Predlog ucnega nacrta za pouk slovenscine v tretjem triletju osnovne sole

Avtorici poglavij II.B.1 in III.1 sta mag. Martina Krizaj Ortar in dr. Marja Bester (s sodelovanjem dr. Leopoldine Plut Pregelj in dr. Sonje Pecjak), avtorja poglavij II.B.2 in III.2 pa dr. Metka Kordigel, Miha Mohor, prof., in dr. Igor Saksida. Poglavje II.A in didakticna navodila za uresnicevanje ucnega nacrta so prispevali vsi zgoraj navedeni avtorji. Celotni predlog ucnega nacrta je racionalno evalviralo 45 uciteljev praktikov.

Ker je za 8. in 9. razred 3. triletja uzakonjena zunanja diferenciacija pouka slovenscine, so tu navedeni cilji predstavljeni za tri ravni, tj. za nizjo, srednjo/temeljno in visjo raven. Cilji nizje ravni so tiskani v polkrepki pisavi, dodani cilji srednje/temeljne ravni v navadni pisavi, dodani cilji visje ravni pa v posevnem tisku.

Z objavo predloga ucnega nacrta v tej reviji zelita Projekt za prenovo pouka slovenscine in Predmetna kurikularna komisija za slovenscino predstaviti strokovni in drugi javnosti opravljeno delo in se priporocata za pripombe in predloge. Sprejema jih tajnica Predmetne kurikularne komisije za slovenscino Mojca Poznanovic (Zavod RS za solstvo, Poljanska 28, 1000 Ljubljana), in sicer do 10. januarja 1998.

Predmet slovenscina je temeljni splosnoizobrazevalni predmet v osnovni soli z obseznimi in razvejenimi funkcionalnimi, izobrazevalnimi in vzgojnimi nalogami. Pri pouku slovenscine se ucenci usposabljajo za ustrezno, razumljivo, pravilno in ucinkovito govorno in pisno sporazumevanje v najrazlicnejsih okoliscinah, za izrazanje spoznanj o sebi in svetu, za dozivljanje in vrednotenje umetnostnih besedil ter za dojemanje slovenscine kot drzavnega jezika v Republiki Sloveniji.

Ker je slovenscina tudi ucni jezik, se pouk slovenscine po svojem pomenu in ucinkih razteza dalec preko samega predmeta, njegov koncni namen pa je funkcionalna pismenost ucencev in sposobnost dejavnega stika z umetnostnim besedilom. To se uresnicuje z jezikovnim in knjizevnim poukom v okviru stirih dejavnosti --- govorjenja, poslusanja, branja in pisanja.

Predmetu slovenscina je v 3. triletju osnovne sole namenjenih 420 ur pouka, tj. po 140 ur letno v sedmem, osmem in devetem razredu (oz. po 4 ure na teden). Ucenci tvorijo (govorijo, pisejo), sprejemajo (poslusajo, berejo) in razclenjujejo svoji starosti, sporazumevalnim in spoznavnim/domisljijskim zmoznostim, izkusnjam in interesom ustrezna neumetnostna in umetnostna besedila; tako dejavno razvijajo svoje sporazumevalne, spoznavne in ustvarjalne zmoznosti ter si uzavescajo temeljne razlike v sprejemanju, tvorjenju in zgradbi neumetnostnih in umetnostnih besedil.

Izhodisce pouka slovenscine v 3. triletju osnovne sole je torej neumetnostno oz. umetnostno besedilo. Delu z neumetnostnim besedilom je namenjenih 60 % ur predmeta, delu z umetnostnim besedilom pa 40 %. Ker se neumetnostna besedila tvorijo, sprejemajo in razclenjujejo drugace kot umetnostna, so cilji pri obravnavi neumetnostnih in umetnostnih besedil navedeni loceno.

Za osmi in deveti razred 3. triletja je uzakonjena zunanja diferenciacija pouka slovenscine, zato so tu navedeni cilji predstavljeni za tri ravni, tj. za nizjo, srednjo/temeljno in visjo raven. Cilji so oblikovani hierarhicno, kar pomeni, da doseganje ciljev srednje/temeljne ravni vkljucuje doseganje ciljev nizje ravni, doseganje ciljev visje ravni pa doseganje ciljev nizje in srednje/temeljne ravni. Cilji nizje ravni so tiskani v polkrepki pisavi, dodani cilji srednje/temeljne ravni v navadni pisavi, dodani cilji visje ravni pa v posevnem tisku. Natancnejsa navodila in pojasnila so podana v didakticnih priporocilih za uresnicevanje ucnega nacrta.

II.  Splosni, funkcionalni in izobrazevalni cilji v tretjem triletju osnovne sole

A.  Splosni cilji

1.  Ucenci si oblikujejo pozitivno stalisce do slovenskega jezika kot svojega temeljnega sredstva za izrazanje misli, stalisc, obcutij, hotenj, izkusenj in ustvarjalnosti, pa tudi za razumevanje sebe in drugih ter za navezovanje in ohranjanje stikov z drugimi ljudmi. Zavedajo se, da je jezik najpomembnejsi del kulturne dediscine in s tem temeljna prvina clovekove osebne in narodne identitete.

2.  Ucenci se zavedajo, da je slovenski jezik drzavni jezik v R Sloveniji, poznajo pa tudi ustavni polozaj drugih jezikov v RS ter slovenskega jezika v zamejstvu.

3.  Ucenci utrjujejo svoje prakticno znanje knjiznega jezika. Zavedajo se razlicnih okoliscin za rabo knjiznega in neknjiznega jezika (tudi slenga), zato pri sporazumevanju uporabljajo govornemu polozaju ustrezno socialno zvrst/podzvrst; v ustreznih govornih polozajih si prizadevajo govoriti knjizno. Spostujejo svoje narecje in narecje drugih govorcev.

4.  Ucenci razvijajo pripravljenost za govorjenje in pisanje --- z govorno dejavnostjo navezujejo in ohranjajo stike z drugimi ljudmi, izrazajo svoje misli, stalisca, hotenja, custva ali izkusnje, se pogajajo ter miroljubno resujejo probleme v razlicnih zivljenjskih polozajih. Govorijo/pisejo govornemu polozaju ustrezno, saj vedo, da je govorjenje/pisanje medosebna dejavnost, pri kateri je treba spostovati sogovorca, upostevati nacelo vljudnosti in govorni polozaj. Zavedajo se tudi, da je govorjenje/pisanje miselna in ustvarjalna dejavnost, na katero se je treba pripraviti --- zato si pripravijo osnutek, ki ga dopolnijo/popravijo ob uporabi ustreznih prirocnikov (tudi jezikovnih).

5.  Ucenci poslusajo in berejo neumetnostna in umetnostna besedila, saj se zavedajo pomena poslusanja/branja za spoznavanje in razumevanje sebe, stvarnega in domisljijskega sveta, za razmisljanje o sebi in svetu, pa tudi za sprostitev in zabavo. Vedo, da se neumetnostna besedila poslusajo/berejo drugace kot umetnostna, in obvladajo temeljne bralne in ucne pristope za uspesno in hitro pridobivanje informacij iz zapisanih neumetnostnih besedil.

6.  Ucenci poslusajo in berejo razlicna neumetnostna besedila, ki so posredovana neposredno ali medijsko. Besedila sprejemajo (poslusajo/berejo) razmisljujoce in kriticno: pridobivajo si novo znanje, ki ga uporabijo v vsakdanjem zivljenju ali samostojno razsirjajo z uporabo raznih prirocnikov; presojajo besedila ter utemeljijo svoje mnenje; v besedilih prepoznajo propagandne prvine ter si oblikujejo kriticno stalisce do propagandnih besedil.

7.  Poglavitni cilj pouka knjizevnosti je razvijanje in ohranjanje otrokovega pozitivnega odnosa do knjizevnosti. Stik s knjizevnostjo je ucencem vrednota, zato tudi v prostem casu poiscejo knjigo, berejo razlicna besedila glede na njihove posebne znacilnosti in zahteve (pesnistvo, proza, dramatika, literarna veda, publicisticna besedila, lastna literarna ustvarjalnost), poslusajo zvocne (radijske) igre, obiscejo knjiznico, literarne prireditve, gledalisce, filmske predstave in se iz casopisov in literarnih revij seznanjajo s sodobno besedno umetnostjo.

Ucenci razmisljujoce sprejemajo umetnostna besedila ter se jih ucijo presojati in vrednotiti. Sestavina razvite bralne sposobnosti je tudi literarno znanje, ki pa ne nadomesti literarnoestetskega dozivetja, pac pa je sestavina razvite bralne sposobnosti, ki omogoca globlje dozivljanje literature. Primarno je literarnoestetsko branje, na visjem nivoju pa se razvija tudi strokovno (torej pragmaticno) branje literature.

Branje ucencem nudi moznost za oblikovanje osebnostne in narodne identitete, ker pa poleg slovenske spoznavajo tudi tujo knjizevnost, sirijo svoje obzorje in si privzgajajo strpen odnos do drugih kultur.

8.  Ucenci razvijajo pozitivni odnos do vseh stirih komunikacijskih dejavnosti: do poslusanja, branja, govorjenja in pisanja knjizevnosti. Poiscejo zvezo med seboj in literarnim besedilom, primerjajo svojo izkusnjo in izkusnjo, ki je upovedena v besedilu. Prebrano interpretirajo in o svojem odnosu do besedila pripovedujejo. Primerjajo razlicna knjizevna dela (npr. po tematiki, slogu, knjizevnih osebah itn.), deklamirajo in nastopajo v dramskih prizorckih.

Vkljucujejo se v debatne klube ob bralni znacki, obiskujejo literarne vecere in sodelujejo na njih (recitacije, deklamacije, pogovor), nastopajo ob uprizoritvah dramskega krozka, pri solskem radiu ipd.

Upovedujejo tudi svoje stvaritve domisljijskih svetov (pesemskih, proznih, dramskih).

9.  Ucenci so pozitivno naravnani do ustvarjanja domisljijskih besedil, do pisanja poldomisljijskih in strokovnih besedil o literaturi ter do vseh vrst ustvarjalnih odzivanj na prebrano (jezikovne igre, posnemanje in preobrazanje, pripravljanje gradiva za literarno mapo in za literarne prireditve itn.). Najboljse izdelke objavijo v solskem glasilu. Aktivni ustvarjalni postopki jim pomagajo, da se zavedo kompleksnosti upovedovanja fiktivnih svetov, in zato globlje dojemajo estetsko plat branega umetnostnega besedila.

10.  V okviru medijske vzgoje se ucenci zacnejo zavedati izpostavljenosti medijem, na katere naletijo na vsakem koraku, in se usposobijo za kriticno presojanje in vrednotenje njihovih izdelkov. Razlikujejo umetniski in trivialni film.

