedujejo dozivljanje besedilne stvarnosti (vidne in slusne ter vonjavne, tipne in okusne sestavine pesemskih slik). Tvorijo lastne besedilne slike po analogiji. Besedilo preoblikujejo (dopolnjujejo z novimi elementi, spreminjajo konec, lastnosti oseb, zaporedje dogodkov ipd.).
13) Besedilo primerjajo z ze znanimi besedili na isto temo. Strnjeno ali ustvarjalno povzemajo vsebino besedila. Tvorijo lastna besedila na podlagi osrednjih tem za posamezni razred.
9.2 PROZA 1) Pravljica - Ljudska pravljica
Pisejo pravljice. Pri tem uporabljajo naslednje strukturne elemente: - formalni zacetek pravljice, - formalni konec pravljice, - dvodelna, tridelna struktura, - preteklik, - prepovedi, zapovedi, prerokbe, - pravljicno stevilo, - tipicne pravljicne osebe, ustvarjene po principu kombinacije.	Pisejo "tipicno slovenske pravljice", s tipicno slovenskimi pravljicnimi motivi in tipicno slovenskimi pravljicnimi osebami. Obiscejo starejse ljudi v svojem kraju in zapisejo pravljice, ki so jih ti slisali kot ucenci.	Pisejo okvirne pravljice, pri tem posnemajo slog npr. arabskih pravljic in vanje vpletajo elemente, znacilne zanjo.
Klasicna umetna / avtorska pravljica
Pisejo pravljice, ki so oblikovane po vzoru klasicnih umetnih pravljic. Pisejo zivalske pravljice, pravljice, katerih glavni junaki so cudezna bitja, in pravljice, v katerih ozivijo predmeti. Pisejo narobe pravljice, kombinacije dveh pravljic, nadaljevanja pravljic.
Sodobna umetna / avtorska pravljica
Pisejo pravljice, ki so oblikovane po vzorcu sodobne umetne pravljice: - dogajanje je razpeto med realni in fantasticni svet.
2)  Fantasticna pripoved
	Ucenci pisejo (kot projekt) fantasticno pripoved. Pri tem upostevajo naslednje njene znacilnosti: - dogajanje na dveh ravninah: na realni in na fantasticni, - prehajanje iz realne v fantasticno ravnino je mogoce razloziti z razlogi, ki veljajo v realnem svetu, - v fantasticnem svetu veljajo zakoni otrokovih zelja, - pripoved se zakljuci s povratkom v realni svet. Tudi ta povratek je pojasnjen z v realnosti veljavnimi razlogi.
3)  Nadrealno-komicna pripoved Pisejo pripovedi po vzorcu nadrealno-komicne pripovedi. Pri tem upostevajo pravila, da gre za dogajanje, umesceno na eni sami dogajalni ravni in da je prevladujoca znacilnost tega tipa pripovedi nonsens, torej motiv "narobe svet"
4)  Realisticna kratka pripovedna proza
Pisejo realisticne zgodbe, v katerih veljajo zakonitosti realnega sveta in v katerih je dogajanje povezano v trden vzrocno-posledicni sistem.	Pisejo realisticne zgodbe, v katerih so glavne knjizevne osebe ucenci, ki se zapletajo v dogodivscine, ki se otrokom v vsakdanjem svetu ne dogajajo. Obiscejo starejse ljudi v svojem kraju in zapisejo njihove resnicne zgodbe iz preteklosti.	Pisejo zgodbe, v katerih glavni junaki --- ucenci resujejo probleme, pri katerih so odrasli odpovedali.
5)  Realisticna povest in realisticni roman s tematiko iz vsakdanjega zivljenja; pustolovska povest, pustolovski roman, kriminalna povest, kriminalni roman Pisejo z zakoni trivialnega romana omejena pustolovska, kriminalna ali znanstvenofantasticna besedila ( v skupinah ali kot podajanko) .