B.1  Funkcionalni in izobrazevalni cilji pri obravnavi neumetnostnih besedil

Funkcionalni cilji:

1  Ucenci sprejemajo in tvorijo svoji starosti ustrezna dvogovorna besedila.

1.1  Ucenci sprejemajo in tvorijo ustna dvogovorna besedila.

1.2  Ucenci sprejemajo in tvorijo pisna dvogovorna besedila.

2  Ucenci sprejemajo in tvorijo svoji starosti ustrezna enogovorna besedila.

2.1  Ucenci poslusajo (in gledajo) enogovorne nastope ter sami govorno nastopajo (z vnaprej pripravljeno temo).

2.2  Ucenci berejo in pisejo enogovorna besedila.

3  Ucenci razvijajo svojo pragmaticno, pomensko, slovarsko, slovnicno, pravorecno in pravopisno zmoznost.

4  Ucenci spoznavajo vlogo in polozaj slovenskega jezika ter se znajdejo v slovenskem jezikovnem okolju.

Izobrazevalni cilji:

Ucenci pridobivajo temeljne jezikoslovne pojme (in sicer predvsem na ravni njihove rabe).

B.2  Funkcionalni in izobrazevalni cilji pri obravnavi umetnostnih besedil

Funkcionalni cilji:

1  Ucenci razvijajo sposobnost samostojnega branja literature. Literaturo se vedno predvsem dozivljajo, razumejo sestavo njenega besedilnega sveta ter jo vrednotijo glede na svojo zunajbesedilno izkusnjo. Glasno, polglasno, tiho in interpretativno berejo daljsa literarna besedila.

Razvijajo sposobnost za identifikacijo, posebej pozorni so na knjizevne osebe. Oblikujejo domisljijsko cutne predstave besedilne stvarnosti, razumejo zaporedje dogodkov, prepoznavajo perspektivo, zaznavajo in dozivljajo pesniski jezik. Dojamejo temo besedila ter opazajo znacilnosti literarnih vrst. Poslusajo uciteljevo pripovedovanje in branje poezije ter zvocne posnetke besedil (zgledne umetniske interpretacije).

Poslusajo in gledajo dramska besedila, vsako leto vidijo vsaj eno gledalisko predstavo, dozivljajo prvine gledaliskega dogodka. Dozivljajo umetniski, trivialni in dokumentarni film ter ga primerjajo z leposlovjem.

2  Poustvarjalno in ustvarjalno pisanje dopolnjuje knjizevnosti. Njegova funkcija je globlje dozivetje literarnega besedila. Ucenci razvijajo sposobnost ustvarjalnega pisanja tudi pri izbirnem predmetu, ki se vsebinsko povezuje s poukom materinscine.

3  Ucenci berejo v skladu s svojimi literarnimi interesi:

• mladinsko liteteraturo,
  
• starejso in sodobno literaturo,
  
• umetnisko in trivialno literaturo,
  
• dela z razlicnimi temami,
  
• polliterarna in neliterarna besedila o literaturi.

Temelj pouka je se vedno literarnoestetsko branje, ki se mu postopoma pridruzuje strokovno branje leposlovja. Spoznanja literarne vede poglabljajo recepcijsko sposobnost, ne smejo pa zamenjati ali zatreti literarnoestetskega dozivetja.

Izobrazevalni cilji:

1  Ucenci spoznavajo kanon mladinske knjizevnosti.

2  Ucenci spoznavajo kanon slovenske knjizevnosti.

3  Ucenci pridobivajo literarnovedne pojme.

III.1 Razclenitev funkcionalnih in izobrazevalnih ciljev (po razredih) pri obravnavi neumetnostnih besedil

1  Ucenci sprejemajo in tvorijo svoji starosti ustrezna dvogovorna besedila.
1.1  Ucenci sprejemajo in tvorijo ustna dvogovorna besedila.

7.	8.	9.
1 Poslusajo (in gledajo) posnete pogovore. ............................................................. 1.1 Pred poslusanjem se umirijo ter ob pomoci ucitelja obudijo svoje predznanje o pogovarjanju. Skupaj z uciteljem razlozijo pomen besed (iz napovedanega besedila), za katere ucitelj predvideva, da jih se ne poznajo. ............................................................. 1.2 Med poslusanjem vzdrzujejo koncentracijo ter usmerjajo svojo pozornost na govorca in govorjeno besedilo. ............................................................. 1.3 Po poslusanju:   1) povedo, kdo se je pogovarjal;
	2) povedo, ali sta se sogovorca informirala ali pogajala;
3) povedo, o cem sta se sogovorca pogovarjala/pogajala;
	4) povedo, ali se je pogajanje koncalo s sporazumom ali ne, in utemeljijo svoje mnenje:   5) povedo, zakaj je/ni prislo do sporazuma in kdo je glavni krivec za to; utemeljijo svoje mnenje;
		6) povedo, v cigavo korist/skodo je bil sklenjen sporazum, in utemeljijo svoje mnenje;
	7) povzamejo izhodiscni in koncni stalisci obeh govorcev;
		8) prepoznajo prelomno tocko v pogajanju;
	9) se pogovarjajo o moznih konfliktih med ljudmi (npr. generacijskih);
10) odgovarjajo na uciteljeva vprasanja o bistvenih podatkih. ............................................................. 1.4 Besedilo poslusajo se enkrat, nato pa:   1) povedo, ali je pogovor neuraden ali uraden, in utemeljijo svoje mnenje;   2) povedo, kaksno je druzbeno razmerje med sogovorcema (npr. enakovredno/hierarhicno), in utemeljijo svoje mnenje;   3) ocenijo custveno stanje sogovorcev oz. "custveno klimo" pogovora (npr. naklonjenost/nenaklonjenost, prijaznost/napadalnost)in utemeljijo svoje mnenje;
	4) se pogovarjajo o vplivu custev na tvorjenje besedila ter o vplivu custev, pricakovanj in negativnih/pozitivnih izkusenj na sprejemanje besedila;
5) povedo, kateri sogovorec je vodil/usmerjal pogovor;
		6) ocenijo obseg, vsebino in jasnost replik obeh sogovorcev in ute meljijo svoje mnenje;
7) ocenijo vljudnost sogovorcev, ustreznost njune besedne in nebesedne govorice ipd.; svoje mnenje utemeljijo;   8) ocenijo odziv enega od sogovorcev in povedo, kako bi sami ravnali v njegovi vlogi;
	9) se pogovarjajo o clovekovi potrebi po tem, da je poslusan in razumljen;
		10) se pogovarjajo o tem, kaj vse vpliva na uspesnost pogovora.
2 Sami pripravijo podoben pogovor (lahko tudi kot igra vlog ali dramatizacija).
3 vadijo telefoniranje v uradnih govornih polozajih (tudi ob uporabi telefonskega imenika).
4 Vadijo pogajanje: 4.1 Vadijo pogajanje v dvojicah -- sogovorca oblikujeta skupno mnenje, ki ga predstavita sosolcem.
	4.2 Vadijo pogajanje v manjsi skupini -- sogovorci oblikujejo skupno mnenje, ki ga predstavijo sosolcem.
	5 Intervjuvajo sogovorce; ustno/pisno porocajo o intervjuju.

1.2  Ucenci sprejemajo in tvorijo pisna dvogovorna besedila.

7.	8.	9.
1 Berejo krajsa besedila, kot so npr.
- neuradno pismo, - neuradno in uradno vabilo, - neuradno in uradno opravicilo.	- neuradno in uradno pismo, - neuradna in uradna zahvala, - telegram, - nasvet strokovnjaka (kot odgovor).	- uradna prosnja, - neuradno in uradno sozalje, - osmrtnica.
1.1 Pred branjem se umirijo ter ob uciteljevi pomoci obudijo svoje predznanje o napovedani besedilni vrsti.
Razlozijo pomen besed (iz napovedanega besedila), za katere ucitelj predvideva, da jih se ne poznajo.
1.2 Med branjem vzdrzujejo koncentracijo ter usmerjajo svojo pozornost na zapisano besedilo.
	Podcrtajo si neznane besede; po branju si jih razlozijo iz sobesedila ali tako, da vprasajo sosolca oz. pogledajo v slovar/leksikon.
1.3 Po branju:
	1) razlozijo pomen neznanih besed;
2) povedo, kdo je tvorec in kdo naslovnik, ter v besedilu poiscejo tista jezikovna znamenja, iz katerih so ju prepoznali;   3) povedo, ali je besedilo neuradno ali uradno, ter v besedilu poiscejo tista jezikovna znamenja, iz katerih so to prepoznali;   4) povedo, kaksno je druzbeno in custveno razmerje med tvorcem in naslovnikom, ter v besedilu poiscejo tista jezikovna znamenja, iz katerih so to prepoznali;   5) povedo, kaj zeli tvorec od naslovnika oz. cemu mu posilja to besedilo; v besedilu poiscejo tista jezikovna znamenja, iz katerih so to prepoznali; presodijo, ali so ti izrazi vljudni ali ne; zamenjajo jih z vljudnejsimi izrazi;
1.4 Besedilo preberejo se enkrat -- med ponovnim branjem si podcrtajo bistvene podatke; iz njih oblikujejo miselni vzorec.
1.5 Po ponovnem branju:   1) upovedo miselni vzorec ter tako povzamejo bistvene podatke;   2) povedo svoje mnenje o tem, kako se bo naslovnik odzval, ter svoje mnenje utemeljijo;
	3) razmisljajo o tem, kako bi bilo besedilo bolj ucinkovito, in ga, ce je potrebno, popravijo.
2 Po vzorcu sami tvorijo podobno besedilo.

2  Ucenci sprejemajo in tvorijo svoji starosti ustrezna enogovorna besedila.
2.1  Ucenci poslusajo (in gledajo) enogovorne nastope ter sami govorno nastopajo (z vnaprej pripravljeno temo).

7.	8.	9.
1 Poslusajo (in gledajo) krajsa prosto govorjena/glasno brana/posneta/ekranizirana neumetnostna besedila, in sicer:   1) poljudnoznanstvena besedila, povezana s temami drugih predmetnih podrocij, kot so npr.
- opis zivljenja znane osebe, - opis kraja/drzave, - opis dogajanj v naravi, - pripoved o razvoju dogodkov;	- opis delovnega postopka/igre/sporta, - razlaga nastanka pojava/stanja, - ocena prireditve/knjige/...;	- opis poti, - potopis, - opis delovanja naprave/zdravila/...;
2) reportaze/porocila o aktualnih/zanimivih dogodkih,
	3) radijske/televizijske reklame.
1.1 Pred poslusanjem se umirijo ter ob pomoci ucitelja obudijo svoje predznanje o napovedani vrsti in temi besedila. Skupaj z uciteljem razlozijo pomen besed (iz napovedanega besedila), za katere ucitelj predvideva, da jih se ne poznajo. ............................................................. 1.2 Med poslusanjem vzdrzujejo koncentracijo ter usmerjajo svojo pozornost na govorca in na govorjeno besedilo.
	Zapisejo si bistvene podatke. Nato jih smiselno uredijo v obliki miselnega vzorca.	Zapisejo si bistvene podatke. Nato jih smiselno uredijo v obliki miselnega vzorca.
1.3 Po poslusanju:
1) ob uciteljevih vprasanjih si zapisejo bistvene podatke ter jih ob uciteljevi pomoci uredijo v miselni vzorec;	1) ob uciteljevih vprasanjih si zapisejo bistvene podatke ter jih ob uciteljevi pomoci oz. sami uredijo v miselni vzorec (ne velja za visji nivo);	1) ob uciteljevih vprasanjih si zapisejo bistvene podatke ter jih sami uredijo v miselni vzorec (ne velja za temeljni in visji nivo);
2) obnovijo besedilo (tj. ustno/pisno upovedo miselni vzorec);   3) povedo svoje mnenje o besedilu ter ga skusajo utemeljiti;   4) pripovedujejo o svojih izkusnjah, obcutkih ipd. ob besedilu;
	5) po poslusanju (gledanju) reklame pa: - povedo, kaj se reklamira in kaj se o tem pove; - povedo, ali so vsi podatki resnicni ali ne, ter utemeljijo svoje mnenje; - povedo, kdo je naslovnik, kaj zeli tvorec doseci pri njem in kako se bo naslovnik odzval; svoje mnenje utemeljijo; - se pogovarjajo o tem, kaj je znacilno za reklame.
2 Sami govorno nastopajo (z vnaprej pripravljeno temo), npr.
- opisejo zivljenje poljubno izbrane osebe, - opisejo poljubno izbran kraj/drzavo, - obnovijo poljubno izbrano besedilo/knjigo/film ipd., - pripovedujejo o svojih dozivetjih, - predstavijo skupno mnenje dvojice;	- pripovedujejo o zivljenju poljubno izbrane osebe, - opisejo poljubno izbrani delovni postopek/igro/sport ipd., - ocenijo poljubno izbrano besedilo/knjigo/film ipd., - pripovedujejo o poljubno izbranem dogodku, - predstavijo skupno mnenje dvojice/skupine, ga utemeljijo in zagovarjajo;	- opisejo in oznacijo poljubno izbrano osebo, - opisejo poljubno izbrano napravo in njeno delovanje, - pripovedujejo o kakem svojem popotovanju, - obnovijo in ocenijo poljubno izbrano besedilo/knjigo/film ipd., - pripovedujejo o svojih nacrtih za prihodnost, - predstavijo mnenje dvojice/skupine, ga utemeljijo in zagovarjajo;
2.1 Pred govornim nastopom:   1) sami razmisljajo o tem, kaj vse bi o temi povedali, in si izdelajo osnutek miselnega vzorca;   2) po razlicnih virih iscejo potrebne podatke ter jih vpisejo v ogrodje miselnega vzorca;
3) miselni vzorec pretvorijo v pisno zasnovo govornega nastopa;   4) pisno zasnovo govornega nastopa si veckrat preberejo in si jo cim bolje zapomnijo.	3) miselni vzorec pretvorijo v pisno zasnovo govornega nastopa; le-to si veckrat preberejo in cim bolje zapomnijo (velja samo za nizji nivo); pripravijo si slikovna in besedna ponazorila (npr. na prosojnici).
2.2 Med govornim nastopom:
1) napovedo temo;   2) samostojno govorijo ob pisni zasnovi govornega nastopa	1) napovedo temo in navedejo vire;   2) samostojno govorijo ob pisni zasnovi govornega nastopa oz. ob miselnem vzorcu in slikovnih/besednih ponazorilih
- govorijo razlocno, naravno ter knjizno
	ter zavestno uporabljajo prvine nebesedne govorice;   3) opazujejo nebesedno odzivanje poslusalcev ter skusajo pritegniti njihovo pozornost;   4) na koncu govornega nastopa povzamejo bistvene podatke, napovedo nadaljnje dogodke/resitve ipd.
2.3 Po govornem nastopu:
1) odgovarjajo na vprasanja sosolcev in ucitelja;		1) spodbujajo sosolce k razpravi in odgovarjajo na njihova vprasanja;
2) ocenijo govorni nastop sosolca in svojo oceno utemeljijo.	2) ocenijo govorni nastop sosolca in svojo oceno utemeljijo oz. razclenjujejo govorni nastop sosolca (tu so pozorni tudi na nebesedno in besedno govorico -- npr. na neknjizne besede, izgovor in naglas), ga ocenijo ter svoje mnenje utemeljijo.

2.2  Ucenci berejo in pisejo enogovorna besedila.

7.	8.	9.
1 berejo krajsa neumetnostna besedila, in sicer:   1) poljudnoznanstvena besedila, povezana s temami drugih predmetnih podrocij, kot so npr.
- opis zivljenja znane osebe, - opis kraja/drzave, - opis zivljenja tukaj in drugod, - opis dogajanj v naravi, - pripoved o razvoju dogodkov;	- pripoved o zivljenju znane osebe, - opis delovnega postopka, - razlaga nastanka pojava/stanja, - ocena prireditve/knjige/..., - definicija pojma;	- opis in oznaka znane osebe, - zivljenjepis znane osebe, - potopis, - opis poti, - opis naprave in njenega delovanja;
2) reportaze/porocila o aktualnih/zanimivih dogodkih,   3) javna obvestila (telefonski imenik, teletekst, vozni red, RTV-program, sportni in kulturni program, vremenska napoved ipd.),
	4) reklame,   5) postni, bancni idr. obrazci.

7.	8.	9.
1.1 Pred branjem se umirijo ter ob uciteljevi pomoci obudijo svoje predznanje o napovedani besedilni vrsti.
Razlozijo pomen besed (iz napovedanega besedila), za katere ucitelj predvideva, da jih se ne poznajo.
1.2 Med branjem vzdrzujejo koncentracijo ter usmerjajo svojo pozornost na zapisano besedilo.
	Podcrtajo si neznane besede; po branju si jih razlozijo iz sobesedila ali tako, da vprasajo sosolca oz. pogledajo v slovar/leksikon.
1.3 Po branju:
	1) razlozijo pomen neznanih besed.
1.4 Besedilo preberejo vsaj se enkrat -- med ponovnim branjem si podcrtajo bistvene podatke; iz njih oblikujejo miselni vzorec.
		Nekatere podatke si uredijo tudi nebesedno -- izdelajo preglednice, grafikone ipd.
1.5 Po ponovnem branju:   1) ustno/pisno obnovijo besedilo (tj. upovedo miselni vzorec);   2) ubesedujejo nebesedne dele besedila (npr. preglednice, grafikone ipd.);   3) povedo svoje mnenje o besedilu ter ga skusajo utemeljiti;
		4) razlocujejo dejstva od stalisca tvorca;   5) prepoznavajo predsodke govorca o temi/naslovniku;   6) povedo, na katere vire se sklicuje avtor, in jih vrednotijo;
7) pripovedujejo o svojih izkusnjah, obcutkih ipd. ob besedilu;   8) v javnem besedilu iscejo zahtevani podatek (tudi v njegovem nebesednem delu);
	9) po branju reklame pa: - povedo, kaj se reklamira in kaj se o tem pove; - povedo, ali so vsi podatki resnicni ali ne, ter utemeljijo svoje mnenje; - povedo, kdo je naslovnik, kaj zeli tvorec doseci pri njem in kako se bo naslovnik odzval; svoje mnenje utemeljijo; - se pogovarjajo o tem, kaj je znacilno za reklame; - podcrtajo jezikovna znamenja, znacilna za reklame;
	10) ob uciteljevi pomoci oz. sami izpolnjujejo postne, bancne ipd. obrazce;
11) besedilo jezikovno razclenijo:
Dolocijo, ali je besedilo knjizno ali narecno; svoje mnenje utemeljijo. ------------------------------------ V besedilu podcrtajo besedo/besedno zvezo s prenesenim pomenom ter jo zamenjajo s pomensko prvotno besedo/besedno zvezo.	Dolocijo, ali je besedilo umetnostno ali neumetnostno; svoje mnenje utemeljijo. -------------------------------------------- Dolocijo, ali je besedilo objektivno ali subjektivno;svoje mnenje uteme-ljijo. Subjektivno besedilo pretvorijo v objektivno. Povedo, v katerih govornih poloza-jih je subjektivno besedilo ustrezno in v katerih je neustrezno.	Dolocijo, ali je besedilo umetnostno, strokovno, prakticnosporazumevalno ali publicisticno; svoje mnenje uteme-ljijo. Strokovno porocilo pretvorijo v publicisticno. -------------------------------------------- Dolocijo, ali je besedilo prikazovalno ali propagandno; svoje mnenje utemeljijo. Prikazovalno besedilo pretvorijo v propagandno.
7.	8.	9.
V besedilu podcrtajo samostalnike in jim dolocijo spol, stevilo, sklon in sklanjatev. ------------------------------------ V besedilu podcrtajo kazalne zaimke in jim dolocijo nanasalnico v sobesedilu/sotvarju. ------------------------------------ V besedilu podcrtajo svojilne zaimke; dolocijo jim osebo, stevilo in sklon ter nanasalnico v sobesedilu/sotvarju. ------------------------------------ V besedilu podcrtajo glavne in vrstilne stevnike ter jim dolocijo vlogo/pomen. ------------------------------------ V besedilu podcrtajo glagole v osebni obliki in jim dolocijo osebo, spol, stevilo, cas in naklon. Pojasnijo vlogo naklona. ------------------------------------ V besedilu popravijo napacne predloge in jih podcrtajo. ------------------------------------ Iz besedila izpisejo eno- in vecstavcne povedi. V vecstavcnih povedih podcrtajo veznik ter mu dolocijo vlogo. ------------------------------------ Razclenjujejo enostavcne povedi z golimi stavcnimi cleni: na osnovi vprasalnicedolocijo glavne stavcne clene ter opazujejo njihova pomenska in oblikovna razmerja.	V utemeljevalnem besedilu podcrtajo sklep/trditev in pojasnilo/utemeljitev. Besedilo s sklepalno-pojasnjevalno zgradbo pretvorijo v besedilo s pojasnjevalno-sklepalno zgradbo. Povedo, katero besedilo se lazje razume, in utemeljijo svoje mnenje. -------------------------------------------- V definiciji podcrtajo temeljne zgradbene prvine. Analiticno definicijo pretvorijo v sinteticno (in obrnjeno). Povedo, katero definicijo se lazje razume, in utemeljijo svoje mnenje. -------------------------------------------- V besedilu podcrtajo besede, s katerimi je poimenovana ponovljena prvina. Navedejo se druga mozna poime-novanja. -------------------------------------------- V besedilu podcrtajo glagole v osebni obliki in jim dolocijo osebo, spol, stevilo, cas, naklon, vid in vezljivost. Glagolom iz besedila zamenjajo vid in pojasnijo vlogo dovrsnika/nedovrsnika. Glagole postavijo iz osebne v nedo-locnisko obliko. Glagolom v nedolocniku dolocijo vezljivost in jo izrazijo v rabi. -------------------------------------------- Nedolocnike uporabijo v povedi (ob naklonskih in faznih glagolih) in pojasnijo rabo nedolocnika. V besedilu podcrtajo naklonske glagole in pojasnijo njihovo vlogo. -------------------------------------------- Razclenjujejo preproste enostavcne povedi z golim ali zlozenim osebkom, predmetom in prislovnim dolocilom: - locujejo goli in zlozeni stavcni clen, - locujejo priredno in podredno zlozeni stavcni clen, - locujejo jedro in dolocilo/prilastek v podredno zlozenem stavcnem clenu. -------------------------------------------- Razclenjujejo preproste dvostavcne podredno zlozene povedi: - locujejo glavni in odvisni stavek, - dolocajo vrsto odvisnika.	Dolocijo, ali je besedilo/del besedila opis ali pripoved; svoje mnenje utemeljijo. V pripovednem besedilu dolocijo, ali so dejanja razvrscena linearno ali hierarhicno. Hierarhicno zaporedje dejanj zamenjajo z linearnim. --------------------------------------------- V besedilu podcrtajo strokovne besede in jih razlozijo s pomocjo slovarja. --------------------------------------------- V besedilu podcrtajo tvorjene besede in jim priblizno dolocijo govorno podstavo. --------------------------------------------- V besedilu podcrtajo medmete in pojasnijo njihovo vlogo v besedilu. -------------------------------------------- V besedilu podcrtajo clenke in pojasnijo njihovo vlogo v besedilu. --------------------------------------------- V besedilu podcrtajo predloge in pojasnijo njihovo vlogo v besedilu; dolocijo jim vezavo. Navedejo se drugacno vezavo danega predloga ter jo ponazorijo s primeri. --------------------------------------------- Preproste dvostavcne povedi delijo na podredne in priredne. Razclenjujejo preproste priredno zlozene dvostavcne povedi -- locujejo posledicno, pojasnjevalno, sklepalno, vezalno, protivno in locno razmerje. --------------------------------------------- Dolocijo S-zgradbo preprostih dvostavcnih povedi. --------------------------------------------- Dolocijo S-zgradbo vecstavcnih povedi. -------------------------------------------- V besedilu podcrtajo glagolniske besedne zveze in jih pretvorijo v stavek. -------------------------------------------- V besedilu podcrtajo trpne povedi in povedi, ki izrazajo stanje, ter jih zamenjajo s tvornimi povedmi.
V besedilu podcrtajo zaznamovane besede/besedne zveze in jih zamenjajo z nezaznamovanimi sopomenkami. V besedilu podcrtajo okrajsane besede ter jih razvezejo.
		Na osnovi zapisa in tvorjenosti jih uvrstijo med simbole, kratice ali krajsave.
Vrednotijo ustreznost, razumljivost in jezikovno pravilnost besedila; popravljajo neustreznosti/nerazumljivosti/nepravilnosti ter ob uciteljevi pomoci oz. sami utemeljijo popravke.
2 Sami pisejo krajsa besedila, kot so npr.
- opis poljubno izbranega predmeta, - opis poljubno izbranega kraja/drzave, - opis zivljenja poljubno izbrane osebe, - obnovo poljubno izbranega besedila/knjige/filma ipd., - pripoved o svojih dozivetjih;	- pripoved o svojem zivljenju/zivljenju poljubno izbrane osebe, - oceno poljubno izbranega besedila/knjige/filma ipd., - pripoved o poljubno izbranem dogodku, - razmisljanje o nastanku stanja/pojava;	- opis in oznako poljubno izbrane osebe, - svoj zivljenjepis, - zivljenjepis poljubno izbrane osebe, - obnovo in oceno poljubno izbranega besedila/knjige/filma ipd., - pripoved o svojih nacrtih za prihodnost.
2.1 Pred pisanjem:   1) sami razmisljajo, kaj vse bi o temi napisali, in si izdelajo ogrodje miselnega vzorca;   2) po razlicnih virih iscejo manjkajoce podatke ter jih vpisejo v ogrodje miselnega vzorca. 2.2 Med pisanjem osnutka:   1) napisejo naslov in vrsto besedila;   2) miselni vzorec pretvorijo v zapisano besedilo -- pri tem besedilo clenijo na uvod, jedro in zakljucek ter na odstavke;
		na svoj nacin krajsajo besede;
	3) na koncu navedejo vire.
2.3 Po pisanju osnutka:   1) preberejo osnutek ter najprej sami, nato pa ob pomoci ucitelja/starsev/sosolcev/prirocnikov (tudi jezikovnih) popravijo vsebinske, slogovne, slovnicne in pravopisne napake;   2) prepisejo besedilo -- pri tem pazijo na zunanjo oblikovanost zapisanega besedila ter na citljivost pisave;
		razvezejo svoje krajsave;
3) svoja besedila primerjajo in ocenjujejo.