Dramatika

1) Dramatizirajo prozno besedilo. Risejo osnutke lutk in scene.	1) Dramatizirajo prozno besedilo. Upostevajo posebnosti dramatike ter pripravijo predlogo za uprizoritev v razrednem gledaliscu. Samostojno ali v skupini oblikujejo skice za sceno in kostume. Pisejo predlogo za radijsko igro in si zapisujejo osnutke za zvocno kuliso.
	2) Opisujejo zgradbo dramskih besedil. Pisno oznacujejo lastnosti in ravnanje dramskih oseb. Opisejo dogajalni prostor in glavne prvine besedilne stvarnosti. Pisno povzamejo potek dramskega dogajanja in besedilo ovrednotijo.

Govorjenje

4.	5.	6.
1. Ucenci upovedujejo svoje domisljijske svetove in pri tem: - razvijajo domisljijsko-cutne predstavne zmoznosti, - razvijajo motivacije za literarnoestetska dozivetja, - poglabljajo literarnoestetska dozivetja, - posredno izrazajo svoja literarnoestetska dozivetja.
2. Pripovedujejo o svojih realnih in estetskih izkusnjah.
- Ucenci se custveno pripravijo na ustvarjalni dialog z literarnim besedilom. - Spomnijo se ustreznih dogodkov iz svojega zivljenja in custvev, ki so jih spremljala. - Upovedujejo analogije k literarnim motivom in se tako blizajo literarni temi.
3.1 Proza
Ohranjajo in razvijajo interes za pripovedovanje literature. Pripovedujejo ljudsko prozo, pri cemer razvijajo lastnosti zanimivega, dozivetega, na naslovnika usmerjenega pripovedovanja.
3.2 Poezija
Tvorijo zvocno ucinkovite kombinacije besed (onomatopoija, zvocno slikanje). Zvocnost povezujejo s predstavami, ki jih vzbujajo zanimivi zvocni nizi.		Izgovarjajo zvocno zanimive besede in opazujejo povezanost zvocne oblikovanosti in pomena besede.
3.3 Razredno gledalisce
Samostojno berejo vloge iz besedila, razclenjenega na vec prizorov. Poiscejo primeren glas za osebo, ki jo predstavljajo. Dramski prizor opremijo s sceno, glasbeno spremljavo, kostumi. Dramatizirajo. Zamenjujejo vloge in opazujejo besedilno stvarnost z zornih kotov knjizevne osebe, s katero se prvotno niso identificirali.
Projektno delo: pripravijo odrsko postavitev mladinske gledaliske igre po skupinah. (Npr.: vsaka skupina eno dejanje ali vse skupine postavitev iste enodejanke).
Neposredno po branju dramskega besedila oziroma ogledu gledaliske/lutkovne predstave oziroma poslusanju radijske igre opisujejo svoje dozivljanje elementov besedila/uprizoritve.	Opisujejo zgradbo dramskega besedila oziroma gledaliskega dogodka.
Dramske prizore iz berila uprizarjajo v obliki namiznega gledalisca. Fantasticna prozna besedila preoblikujejo v dramsko besedilo. Izdelajo lutke. Dramatizirajo.
3.4 Radijska igra
Prozna besedila iz berila zapisejo v obliki snemalne knjige za radijsko igro. V skupinah posnamejo na magnetofonski trak.	Projektno delo: pripravijo, oblikujejo, po moznosti pa tudi posnamejo radijsko igro.

Izobrazevalni cilji

• Ucenci razumejo in pravilno uporabljajo naslednje strokovne izraze:

Pesnistvo

Kosuta M.: Morda tudi zabice, Zaseda za medveda, Bor M.: Pesem o zvezdi, Zajcek suhi, Lainscek F.: Klic v sili, Ledene roze, Snoj J.: Veronika gre na ples, Pticica pa-pa, Stampe Zmavc B.: Spela carovnica, Nadobudna budnica, Forstneric F.: Dedkova slika, Pavcek T.: Kaj vse je tata, Grafenauer N.: Krokodili.

Plesi, plesi, crni kos, ljudska, Krakar L.: Cesnja v belem, Kuncic M.: Markova ladja, Vegri S.: Prijatelj, Pavcek T.: Vesoljec, Kovic K.: Kocija, Zupancic O.: Breza in hrast, Grafenauer N.: Neboticniki, Peki, Slon Misbaba, Dekleva M.: Mehke snezinkaste pesniske race, Snoj J.: Kje pesem prebiva, Zajc D.: Vrata.

Grafenauer N.: Poezija, Usesa Filipic F.: Vse je drugace Novak B. A.: Prebesedimo ..., Zzzbudilka, Vogali besede hisa, Zajc D.: Numizmatiki, Soster Olmer K.: Mroz, Forstneric F.: Hitra pesem, Pavcek T.: Junak, Desetnica, ljudska, Zupancic O.: Na jurjevo, Barcica, Murn J.: Pesem, Krakar L.: Jesen, Minatti I.: Pesem.

Prozna besedila

Bevk F.: Lukec in njegov skorec,	Prezihov Voranc: Prvo pismo,	Ingolic A.: Tajno drustvo PGC,
Suhodolcan L.: Levi in desni klovn,	Francic F.: Skarabeji in otroska srca,	Pregl S.: Geniji v kratkih hlacah, Geniji v dolgih hlacah, Ce bi in ce ne bi,
Koren M.: Protidezevna juha,	Mate M.: Babica v supergah,	Levstik F.: Martin Krpan,
Kovac P.: Vezalkine sanje,	Mal V.: Sreca na vrvici + FILM,	Finzgar F. S.: Gospod Hudournik,
Makarovic S.: Kam pa kam, kosovirja,	Pregl S.: Prirocnik za klatenje, Odprava zelenega zmaja,	Dolinar B.: Detektivi na jeklenih konjickih,
Pecjak V.: Drejcek in trije Marsovcki,	Milcinski F.: Butalci,	Milcinski F.: Pravljice (Desetnica),
Vandot J.: Kekec +FILM,	Makarovic S.: Coprnica Zofka,	Bevk F.: Pastirci,

Seliskar T.: Mule,	Kovac P.: Urske so brez napake,	Zidar P.: Kukavicji Mihec + FILM,
Trdina J.: Vile,	Goljevscek A.: Cudozgodbe,	Dolenc M.: Strupena Brigita,
Rozman S.: Cudezni pisalni strojcek,	Jurca B.: Uhac in njegova druscina,	Novak B.: Zelena posast, Zaljubljeni vampir, Super Spon,
Stampe-Zmavc B.: Ure kralja Mina, Popravljalnica igrac,	Suhodolcan L.: Na vecerji s krokodilom, Rumena podmornica, Stopinje po zraku,	Zupan D.: Trije dnevi Drekca Pekca in Pukca Smukca, Tri skrivnosti Drekca Pekca in Pukca Smukca, Tri noci Drekca Pekca in Pukca Smukca,
Francic F.: Ulica svobode,	Jurca B.: Vohljaci in prepovedane skrivnosti,	Wrightson P.: Strahec,
Nöstlinger C.: Pozvizgamo se na kumaricnega kralja,	Dahl R.: Carovnice,	Kästner E.: Dvojcici, Emil in detektivi, Leteca ucilnica,
Baum L.: Carovnik iz Oza,	Mamka Brsljanka, Svetovne ljudske pripovedi,	Lindgren A.: Detektivski mojster Boloomkvist, Brata Levjesrcna,
Sempe-Goscinny: Nikec,	Lowry L.: Anastazija Krupnik,	Swift J.: Guliver med pritlikavci,
Rodari G.: Ce dedek ne zna pripovedovati pravljic,	Travers P. L.: Mary Poppins,	Lamb C. in M.: Pripovedke iz Shakespeara,
Carrol L.: Alicine dogodivscine,	Horvat J.: Waitapu,	Twain M.: Prigode Toma Sawyerja,
Lindgren A.: Ronja,	Andersen H. Ch.: Mala morska deklica +FILM,	Andersen H. C.: Deklica z vzigalicami, Cesarjeva nova oblacila,
Andersen H. Ch.: Snezna kraljica,	Blyton E.: Pet prijateljev (tri dela) ali Skrivnosti (tri dela),	Tisoc in ena noc + FILM,
Nöstlinger C.: Zgodbe o Francu,	Brezina T.: Zmaj strasi opolnoci, Fantom na soli, Ura v stolpu bije trinajst,	Mebs G.: Nedeljka,
Ende M.: Carobni napoj.	Bahdaj A.: Pozor, crna marela.	Wilde O.: Srecni kraljevic in druge pravljice.