3  Ucenci razvijajo svojo pragmaticno, pomensko, slovarsko, slovnicno, pravorecno in pravopisno zmoznost.

7.	8.	9.
1 Vadijo ustrezno in vljudno pogovarjanje v razlicnih govornih polozajih:   1) Vadijo implicitno in eksplicitno, pa tudi posredno izrekanje istega govornega dejanja. Sopomenskim nacinom dolocajo ustrezne govorne polozaje ter stopnjo vljudnosti.   2) Izbirajo govornemu polozaju ustrezno oz. vljudno izrekanje govornega dejanja.
2 Bogatijo si besedni zaklad:   1) Iz definicije prepoznavajo definirani pojem in ga poimenujejo (tudi s sopomenko).
	Definirajo pojme; z definicijo razlozijo pomen besede.
2) Besedam iscejo protipomenke, nadpomenke in podpomenke.   3) Besedam iscejo sopomenke; prepoznajo stilno zaznamovane sopomenke in jim dolocajo ustrezne govorne polozaje.   4) Ob danem korenu navajajo besede iste besedne druzine. Besedam iscejo clane iste besedne druzine ter jim dolocajo koren.
	5) Blizuzvocne pare uporabijo v povedi ter prepoznavajo njihov razlicen pomen.
6) Navedejo razlicne pomene iste besede in jih ponazorijo v rabi.   7) Dani stalni besedni zvezi dolocajo prvotni in preneseni pomen ter ju ponazorijo v rabi. Sami navedejo nekaj stalnih besednih zvez; uporabijo jih v povedi in pojasnijo njihov pomen.
	V besedilu podcrtajo stalne besedne zveze in pojasnijo njihov pomen.
8) Navedejo pregovore; pojasnijo njihov pomen in povedo, v katerih govornih polozajih bi jih uporabili.
	Pojasnijo pomen danih pregovorov in povedo, v katerih govornih polozajih bi jih uporabili. Povedo, kateri pregovor bi uporabili v danem govornem polozaju.
9) Dane glagolske sestavljenke iz istega podstavnega glagola uporabijo v povedi. V vsaki sestavljenki podcrtajo predpono in pojasnijo pomen besede. Ob danem podstavnem glagolu navedejo cim vec glagolskih sestavljenk; uporabijo jih v povedi.   10) Po analogiji tvorijo samostalniske izpeljanke iz pridevnika (za abstraktno lastnost).	9) Iz glagolov po analogiji tvorijo glagolnike. Glagolnikom iscejo ustrezni podstavni glagol. Po analogiji tvorijo samostalniske izpeljanke iz glagola (za abstraktno dejanje). Samostalniskim izglagolskim izpeljankam za abstraktno dejanje iscejo podstavni glagol.   10) Predlozne samostalniske izpeljanke po analogiji zamenjajo z ustrezno predlozno samostalnisko besedno zvezo. Iz predlozne samostalniske besedne zveze po analogiji tvorijo predlozne samostalniske izpeljanke.	9) Samostalniske zlozenke po analogiji zamenjajo z ustrezno besedno zvezo. Iz samostalniske besedne zveze po analogiji tvorijo zlozenko.   10) Pridevniske zlozenke po analogiji zamenjajo z ustreznimi besednimi zvezami. Iz pridevniske besedne zveze po analogiji tvorijo zlozenko.
3 Prepoznavajo in izrazajo logicna razmerja med povedmi: 3.1 Med dvema povedma prepoznavajo dobnostno razmerje; istodobnost izrazijo z veznikom in ali medtem ko, neistodobnost pa z zadobnim prislovom potem oz. s preddobnim veznikom ko.
	Istodobnost izrazijo tudi s predlozno zvezo med x, preddobnost s pred x, zadobnost s po x.
		Istodobnost izrazijo z delezijskim polstavkom.
3.2 Med dvema povedma prepoznavajo vzrocno-posledicno razmerje; vzrok izrazijo z veznikom ker oz. posledico z zato.
	Vzrok izrazijo tudi s predlozno zvezo zaradi x.
3.3 Med dvema povedma prepoznavajo namerno razmerje; izrazijo ga z veznikom da (ob pogojniku/prihodnjiku).
	Ob glagolih premikanja izrazijo namen tudi z namenilnikom/namenilniskim polstavkom.
3.4 Med dvema povedma prepoznavajo pogojno razmerje in ga izrazijo z veznikom ce (ob prihodnjiku/pogojniku).
	3.5 Med dvema povedma prepoznavajo sklepalno-pojasnjevalno razmerje: pojasnilo/dokaz/utemeljitev izrazijo z veznikom saj oz. sklep/trditev/tezo z veznikom torej.
		3.6 Med dvema povedma prepoznavajo dopustno razmerje; izrazijo ga z veznikom ceprav ali kljub temu da. Dopustno razmerje izrazijo tudi s predlozno zvezo kljub x.
4 Pomensko podstavo povedi upovedujejo
s tvorno povedjo,
	z netvorno (trpno oz. stanjsko) povedjo,
		z glagolnisko besedno zvezo
5 Premi govor pretvarjajo v odvisni govor.
		Predmetni odvisnik iz odvisnega govora zamenjajo s samostalnisko besedno zvezo.
6 V zaporednih povedih izrazijo isto osebo/zival/predmet/kraj/...:   1) implicitno v osebni glagolski obliki (ob izpuscenem osebku),   2) z zaimkom (osebnim/kazalnim/oziralnim),   3) s sopomenko,
	4) z nadpomenko,
		5) s parafrazo.
7 Vadijo kriticna mesta v prakticnem obvladanju slovnice, kot so npr. : - raba dvojine, - sklanjanje samostalniskih in pridevniskih besed, - raba rodilnika nam. imenovalnika/tozilnika ob zanikanem povedku, - stopnjevanje pridevnika, - raba povratnih svojilnih zaimkov, - raba samostalnika in glagola ob kolicinskih in mernih izrazih, - raba nedlocnika in namenilnika, - besedni red (npr. stava naslonk).
8 Vadijo razlocno, naravno in knjizno govorjenje -- tu so pozorni zlasti na tezja mesta v knjizni izreki, kot so:   1) izgovor e, , , o in ter drugih glasov glede na pokrajinski/narecni izgovor,   2) mesto naglasa,   3) stavcni poudarek in intonacija,   4) vezani izgovor nezloznih predlogov.    Prepoznavajo neknjizno izreko in jo popravijo.
9 Vadijo tekoce glasno in tiho branje tiskanih in pisanih besedil.   Pri glasnem branju so pozorni na knjizno izreko in na uresnicevanje prvin stavcne fonetike (zlasti na pravilno stavcno poudarjanje in na uresnicevanje koncnih locil in vejice z ustrezno intonacijo), tj. na t. i. estetsko branje.
10 Vadijo tezja mesta v pravopisu, kot so npr.:
- zapis nezvocnikov sredi besede, - zapis zacetnega w/ v sestavljenih glagolih, - zapis neobstojnega polglasnika (npr. oktobrski), - raba velike zacetnice v imenih prebivalcev krajev (tudi dvobesednih), pokrajin, drzav, celin, planetov, - raba male zacetnice v imenih pripadnikov ras, - raba male zacetnice v imenih prebivalcev vrste naselja, - raba male zacetnice v imenih zgodovinskih dogodkov, - raba male zacetnice v obcnih imenih, nastalih iz lastnih (npr. jurcek), - raba vejice pred obravnavanimi vezniki in za pastavki, - raba dvopicja, - zapis premega govora, - sticnost obravnavanih locil;	- raba velike zacetnice, - raba male zacetnice v imenih pripadnikov ras, prebivalcev vrste naselja in zgodovinskih dogodkov ter v obcnih imenih, nastalih iz lastnih (npr. Jurcek), - raba male zacetnice v imenih zgodovinskih obdobij, - raba male zacetnice v imenih pripadnikov gibanj, nazorov, listov ipd., - raba male zacetnice v imenih umetniskih, politicnih nazorov, - pisanje skupaj in narazen v imenih barv (temnorjav/temno rjav, cokoladno rjav), - raba vejice pri nastevanju v stolpcih, - raba vejice med glavnim in odvisnim stavkom, tudi ce je odvisnik vrinjen v glavnega, - raba vejice za/pred pastavki, - raba treh pik, - navedba virov na koncu zapisanega besedila, - sticnost obravnavanih locil;	- raba velike in male zacetnice, - pisanje skupaj in narazen pri zaimkih (redko kdo/redkokdo, kdor koli/kdorkoli) in prislovih (pogodu : po godu, napol : na pol, natanko : na tanko), - raba predloznega pomisljaja, - raba vezaja v zlozenkah s prvo crkovno ali stevilcno sestavino (C-vitamin), - raba vezaja v prirednih pridevniskih zlozenkah (belo-modro-rdec), - raba vejice v obravnavanih priredjih, - raba vejice za/pred pastavki, - raba vejice v povedi z delezijskim polstakom, - raba vejice v povedi z delezniskim/pridevniskim polstavkom, - raba vejice v povedi s pristavkom, - raba vejice v povedi s priredno povezanimi odvisniki, - sticnost obravnavanih locil.
Vadijo oblikovanje lastne pisave ter pisanje in oblikovanje besedil z racunalnikom.

4  Ucenci spoznavajo vlogo in polozaj slovenskega jezika ter se znajdejo v slovenskem jezikovnem okolju.

7.	8.	9.
1) Navedejo nekaj narecnih/pokrajinskih besed; zamenjajo jih s knjiznimi ustreznicami. Pogovarjajo se o okoliscinah za rabo knjiznega jezika in narecja/pokrajinskega jezika. 2) Ustno tvorijo besedilo v svojem narecju/pokrajinskem jeziku. Narecno besedilo "prevedejo" v knjizni jezik. Prepoznavajo razlike v izreki in besedju. 3) Poslusajo besedilo v kakem oddaljenem narecju/pokrajinskem jeziku. Primerjajo svoje in to drugo narecje/pokrajinski jezik; prepoznavajo razlike ter bistvene znacilnosti svojega in drugega	1) Poslusajo (uprizorijo) pogovor med najstnikoma. Slengovsko besedilo "prevedejo" v knjizni jezik; prepoznavajo razlike. Navedejo nekaj slengovskih izrazov in jih zamenjajo s knjiznimi. Pogovarjajo se o okoliscinah za rabo slenga in o vplivu tujih jezikov na slovenski sleng. 2) Navedejo nekaj prevzetih besed in jih zamenjajo z domacimi ustreznicami. Razmisljajo o tem, ali je treba dano besedo prevzeti ali ne. Dane prevzete besede zamenjajo z ustreznimi domacimi in razlozijo njihov pomen (tudi s pomocjo slovarja tujk). Iz okolice navedejo prevzeta stvarna lastna imena (npr. imena trgovin) ter razmisljajo o njihovi ustreznosti in potrebnosti. Ugotavljajo, iz katerega jezika je beseda prevzeta. V Slovenskem pravopisu 1 si ogledajo, kako pisemo prevzete besede, zlasti obcna imena. 3) Navedejo glavne jezikovne druzine v Evropi; povedo, v katero skupino sodi slovenski jezik in jeziki, ki jih poznajo. Ob nekaj besedah iz raznih evropskih jezikov prepoznavajo podobnosti in razlike med njimi.	1) Povedo, kateri jezik je v R Sloveniji drzavni jezik; pojasnijo, kaj to pomeni. Navedejo drzavne jezike v drugih (evropskih) drzavah 2) Povedo, kje v Sloveniji sta zakonsko predpisana dva uradna jezika, in pojasnijo, kaj to pomeni. Navedejo primere dvojezicnih javnih napisov. Navedejo drzave (in pokrajine), kjer zivijo Slovenci kot zamejci in izseljenci. Poiscejo podatke o slovenskih solah, kulturnih ustanovah ipd. v zamejstvu in izseljenstvu. 3) Spoznavajo nekaj bistvenih podatkov o zacetkih slovenskega jezika (tj. o Brizinskih spomenikih) in o zacetkih slovenskega knjiznega jezika (tj. o Trubarju). Spoznavajo vlogo nekaterih znanih Slovencev pri ohranjanju samobitnosti slovenskega jezika (npr. vlogo Trubarja, Bohorica, Dalmatina, Vodnika, Kopitarja, Preserna, Skrabca, Pletersnika, Cankarja). Preberejo in razclenijo kaksen odlomek iz njihovih besedil.
4) Uporabljajo sodobne jezikovne prirocnike.
	Povedo, cemu in v katerih primerih jih uporabljajo. Pogovarjajo se o potrebnosti upostevanja jezikovnih pravil (jezikovne norme).

5  Ucenci pridobivajo temeljne jezikoslovne pojme (in sicer predvsem na ravni rabe njihove rabe).

7.	8.	9.
1 Uporabljajo naslednje jezikoslovne izraze:1 - stalna besedna zveza, - zaznamovana in nezaznamovana beseda, - prva, druga in tretja moska sklanjatev; prva, druga in tretja zenska sklanjatev; srednja sklanjatev, - kazalni zaimek, - svojilni zaimek, - glavni in vrstilni stevnik, - povedni, velelni in pogojni naklon, - predlog, - veznik, - stavek, enostavcna, dvostavcna poved, - stavcni clen, osebek, povedek, predmet, prislovno dolocilo, - dvopicje;
	- umetnostno, neumetnostno besedilo - sleng, - prevzeta beseda, - glagolnik, - glagolski vid, dovrsnik, nedovrsnik, - nedolocnik, - goli in zlozeni stavcni clen, - priredno in podredno zlozeni stavcni clen, - jedro in dolocilo, - levi in desni prilastek, - glavni in odvisni stavek, - zveneci in nezveneci glas, - subjektivno, objektivno besedilo, - utemeljevalno besedilo, sklep, pojasnilo/utemeljitev, - osebkov, predmetni, krajevni, casovni, nacinovni, vzrocni, namerni odvisnik, - pastavek, - jezikovna druzina, - frazem, - naklonski glagol, - tri pike;
		- prakticnosporazumevalno, strokovno in publicisticno besedilo, - medmet, - priredna in podredna poved, - socialna in funkcijska zvrst, - strokovna beseda, - tvorjenka, netvorjenka, - clenek, - posledicno, pojasnjevalno, sklepalno, vezalno, protivno in locno priredje, - polstavek, - pristavek, - zvocnik in nezvocnik, - tvorna in trpna poved, - simbol, kratica, krajsava, - pomisljaj, - vezaj.
2 Besede uvrstijo k:2 - svojilnim zaimkom, - kazalnim zaimkom, - glavnim in vrstilnim stevnikom, - predlogom, - veznikom,
		- medmetom, - clenkom.
Utemeljijo svojo odlocitev; navedenim skupinam besed dolocijo osnovne oblikoslovne kategorije.
3 V preprostih eno-/dvostavcnih povedih dolocijo: - glavne stavcne clene,
	- levi in desni prilastek, - glavni in odvisni stavek, - vrsto odvisnika,
		- S-zgradbo, - vrsto priredja.
4 Navedejo - samoglasnike in soglasnike slovenskega knjiznega jezika, ------------------------------------------------------------- - glavne stavcne clene,
	- zvenece in nezvenece glasove slovenskega knjiznega jezika,
		- zvocnike in nezvocnike slovenskega knjiznega jezika.

III.2  Razclenitev funkcionalnih in izobrazevalnih ciljev (po razredih) pri obravnavi umetnostnih besedil

A)  Funkcionalni cilji

Poslusanje in gledanje

7.	8.	9.
1. UCENCI RAZVIJAJO RECEPCIJSKO SPOSOBNOST: Pripravijo ustrezno miselno shemo za poslusanje/gledanje trivialnih in umetnostnih besedil. Ucijo se locevati trivialno in umetnisko besedilo.
2. UCENCI RAZVIJAJO SPOSOBNOST ZA IDENTIFIKACIJO:   1) Najdejo osebo, s katero se identificitrajo. Opazajo zunajliterarne vzroke za identifikacijo s knjizevno osebo (v literaturi in na filmu). Svojo identifikacijo vrednotijo ter do osebe vzpostavijo kriticno distanco.
	2) Na podlagi izkusenj s filmom zaznavajo tudi kompleksne KNJIZEVNE OSEBE (z vec karakternimi lastnostmi). Primerjajo osebe iz literature, stripa, gledaliskega dogodka in filma. Primerjajo osebe iz umetnostnih in trivialnih besedil. Poznajo tipe oseb v trivialnem besedilu. Primerjajo literarnoestetsko, gledalisko in filmsko dozivetje na podlagi perspektiv dramskih/filmskih oseb.
3) Zaznavajo in vrednotijo MOTIVE ZA RAVNANJE KNJIZEVNIH ter FILMSKIH OSEB. Primerjajo literarnoestetsko, gledalisko in filmsko dozivetje na podlagi motivov za ravnanje dramskih/filmskih oseb.
3 UCENCI RAZVIJAJO SPOSOBNOST DOZIVLJANJA IN RAZUMEVANJA BESEDILNE STVARNOSTI:   1) Primerjajo DOGAJALNE PROSTORE knjizevnosti in filma.   2) Primerjajo DOGAJALNI CAS knjizevnosti in filma.   3) Primerjajo DOGAJANJE v knjizevnem delu s tistim na filmu. Prepoznajo dogajalni klise v trivialnem besedilu.
4) Dozivljajo in prepoznavajo komicno PERSPEKTIVO (humor).
Komicno perspektivo v knjizevnem delu primerjajo s tisto v gledaliski predstavi in/ali na filmu.	Dozivljajo in prepoznavajo satiricno perspektivo v knjizevnem delu in jo primerjajo s tisto v gledaliski predstavi in/ali na filmu.
		5) Dozivljajo in prepoznavajo tragicno perspektivo v knjizevnem delu in jo primerjajo s tisto v gledaliski predstavi in/ali na filmu.
4 KNJIZEVNE ZVRSTI IN VRSTE Ob napovedi poslusanja knjizevne zvrsti oz. vrste si ucenci priklicejo v spomin temeljna dolocila knjizevne zvrsti oz. vrste. Ob sprejemanju gledaliskega dogodka ali filmske predstave si priklicejo v zavest recepcijsko shemo za sprejemanje dramskega besedila.
4.1 POEZIJA
Ucenci zaznavajo in dozivljajo zvocnost pesmi ob poslusanju interpretativnega branja pesmi (sosolcevo ali uciteljevo branje, poslusanje zvocnega posnetka). Opazajo ponavljanje glasov in zvocno slikanje (onomatopoija). Razvijajo obcutek za zven besede v zvezi z vsebino. Prepoznavajo prvine zvocne opreme posnetka.
Ob poslusanju pesmi zaznavajo ritem pesmi.
Razumejo povezavo ritma s sporocilnostjo	Locijo rastoci in padajoci ritem.	Razumejo zvezo med ritmom in besedilno stvarnostjo. Dozivljajo posebnosti ritma svobodnega verza.
Ob poslusanju besedila zaznavajo rimo.
	Zaznavajo aliteracijo in asonanco.
4.2 DRAMATIKA
Ucenci si ogledajo uprizoritev dramskega besedila, ki ga pripravi solski dramski krozek. Vsako leto vsaj enkrat obiscejo gledalisce. (Varianta: ogledajo si video posnetek gledaliske predstave).
PREPOZNAVAJO DRAMSKE VRSTE IN DRAMSKE ZGRADBENE PRVINE.
Gledajo, dozivljajo in vrednotijo MLADINSKO DRAMSKO BESEDILO Prepoznavajo in dozivljajo notranjo zgradbo dogajanja
Gledajo, dozivljajo in vrednotijo DRAMO. Prepoznavajo in dozivljajo prvine gledaliskega dogodka (oder, luc, zvocna oprema, scena, rekviziti, kostumi, premiki in kretnje igralcev).
Poslusajo, dozivljajo in vrednotijo RADIJSKO IGRO. Na podlagi zvocnih informacij, ki so jim na razpolago v radijski igri, oblikujejo domisljijsko cutne predstave knjizevnih oseb in sliko dogajalnega prostora ter casa.
Gledajo, dozivljajo in vrednotijo FILM. - Razlikujejo trivialni in umetniski film. - Ob gledanju trivialnega filma prepoznavajo zgradbo izdelka (klise), predvidljivost dogajanja in tipe oseb. - Ob poznavanju osnov filmskega jezika primerjajo knjizevno, gledalisko in filmsko izraznost.