Dramska besedila

Rudolf F.: Vrabec Zivzav najde prijatelja, Novak B. A.: V ozvezdju Postelje, Zmavc J.: Domaca naloga, Kosuta M.: Vitez na obisku, Pecjak V.: Drejcek in trije Marsovcki

Golia P.: Jurcek, Goljevscek A.: Ce zmaj pozre mamo, Dekleva M.: Magnetni decek, Sanje o govoreci cesnji, Novak B. A.: Prizori iz zivljenja stvari, Petan Z.: Poslednja volja Njegovega Velicanstva.

Ingolic A.: Tajno drustvo PGC, Bevk F.: Bedak Pavlek, Petan Z.: Starsi naprodaj, Dekleva M.: Lenca Flenca.

Didakticna navodila za uresnicevanje ucnega nacrta

Pri predmetu slovenscina ucenci sprejemajo (poslusajo, berejo), tvorijo (govorijo, pisejo) in razclenjujejo svoji starosti, sporazumevalnim in spoznavnim/domisljijskim zmoznostim ter izkusnjam ustrezna neumetnostna in umetnostna besedila; tako dejavno razvijajo svoje sporazumevalne, spoznavne in ustvarjalne zmoznosti ter si uzavescajo temeljne razlike v sprejemanju, tvorjenju in zgradbi neumetnostnih in umetnostnih besedil.

Izhodisce pouka pri predmetu slovenscina je torej neumetnostno ali umetnostno besedilo (delu z neumetnostnim besedilom je namenjenih 60 % ur predmeta, delu z umetnostnim besedilom pa 40 %). Ker se neumetnostna besedila sprejemajo, tvorijo in razclenjujejo drugace kot umetnostna in ker zelimo ucitelje opozoriti na drugacno delo z njimi, so cilji pri obravnavi neumetnostnih in umetnostnih besedil navedeni loceno.

1  Pri obravnavi neumetnostnih besedil se predmet povezuje z ucencevimi izkusnjami in predznanjem ter z vsebinami in dejavnostmi pri drugih predmetih (saj ucenci govorijo/pisejo prikazovalna besedila o sebi in svojem druzbenem oz. naravnem okolju ter poslusajo/berejo in razclenjujejo prikazovalna stvarna besedila --- npr. poljudnoznanstvena, ob tem pa tudi nebesedne dele teh besedil, kot so tabele, grafikoni ipd.), vsebuje pa tudi prvine t. i. medijske vzgoje (ucenci namrec poslusajo in berejo propagandna medijska besedila).

Prevladujoca oblika dela je delo v dvojicah in manjsih skupinah. Ucenci razvijajo sposobnosti in znanje ob aktivnih oblikah ucenja, kot so sodelovalno ucenje, ucenje z odkrivanjem in problemsko ucenje; tako dejavno razvijajo svojo zmoznost za dvogovorno sporazumevanje (npr. razpravljajo o problemu, usklajujejo mnenja, oblikujejo skupno mnenje, ga predstavijo drugim in ga zagovarjajo), ki jo nadgrajujejo z nacrtnim in vodenim dvogovornim sporazumevanjem v uradnih govornih polozajih (npr. z igro vlog, posnemanjem zapisanih besedil ipd.).

Ucenci se usposabljajo tudi za sprejemanje in tvorjenje ustnih in pisnih neumetnostnih besedil. Pri poslusanju/branju se navajajo na razmisljujoce in kriticno sprejemanje besedil ter na utemeljevanje svojega mnenja o besedilu, pri govorjenju/pisanju pa na to, da je tvorjenje besedila nacrtovano dejanje, pri katerem je treba upostevati naslovnika ter obvladati temo, o kateri se govori/pise, in poimenovalne moznosti ter zakonitosti jezika, s katerim se naslovniku kaj sporoca.