Branje

7.	8.	9.
1. UCENCI BEREJO LITERARNA BESEDILA: Tiho in interpretativno berejo daljsa literarna besedila (umetniska in trivialna; avtorska in ljudska).
2. UCENCI RAZVIJAJO RECEPCIJSKO SPOSOBNOST. RAZVIJAJO ZAVEDANJE O SPREJEMANJU BESEDILA.
1) IDENTIFICIRAJO SE s knjizevno osebo. Identificirajo se s knjizevno osebo, ki je drugacna od njih, in se od nje kriticno distancirajo.
2) Locijo glavne in stranske KNJIZEVNE OSEBE.
Podrobno zaznavajo elemente videza knjizevne osebe in njenega govora. Vzivljajo se v custva knjizevnih oseb.         F. Levstik: Martin Krpan Homer: Odiseja	Razumejo psiholoske lastnosti knjizevne osebe, in sicer na podlagi dogajanja, dialoga, ravnanja knjizevne osebe in na podlagi avtorjevih komentarjev. Locijo tipe knjizevnih oseb: nosilce izrazitih eticnih lastnosti.   F. Preseren: Povodni moz F. Preseren: Uvod v Krst pri Savici J. Kersnik: Mackova oceta	Razumejo psiholoske, eticne in socialne lastnosti knjizevne osebe, in sicer na podlagi dogajanja, dialoga, ravnanja knjizevne osebe, njenega odnosa do drugih knjizevnih oseb in na podlagi avtorjevih komentarjev.     I. Cankar: Sosolec Tone A. Ingolic: Gimnazijka
3) Zaznavajo PERSPEKTIVE knjizevnih oseb.
Zaznavajo perspektive vec knjizevnih oseb in razumejo njihovo soodvisnost. Primerjajo perspektive razlicnih knjizevnih oseb
	L.N. Tolstoj: Starejsi brat	S. Jenko: Tilka
4) Prepoznavajo MOTIVE ZA RAVNANJE knjizevnih oseb.
Pri iskanju motivov za ravnanje knjizevnih oseb se osredotocajo na namere, misli in custva knjizevnih oseb.     B. Smolnikar: Deklice L. Kuhar-Prezih: Potolceni kramoh	Iscejo psiholoske motive za ravnanje knjizevnih oseb.   Motive za ravnanje knjizevne osebe primerjajo s svojimi eticnimi sodbami.   A. Askerc: Kronanje v Zagrebu I. Tavcar: Trzacan	Razumejo psiholoske in eticne motive za ravnanje knjizevnih oseb.   Razumejo socialne motive za ravnanje knjizevnih oseb. I. Cankar: Bobi M. Rozanc: Kako sem ze zgodaj postal tujec
5) Oblikujejo domisljijsko cutne predstave KNJIZEVNEGA PROSTORA.
Znanje iz zgodovine, zemljepisa, mitologije jim sooblikuje domisljijsko cutno predstavo knjizevnega prostora.	Prepoznavajo jezikovna sredstva (zlasti casovno in socialno zvrstnost) za ugotavljanje knjizevnega prostora.
6) Zaznavajo in razumejo, v kateri DOGAJALNI CAS je postavljeno dogajanje.
Povezujejo dogajalni cas s temo knjizevnega besedila.	Prepoznavajo jezikovna znamenja (zlasti casovno in socialno zvrstnost) za ugotavljanje knjizevnega casa.
D. Defoe: Robinzon E. Petiska: Tezejev boj z Minotavrom	J. Jurcic: Jurij Kozjak I. Tavcar: Visoska kronika V. Mal: Baronov mlajsi brat	R. Queneau; Cica v metroju Kuhar-Prezih: Doberdob
7) Razclenjujejo DOGAJANJE na dogajalne enote.
Locijo glavno in stransko dogajanje.     Homer: Odiseja	Zaznavajo zaviranje in spesitve dogajanja.   F. Preseren: Povodni moz M. Tomsic: Crno sonce A.T. Linhart: Zupanova Micka	Razumejo razlike med analiticno in sinteticno zgradbo dogajanja.   A. Saint-Exupery: Mali princ
8) Locijo AVTORJA IN PRIPOVEDOVALCA.
Prepoznajo vsevednega, pripovedovalca (3. Oseba, preteklik).	Prepoznavajo osebnega, demokraticnega pripovedovalca (1., 2. Oseba, sedanjik).	Prepoznavajo lirskega izpovedovalca (izenacitev zunanjega in notranjega prostora in casa, 1. Oseba, sedanjik).
9) Dozivljajo in prepoznavajo KNJIZEVNO PERSPEKTIVO.
Dozivljajo in prepoznavajo komicno knjizevno perspektivo (humor).   J. Jurcic: Kozlovska sodba v Visnji Gori T. Partljic: Ali ves koga so danes pokopali?	Dozivljajo in prepoznavajo satiro.     F. Rudolf: Kam je mama sla? J.B.P. Moliere: Scapinove zvijace	Dozivljajo in prepoznavajo tragicno knjizevno perspektivo.     C. in M. Lamb: Romeo in Julija
10) Ucenci spoznavajo KNJIZEVNE ZVRSTI IN VRSTE.
Ob napovedi branja knjizevne zvrsti oz. vrste ucenci priklicejo v spomin temeljna dolocila knjizevne zvrsti oz. vrste in pri tem upostevajo medbesedilno izkusenost.
10.1) POEZIJA
Ucenci zaznavajo in dozivljajo ZVOCNOST pesniskega jezika. Opazajo ponavljanje glasov in zvocno slikanje (onomatopoija, sklopi glasov, ki vzbujajo podobe). Razvijajo obcutek za zven besede v zvezi z vsebino.
Ljudska: Gor cez izaro	A. Askerc: Kronanje v Zagrebu	O. Zupancic: Z vlakom
Zaznavajo RITEM pesmi in razumejo povezave s sporocilnostjo.
E. Fritz: Song o ljubezni	Locijo rastoci in padajoci ritem.                 T. Pavcek: Nova faca F. Preseren: Turjaska Rozamunda Ljudska: Galjot	Razlikujejo ritem in metrum. Razumejo zvezo med metricno shemo in besedilno stvarnostjo. Dozivljajo posebnosti ritma oz. zunanje oblikovanosti svobodnega verza. Razumejo avtorjevo uporabo svobodnega verza glede na temo ali motive besedila.   15) Zupancic: Zebljarska D. Kette: Na otcevem grobu F. Preseren: Glosa S. Kosovel: Kons 4
V besedilu poiscejo RIMO.
N. Grafenauer: Samota	Locijo med mosko in zensko rimo. Dozivljajo in razumejo razliko med obema vrstama rim. Prepoznajo aliteracijo in asonanco. F. Preseren: Apel in cevljar F. Preseren: Turjaska Rozamunda	Prepoznavajo zaporedno, oklepajoco, in prestopno rimo.       A. Gradnik: Sinu F. Preseren: Zdravljica
Opazujejo LIKOVNO PODOBO BESEDILA. Zaznajo razlike med verzi razlicnih dolzin ter posebnosti likovne podobe svobodnega verza. Razumejo povezanost podobe besedila z besedilno stvarnostjo (motivika in tema).
J. Prevert: Zabusant	D. Kette: Na trgu	F. Preseren: Zdravljica
Dozivljajo BESEDE Z VEC POMENI.
N. Grafenauer: Samota	S. Kosovel: Jesen	T. Pavcek: Preproste besede
Razumejo rabo dolocene SOPOMENKE v besedilu glede na casovno in custveno slogovno zaznamovanost.
S. Vegri: Grega	Ljudska: Galjot	V. Vodnik: Dramilo
	Zaznavajo in razumejo zahtevnejse TVORJENKE v besedilu.   B.A. Novak: Policaj je palicaj N. Grafenauer: Spomin
	Dojamejo POSTOPEK TVORJENJA BESEDE in utemeljujejo rabo tvorjenk.
	B.A. Novak: Hihiplimahaha	N. Grafenauer: Spomin
Zaznavajo in razumevajo BESEDE S PRENESENIM POMENOM: metafora, komparacija, poosebitev in stalni okrasni pridevek.
M. Kosuta: Stegnjeni prst	Ljudska: Oblaki so rdeci S. Kosovel: Starka za vasjo	Razumejo nastanek metafore: beseda s prenesenim pomenom, osnovna beseda in tretje v primeri.   O. Zupancic: Z vlakom
Zaznavajo in razumejo NAGOVOR.       S. Gregorcic: Soci	Zaznavajo in razumejo STOPNJEVANJE (gradacijo) in REFREN kot slogovna postopka.   V. Nazor: Galjotova pesem
Zaznavajo in dozivljajo pesemske slike oz. MOTIVE. Zaznavajo ucinke besedila na custva in tako dozivljajo razpolozenje pesmi.
Ljudska: Pegam in Lambergar	F. Lainscek: Mesta	I. Minatti: Nekoga moras imeti rad
	Locujejo glavne in stranske motive.   P. Golia: Grajski vrtnar	Zaznavajo oz. dozivljajo simbol.   F. Levstik: Dve otvi
Razumejo TEMO pesemskega besedila:
ljubezenska in domovinska poezija.   S. Vegri: Kaj vse disi Ljudska: Gor cez izaro	ljubezenska in socialna poezija.   D. Kette: Na trgu S. Jenko: Knezov zet N. Grafenauer: Spomin	razpolozenjska, miselna poezija.   J. Murn: Kmecka pesem
	Razlikujejo LIRSKO IN EPSKO PESEM.
	Prepoznavajo EP, BALADO IN ROMANCO, SONET, GAZELO ter GLOSO kot pesniske vrste.   F. Preseren: Uvod v Krst pri Savici F. Preseren: Povodni moz F. Preseren: Turjaska Rozamunda F. Preseren: O Vrba F. Preseren: Gazela 6 F. Preseren: Glosa
10.2) PROZA Ucenci dozivljajo, prepoznavajo in razumejo znacilnosti naslednjih pripovednih vrst:
BASEN (prepoznavajo jo po tipiziranih, vecidel zivalskih likih, ki se obnasajo kot ljudje, in kratki zaokrozeni zgodbi, usmerjeni k poanti, ki pojasni nauk), PRIPOVEDKA (razlagalna, zgodovinska) in bajka (dolocijo zgodovinsko, mitolosko in domisljijsko ozadje pripovedke in bajke ter poznajo vlogo bajeslovnih bitij in junakov), ANEKDOTA IN HUMORESKA (prepoznavajo obe krajsi pripovedni vrsti in ugotavljajo tipicne humorne elemente v njih). Locijo ljudsko prozo od umetne in poznajo vrste ljudskih pripovedi.   Krilov: Volk in jagnje Ljudske: Ajda in Slovenci, Peter Klepec, Volkodlak Homer: Odiseja J. Jurcic: Kozlovska sodba v Visnji Gori	POVEST (locijo povest od kratke pripovedi po njeni dolzini, stevilu oseb in dogodkov v njej),   ROMAN zgodovinski, pustolovski, znanstvenofantasticni roman, (prepoznavajo roman kot najobsirnejse prozno delo in ugotavljajo snov, motive in temo romana), TRIVIALNA PRIPOVED (prepoznavajo jo po umetno ustvarjenim sanjskem svetu, kopicenju drazljajev in klisejski zgodbi).       J. Jurcic: Jurij Kozjak V. Mal: Nedelje nekega poletja I. Tavcar: Visoska kronika H.G. Wells: Nevidni clovek	NOVELA (dolocajo vlogo zgodbe v noveli, njene zgradbe, preobrata v dogajanju in oznacujejo osebe),   CRTICA ( prepoznajo jo kot kratko, vecidel impresionisticno pripoved, zaznavajo prevladujoco atmosfero in povzemajo njeno sporocilo).                   G. Boccacio: Dekameron I. Cankar: Na peci C. Kosmac: Gosenica J. Messner: Job Z. Kveder: Potovalci
Prepoznavajo znacilnosti PRIPOVEDNE ZGRADBE: zunanja (poglavje, okvirna pripoved) in notranja zgradba. Poiscejo TEMO in osrednjo IDEJO (sporocilo) besedila, razlikujejo SNOV (npr. zgodovinski dogodki) in prepoznavajo njeno preoblikovanje v besedilno stvarnost. Razumejo ZGODBO (fabulo) pripovednega besedila (zaporedje dogodkov).
J. Snoj: Avtomoto mravlje L. Kuhar-Prezih: Potolceni kramoh	I. Tavcar: Visoska kronika B. Novak: Zaljubljeni vampir	I. Cankar: Bobi T. Konwicki: Kronika ljubezenskih pripetljajev
Prepoznavajo ZAZNAMOVANOST SLOGA (besed, besednih zvez, povedi), zlasti v pripovedih z zgodovinsko snovjo in v besedilih z motivi mladostnikov. Ugotavljajo vrsto SLOGOVNEGA POSTOPKA v knjizevnem delu: opis, oris, oznacitev knjizevne osebe, porocanje o dogajanju, dvogovor.
F. Lainscek: Ajsa Najsa B. Novak: Bela past Homer: Odiseja	M. Kranjec: Povest o dobrih ljudeh J. Kersnik: Mackova oceta	A. Ingolic: Gimnazijka C. Kosmac: Gosenica
3) DRAMATIKA Ucenci glasno berejo krajse dramsko besedilo po vlogah. Samostojno tiho berejo dramsko besedilo.
Dozivljajo, prepoznavajo in razumejo znacilnosti naslednjih dramskih vrst:
MLADINSKO DRAMSKO BESEDILO. Prepoznavajo razliko med govorom dramskih oseb in oznakami prostora, casa, govora oseb in njihovega custvovanja itd. (odrska navodila). Locijo junaka in protijunaka. Prepoznavajo zunanjo zgradbo dramskega besedila: dejanje in prizor.   K. Brenk: Modra vrtnica M. Mikeln: Strip strup, denarja kup	KOMEDIJO.   Razclenjujejo zgradbo dogajanja. Dolocajo zgradbene prvine dramskega besedila: zasnova, zaplet, vrh, razplet, razsnova dramskega trikotnika.         Moliere za mlade A.T. Linhart: Zupanova Micka	BESEDILO FILMSKEGA SCENARIJA.                     Mal-Kavcic: Poletje v skoljki

Govorjenje

7.	8.	9.
Ucenci govorno POUSTVARJAJO IN USTVARJAJO LITERARNO BESEDILO. Ucenci UPOVEDUJEJO LITERARNOESTETSKO DOzIVETJE. Ucenci se pogovarjajo / govorijo O LITERATURI.
1) Ucenci pripovedujejo, s katero knjizevno osebo so se IDENTIFICIRALI, in povedo zakaj. Ucenci vrednotijo ravnanje knjizevne osebe ter tako vzpostavljajo kriticno distanco do knjizevnih oseb.
2) Opisujejo KNJIZEVNE OSEBE (zunanjost, znacaj itd.). Na podlagi dialoga, dogajanja ter ravnanja knjizevne osebe in avtorjevih komentarjev se vzivijo v njena custva in to glasovno ponazorijo.
	Ucenci glasovno ponazorijo govor knjizevne osebe in tako izrazijo njene psiholoske lastnosti.	Ucenci glasovno ponazorijo govor knjizevne osebe in tako izrazijo njene socialne, eticne in psiholoske lastnosti.
V improvizirani igri vlog s soigralci oblikujejo knjizevne osebe. V igri vlog ucenci z glasovnim barvanjem govora knjizevnih in dramskih oseb izrazajo njihove misli, custva in namere ter tako razkrivajo svojo razlago psiholoske motivacije za ravnanje teh oseb. Ucenci po analogiji s knjizevnim besedilom ustvarjajo nove like.
Ko se pripravljajo na igro vlog (na podlagi proznega besedila ali drame), govorno upovedujejo domisljijsko cutne predstave DOGAJALNEGA PROSTORA in CASA v obravnavanem delu. Pri tem upostevajo podatke iz besedila in znanja iz zgodovine, zemljepisa, mitologije.
4) Z igranjem zazlicnih vlog pri dramatizaciji zaznavajo PERSPEKTIVE vec KNJIZEVNIH OSEB. Perspektive knjizevnih oseb primerjajo in opazajo njihovo soodvisnost.
5) Pri igri vlog vkljucujejo prvine (izbor besed), ki pomagajo poslusalcem oblikovati casovno pogojene domisljijsko cutne predstave. Pri govornem ustvarjanju novih besedil upostevajo casovno oz. socialno zvrstnost, da s tem nakazujejo DOGAJALNI CAS.
6) Govorno obnavljajo prebrano knjizevno besedilo.
Tvorijo nova pripovedna besedila in pri tem upostevajo zunanji obseg besedila ter njegova zvrstna dolocila.		Izmislijo si pripoved s sinteticno dogajalno zgradbo.   Izmislijo si pripoved z analiticno dogajalno zgradbo.
7) Govorno utemeljujejo MOTIVE ZA RAVNANJE KNJIZEVNE OSEBE in jo povezujejo z drugimi prvinami besedila (ideja-tema). Upovedujejo svoje domisljijske svetove tako, da povezujejo prvine v psiholoski sistem (utemeljijo in povezejo ravnanje oseb, zaporedje dogodkov in sporocilo besedila).
8) Govorno opisujejo vrsto PRIPOVEDOVALCA.
Tvorijo besedila, tako da privzemajo vlogo vsevednega pripovedovalca.	Tvorijo besedila, tako da privzemajo vlogo vsevednega ali osebnega pripovedovalca.	Tvorijo besedila, tako da privzemajo vlogo vsevednega, osebnega ali lirskega pripovedovalca.
9) Podoziveto govorno interpretirajo knjizevno perspektivo in opisujejo njene prvine.
Pri improviziranih govornih nastopih vzpostavijo komicno knjizevno perspektivo.	Podoziveto govorno interpretirajo satiricno knjizevno perspektivo.	Podoziveto govorno interpretirajo tragicno knjizevno perspektivo.
10) Ucenci pripovedujejo o svojih bralnih izkusnjah. Ucenci pripovedujejo o svojih bralnih izkusnjah s poudarkom na posebnostih KNJIZEVNIH ZVRSTI IN VRST.
10.1 POEZIJA
Ucenci ustvarjalno interpretativno berejo pesmi. Razumljivo in doziveto recitirajo in deklamirajo. S tem razvijajo sposobnost za glasovno izrazanje vsebine besedila.
Upovedujejo zaznavanje RITMA pesmi in razumevanja njegove povezave s sporocilnostjo.
	Upovedujejo zaznavanje rastocega in padajocega ritma in njegovo povezanost s sporocilnostjo.	Upovedujejo svoje razumevanje povezav ritma in metruma z besedilno stvarnostjo. Razlagajo funkcijo ritma pesmi.
Tvorijo RIMAne dvojice besed.
	Govorijo o vrstah rim (moska, zenska). Tvorijo aliteracije in asonance.	Govorijo o vrstah rim (zaporedna, oklepajoca, verizna).
Tvorijo NOVE BESEDE po analogiji.
		Govorno razlagajo tvorjenke in njihov ucinek v knjizevnem besedilu.
Pojasnjujejo svoje razumevanje METAFORE, KOMPARACIJE, POOSEBITVE IN UKRASNEGA PRIDEVKA v sobesedilu.
		Razlagajo postopek nastanka metafore in komparacije ter opisejo pomen metafore v sobesedilu.
Razlagajo BESEDNE ZVEZE, ki so zanje nenavadne, glede na sporocilnost besedila oz. casovno ali socialno zaznamovanost sloga.
Govorno upovedujejo videnje pesemskih slik.
		Razlagajo SIMBOLIKO.
Razumejo in strnjeno govorno izrazijo TEMO pesemskega besedila.
2) PROZA
Ucenci opisujejo znacilnosti naslednjih pripovednih vrst:
basen,   pripovedka (razlagalna, zgodovinska) in bajka,   anekdota in humoreska.   Razlagajo razlike med ljudsko in umetno prozo in opisujejo vrste ljudskih pripovedi.	povest,   roman, zgodovinski, pustolovski, znanstvenofantasticni,   trivialna pripoved.	novela,   crtica.
Govorno razclenjujejo znacilnosti zunanje zgradbe: (poglavje, okvirna pripoved). Govorno razclenjujejo znacilnosti notranje zgradbe (motivacija /psiholoska, socioloska/, knjizevna oseba, knjizevni cas, knjizevni prostor, dogajanje, zgodba, analiticna, sinteticna zgradba.   Opredeljujejo temo, razlagajo osrednjo idejo (sporocilo) besedila in razlikujejo snov (npr. zgodovinski dogodki) in njihovo preoblikovanje v besedilno stvarnost.   Ugotavljajo vrsto slogovnega postopka v knjizevnem delu: opis, oris, oznacitev knjizevne osebe, porocanje o dogajanju, dvogovor.
3) DRAMATIKA
Ucenci tvorijo govorna besedila z dramsko zgradbo in jih uprizarjajo v razredu:   V igri vlog ucenci s sosolci improvizirajo dramske fragmente (dialoge).   PROJEKTNO DELO: V "razrednem gledaliscu" enkrat letno uprizorijo odlomek iz dramskega dela ali krajse dramsko besedilo. Izdelajo osnutke za sceno, kostume in rekvizite. Razdelijo si vloge reziserjev, igralcev, scenografov, kostumografov in glasbenih opremljevalcev.   PROJEKTNO DELO: Ucenci uprizorijo tudi lastno krajse dramsko besedilo.
PROJEKT (po skupinah): Oblikujejo in posnamejo kratko radijsko igro, pri tem pa govorno plast dopolnjujejo z radiofonskimi prvinami (sumi, glasba).
Ucenci govorno opisujejo dramsko dogajanje:
Po branju mladinskega dramskega besedila, ogledu gledaliske predstave ali poslusanju radijske igre okarakterizirajojunaka, protijunaka in stranske osebe, opisujejo zunanjost, znacaj in motivacijo za njihovo ravnanje.	Po branju odlomka iz komedije ali ogledu gledaliske predstave okarakterizirajo dramske osebe, opisujejo vrsto, perspektivo in zgradbo dramskega dejanja: zasnova, zaplet, vrh, razplet, razsnova dramskega trikotnika.	Po branju prozne priredbe tragedije opisujejo tragicno perspektivo.     Besedilo filmskega scenarija primerjajo z ekranizacijo.
Po ogledu predstave opisujejo svoje dozivetje gledaliskega dogodka ter prvine gledaliske izraznosti (oder, osvetlitev, dvorana, zvocna oprema, scena, rekviziti, kostumi, premiki in kretnje igralcev, vzdusje, plakati, gledaliski list).