Ker je zmoznost sprejemanja in tvorjenja besedila odvisna od jezikovne zmoznosti, ucenci z lastno dejavnostjo (ne pa z opisovanjem abstraktnega jezikovnega sistema oz. z navajanjem slovnicnih/pravorecnih/pravopisnih ipd. pravil) razvijajo svojo pragmaticno, slovarsko, slovnicno, pravorecno in pravopisno zmoznost ter odpravljajo najpogostejse slogovne, poimenovalne, slovnicne, govorne in pisne napake.

Ucenci v vodenih pogovorih razmisljajo o dusevnostnih in druzbenih vidikih jezika (npr. o prednostih maternega jezika pred drugimi jeziki, o polozaju slovenskega jezika in drugih jezikov v R Sloveniji in drugod, o pokrajinski razclenjenosti slovenskega jezika ter o okoliscinah rabe knjiznega in neknjiznega jezika ipd.). Ob obravnavi zapisanih besedil pa zacnejo opazovati tudi jezikovno zgradbo besedila, in sicer tako, da v besedilu najdejo opisano oz. z jezikoslovnim izrazom poimenovano jezikovno prvino, ji dolocijo vlogo/pomen/stilno vrednost/obliko ipd., jo uvrstijo v doloceno kategorijo ter utemeljijo svojo uvrstitev.

Razmerje med sporazumevalnimi dejavnostmi

Pri obravnavi neumetnostnih besedil so zastopane vse stiri sporazumevalne dejavnosti --- pri delu v soli zlasti poslusanje in govorjenje (saj je temeljna oblika dela sodelovalno ucenje), deloma tudi branje kot izhodisce za ustno pomensko, pragmaticno, vrednotenjsko in jezikovno razclenjevanje besedil. Pri domacem delu pa prevladujeta branje in zlasti pisanje (z dejavnostmi pred in med pisanjem osnutka ter po njem, s prepisovanjem popravljenega besedila), tudi kot priprava na govorni nastop.

Obravnava neumetnostnih besedil v soli zajema naslednje faze:

1)  napoved vrste in teme besedila, ki ga bodo poslusali (in gledali) oz. brali; temu sledi pogovor o ucencevih pricakovanjih, izkusnjah ipd. ob napovedani vrsti in temi besedila;

2)  vsaj dvakratno poslusanje (in gledanje) oz. branje besedila; med prvim poslusanjem/branjem so pozorni predvsem na vsebino, med drugim pa ze prepoznavajo bistvene od nebistvenih podatkov, kljucne besede ipd., in sicer tako, da si jih (ob uciteljevi pomoci) zapisejo, podcrtajo, izpisejo ipd.;

3)  drugemu poslusanju/branju sledi pogovor o tem, kar so poslusali/prebrali, npr. o vrsti, temi in vsebini besedila ter o tvorcu in naslovniku, besedilo vrednotijo in svoje mnenje utemeljijo, pripovedujejo o svojih izkusnjah ipd. --- torej poslusano/prebrano besedilo razclenijo pomensko, pragmaticno in vrednotenjsko, zapisano besedilo pa tudi jezikovno;

4)  pogovoru o poslusanem/prebranem besedilu sledi tvorjenje podobnega besedila, bodisi kot govorni nastop bodisi kot pisanje besedila iste vrste ali z isto/podobno temo --- to dejavnost ucenci nadaljujejo/dopolnijo doma.

2  Obravnava umetnostnih besedil tudi v drugem triletju osnovne sole temelji na komunikacijskem modelu literarne vzgoje. Njen glavni cilj je usmerjen v ohranjanje ucencevih interesov za branje in poslusanje literature ter v razvijanje sposobnosti ustvarjalnega dialoga z literarnim besedilom.

Ker prihaja pri otrokovem bralnem razvoju med osmim in dvanajstim letom zelo pogosto do nastanka individualnih literarnih interesov, usmerjenih v prozno literaturo z napeto (pogosto kriminalno, pustolovsko) zgodbo, se kaze smotrno uvrscati tovrstna besedila, tako leposlovna kot polliterarna in trivialna, tudi v solsko literarno vzgojo. Ob tem v drugem triletju sistematicno gojimo in razvijamo tudi otrokov interes za fantasticno literaturo: ljudsko pravljico, avtorsko pravljico in fantasticno pripoved, ter otroke spodbujamo h kreativnemu poustvarjanju literature in k ustvarjanju lastnih domisljijskih svetov.

Posebno skrbno oblikujemo v drugem triletju otrokova srecanja s poezijo, saj se sicer utegne zgoditi, da se interes zanjo utopi v otrokovi, za to obdobje znacilni usmerjenosti v napeto fabulo. Solsko branje poezije (in literarna vzgoja sploh) mora ostati osredinjeno na ucenca, kar pomeni, da je najpomembnejsa uciteljeva naloga posredovati/ohraniti otrokovo prepricanje, da se clovek v literaturi srecuje predvsem/tudi s samim seboj. Prav spoznanje, da je v literaturi mogoce najti koscek sebe, svojega sveta, svojih misli, svojih zelja je namrec najmocnejsa motivacija za branje leposlovja sploh.

Literarna vzgoja, osredinjena na ucenca, se uresnicuje z naslednjimi didakticnimi koraki:

1.  V fazi motivacije za branje literature pripravljamo ucence na srecanje z literarnim svetom tako, da jih spodbujamo k pripovedovanju o njihovih izkusnjah, o tistih vsebinah njihovega spomina, ki so povezane s temo literarnega besedila. Na ta nacin namrec ucenci zdrsnejo v razpolozenje, analogno tistemu, ki ga bodo srecali v literarnem besedilu. Ali drugace receno: ker bodo za srecanje z literaturo pripravili ustrezna pricakovanja, je velika moznost, da se bodo v literarnem besedilu srecali s samim seboj.

2.  Tako motivirani ucenci zlahka najdejo t. i. vrata za identifikacijo, tisti del besedila, ki predstavlja polje enakosti/podobnosti med njimi in za identifikacijo izbrano knjizevno osebo. Preko mehanizma identifikacije se ucenec v mislih preseli v knjizevno osebo in potopljen vanjo domisljijsko-cutno dozivlja literarni svet in dogajanje v njem, intenzivno, kot bi se zgodba dogajala njemu samemu.

3.  V drugem triletju je ucencevo sposobnost dozivljanja v literaturi upovedene stavrnosti mogoce spodbuditi tudi k zaznavanju literarnega dogajanja z zornih kotov tistih knjizevnih oseb, s katerimi se sicer ne identificira. Na ta nacin ucenci polneje zaznavajo vzroke, ki poganjajo literarno dogajanje. Razvita sposobnost opazovanja literarnega sveta z zornega kota neidentifikacijske figure usposablja otroka, da vidi tudi svoje realne zivljenjske polozaje s perspektive drugih udelezencev in ne le s svojega (torej egocentricnega) zornega kota. Na ta nacin ucenec v realnem zivljenju presega egocentrizem, ob branju literature pa se seveda povecuje tudi njegova zmoznost zaznavanja enakosti med realno izkusnjo in literarnim svetom (= vrata za identifikacijo).

4.  Ob ucencevem srecevanju z literaturo ucitelj nikakor ne sme spregledati dejstva, da besedilnega pomena literarnega besedila ne more sestaviti namesto otroka nihce drug. Upostevajoc to nacelo mora ucitelj ucencem (vsakemu ucencu) dovoliti, da si na mestih, kjer mu avtor ne pojasni dovolj nazorno vzrokov (motivov) za ravnanje knjizevnih oseb, sam izmisli tiste dele zgodbe, ki se mu zdijo verjetna razlaga za to, zakaj kdo v besedilu kaj stori. Tako iz lastne izkusnje izpeljano razlaganje vzrokov za literarno dogajanje je namrec pogojeno s trenutno aktualno stopnjo ucencevega bralnega razvoja --- in ga ni mogoce nadomestiti z uciteljevim (z vidika odraslega pravilnejsim) pojasnjevanjem, ne da bi pri tem zatrli ucencev interes za branje literature.

Razmerje med sporazumevalnimi dejavnostmi

1.  Ucenci ob srecevanju z literarnim besedilom razvijajo vse stiri komunikacijske dejavnosti. Branje in poslusanje ter pisanje in govorjenje se v okviru vsake ucne enote prepletajo in so usmerjeni k istim ciljem. Tako lahko ucenci v fazi motivacije --- torej priprave na branje npr. Tomsiceve zgodbe Strasno strasni strah drug drugemu v dvojicah ali po skupinah pripovedujejo, kdaj so se sami nazadnje »strasno« ustrasili, lahko pisejo asociogram na temo strah, lahko pa jim pripravimo pristno dozivetje (npr. skrivaj pocimo balon), ucence ustrasimo in se nato z njimi pogovarjamo o strahu, o tem, kako se ga obcuti in o tem, koga je kdaj cesa strah.

V fazi prvega stika z besedilom se drzimo pravila, da ucencem prozo in dramatiko pripovedujemo, pesem pa recitiramo (zato, da si ucenci najprej potesijo svojo radovednost za zgodbo in zato, ker je pripovedovanje sugestivnejse od branja) in jo nato se preberemo. Sledi individualno branje ucencev.

Tudi v fazi interpretacije, vrednotenja izbiramo literarnemu besedilu ustrezno dejavnost oz. ustrezne dejavnosti. Metodo pogovora kombiniramo z metodo usmerjenega tihega branja, npr. iskanja tistih delov besedila, ki so jih ucenci prezrli in ki utemeljujejo, dokazujejo, zakaj je neki predlagani pomen besedila verjetno pravi in zakaj drugi ni. Lahko pa uporabimo igro vlog ali metodo glasnega branja delov besedila, da bi npr. z glasovnim oblikovanjem govora knjizevne osebe izluscili njeno razpolozenje ali postavili hipoteze o njenem znacaju.

V fazi poglabljanja dozivetja govorno in pisno, s pomocjo risbe ali dramatizacije, ucenci poustvarjajo literarno besedilo, ustvarjajo svoje, literarnemu besedilu analogne domisljijske svetove ali nadgrajujejo tistega, s katerim so se srecali ob branju besedila.

Skratka, uciteljeva odlocitev o tem, katero dejavnost bo izbral za priblizevanje k ciljem literarne vzgoje, je odvisna od literarnega besedila ter od njegove presoje interesov in nagnjenj njegovih ucencev. Velja le splosna usmeritev, da so vse stiri komunikacijske dejavnosti med seboj uravnotezene (proti koncu triletja seveda narasca delez otrokovega samostojnega tihega branja literature --- tako v soli kot tudi izven nje) in to, da pisanje in govorjenje nista cilj literarnega pouka, ampak metodi (sredstvi), ki naj podpirata literarnoestetsko dozivetje in ga poglabljata. (Kar npr. pomeni, da ucenci ne pisejo podajanke, pustolovski roman zato, da bi se usposobili za poklic pisatelja trivialne literature, ampak zato, da bi spoznali kliseiziranost tega literarnega zanra.)

2.  Podobno razmerje velja tudi za odnos literarnega znanja in literarnoestetskega dozivetja. Ucenci v drugem triletju ze nabirajo literarno znanje (gl. seznam v pogl. izobrazevalni cilji), vendar to ni namenjeno samo sebi, ampak podpira otrokovo dozivljanje literature. Posebej je treba poudariti, da ucenci literarnega znanja v drugem triletju ne priklicujejo v spomin na ravni reprodukcije (torej jih ucitelj po tem znanju ne »sprasuje«), ampak na ravni ustvarjanja svojih domisljijskih svetov. Pisejo npr. fantasticno pripoved ali basen v prozi. Po strukturiranosti njihovega domisljijskega sveta je nato mogoce videti, katere znacilnosti literarne vrste so ob branju tovrstnega leposlovja opazili, in to, na kaj jih je treba se opozoriti, ko bodo TO literarno vrsto srecali prihodnjic. Ucenci torej spoznavajo literaturo in njene zakonitosti (npr. katere so znacilnosti pravljice, fantasticne pripovedi, pustolovske zgodbe, basni) zato, da bi pravljice, fantasticne pripovedi ..., intenzivneje doziveli, in zato, da bi bilo njihovo branje zanje kar najprijetnejse dozivetje.