Pisanje

7.	8.	9.
UCENCI RAZVIJAJO RECEPCIJSKO SPOSOBNOST tako, da pisejo: poustvarjalna in ustvarjalna besedila, ki vkljucujejo prvine umetnostnega jezika, o literarnoestetskem dozivljanju literature, strokovna in publicisticna besedila o literaturi (avtor, besedilo, zvrst, literarnozgodovinska dejstva).
1) Ucenci razvijajo sposobnost za IDENTIFIKACIJO: Na podlagi hipoteticne situacije (npr. konflikt med dvema tipoma oseb) oblikujejo domisljijski spis, v katerem prikazejo svojo identifikacijo s knjizevno osebo. Podobe knjizevnih oseb upovedujejo s pomocjo posrednih besedilnih signalov. V obliki fragmentarnih dialogov, samogovorov, dnevniskih zapisov ali pisem pisejo, kako na isto situacijo ali dogodek iz svojega zornega kota gledajo razlicne knjizevne osebe. Upovedujejo impulze, ki sprozijo identifikacijo z literarno osebo prebranega dela, ter pojasnjujejo vzroke za tako identifikacijo.
2) Opisujejo zunanjost, znacaj in ravnanje KNJIZEVNE OSEBE. Na podlagi besedilnih informacij pisno izrazajo svoje videnje knjizevne osebe. Tvorijo knjizevne osebe po analogiji z literarnim besedilom. Ustvarjajo nove knjizevne osebe. Sestavijo jih iz oseb, ki so jih spoznali v drugih literarnih delih, na filmu ali v realnem zivljenju. Pri ustvarjanju svojih oseb upostevajo psiholoska in socialna dolocila le-teh. Posebej pozorni so na podrobnosti.
3) Tvorijo pisne izdelke, v katerih posebej izcrpno pojasnjujejo, ZAKAJ KNJIZEVNE OSEBE KAJ STORIJO. Pisejo realisticne in fantasticne sestavke , v katerih se prepoznajo razlicni motivi za ravnanje knjizevnih oseb. Te motive prevzemajo iz prebranih knjizevnih del ali drugje (film, TV, strip, resnicnost ipd.). Pisno pojasnjujejo motive za ravnanje knjizevnih oseb, kakor jih je mozno izpeljati iz prebranega besedila.
4) Tvorijo nove knjizevne prostore. Prostor svojega fiktivnega sveta opisujejo podrobno in v povezavi s knjizevno osebo ter fabulo. Pisno upovedujejo zaznavanje in dozivljanje knjizevnega prostora: krajina, detajl v knjizevnem prostoru. Pri tem upostevajo omejitve, ki izhajajo iz zemljepisnega, zgodovinskega in drugega znanja.
5) Ob branju daljsega besedila belezijo dogodke, ki se zgodijo v nekem DOGAJALNEM CASU, na kartice. Te kartice najprej razvrstijo po premici dogajanja, kakrsno je uporabil avtor. Nato lahko razvrstijo dogodke po kronoloskem redu. Ugotavljajo, da so lahko v literarnem delu dogodki razvrsceni tudi drugace (npr. retrospektivno). Ustvarjajo svoje domisljijske svetove, ki se dogajajo v preteklosti, prihodnosti ali sedanjosti. Dogajalni cas v svoji pripovedi upovedujejo z omembami okoliscin, dogodkov, navad, predmetov ipd., znacilnih za obdobje, in s posrednimi besedilnimi podatki (z arhaizmi v zgodovinski zgodbi, z neologizmi v pripovedi, umesceni v prihodnost, s slengizmi v zgodbi o sodobni mladini).
6) Pisno obnavljajo zgodbo knjizevnega besedila, tako da podrobneje opisujejo glavno DOGAJANJE. Glavno dogajanje prikazejo na plakatu v obliki miselnega vzorca. Ob branju daljsega besedila zapisujejo premico dogajanja. Opisujejo vzrocno in posledicno zaporedje dogodkov ter jih povezujejo s temo besedila. Tvorijo domisljijsko pripoved kot logicno zaporedje dogodkov.		Tvorijo lastna besedila z analiticno ali sinteticno zgradbo oz. preoblikujejo analiticno zgradbo prebranega literarnega dela v sinteticno in obratno.
7)
Privzemajo vlogo vsevednega PRIPOVEDOVALCA in pisejo samostojna domisljijska besedila ali poustvarjalno posnemajo prebrano knjizevno besedilo.	Napisejo samostojno domisljijsko besedilo ali parafrazo prebranega besedila tako, da izbirajo med vsevednim in demokraticnim pripovedovalcem in utemeljijo svojo izbiro.	Napisejo samostojno domisljijsko besedilo ali parafrazo prebranega besedila tako, da izbirajo med vsevednim in demokraticnim pripovedovalcem ter lirskim subjektom in utemeljijo svojo izbiro.
8) Ucenci v svojih ustvarjalnih izdelkih prepletajo resnicnost in fikcijo. Pri tem upostevajo zakonitosti zanra. Po pisanju govorno utemeljijo funkcijo fantazijskih prvin, predvsem njihovo simboliko.
9) V ustvarjalnih in poustvarjalnih besedilih vzpostavljajo komicno ali tragicno KNJIZEVNO PERSPEKTIVO.
10) UCENCI PISEJO PESMI, PROZO IN DRAMSKE FORME ter pri tem upostevajo dolocila knjizevne zvrsti in vrste.
10.1) POEZIJA Ucenci tvorijo ucinkovite zvocne nize (onomatopoija, glasovno slikanje). Oblikujejo metricne vzorce s hitrim in pocasnim ter z rastocim in padajocim ritmom. Tvorijo rime in oblikujejo preproste rimane verzne forme.
	Po analogiji tvorijo aliteracije in asonance.
	Tvorijo preprosto likovno pesem. Pisejo o vlogi likovnih prvin besedila.	Iz casopisa oblikujejo pesem lepljenko.
Tvorijo nove besede po analogiji ali samostojno ter govorno razlagajo povezave s sporocilnostjo.
Tvorijo primere, metafore, poosebitve in stalne ukrasne pridevke v povezavi z besedilno sliko.		Tvorijo metafore in simbole.
Izpisujejo besedne zveze, ki so zanje nenavadne, in jih razlagajo glede na sporocilnost besedila oz. casovno ali socialno zaznamovanost sloga.	Tvorijo besedila, v katerih uporabljajo stopnjevanje, refren in nenavadne besede.	Tvorijo besedila, v katerih uporabljajo zaznamovan besedni red in slog.
Pisno upovedujejo videnje pesemskih slik.
	Tvorijo nove pesemske slike.	Preoblikujejo kako sestavino pesemske slike in opisejo, kako se spremenita podoba in njen pomen.
	Preoblikujejo pesnisko besedilo v prozno in obratno (parafraziranje). Pojasnjujejo svoje razumevanje razlik v sporocilnosti obeh besedil.
Tvorijo nova besedila na ljubezensko temo.	Tvorijo nova besedila na socialno temo.	Tvorijo nova besedila na razpolozenjsko in miselno temo.
Pisno izrazijo temo pesmi.
10.2 Ucenci pisejo naslednje PRIPOVEDNE VRSTE:
basen, pripovedko in bajko, anekdoto in humoresko. V skupini sodelujejo pri zapisovanju in zbiranju ustnega izrocila (pripovedke, bajke, anekdote).	fragment (realisticne mladinske, pustolovske, kriminalne) povesti . V skupini sodelujejo pri pisanju kolektivne povesti. Na podlagi skupnih izhodisc (knjizevne osebe, dogajalni prostor in cas) pisejo zaokrozene zgodbe, ki jih urednisko povezejo v nanizanko.	crtico, fragment (zgodovinskega, znanstvenofantasticnega) romana. V skupini sodelujejo pri pisanju podajanke. Svojo kolektivno povest postopoma dograjujejo, tako da jo vsak pisec nadaljuje tam, kjer jo je predhodnik prenehal pisati.
Pisejo fantasticne zgodbe na osnovi ljudskih pripovedi in anticnih mitov.	Pisejo fabulativna pisma in fiktivne dnevnike. Na podlagi casopisne vesti oblikujejo kratke realisticne pripovedi, v katerih veljajo zakonitosti realnega sveta in v katerih je dogajanje povezano v trden vzrocno-posledicni sistem.
Pisejo dozivljajsko in spominsko spisje, s katerim se priblizujejo crtici. Po pripovedih starejsih pisejo njihove resnicne zgodbe iz preteklosti.
Pisno upovedujejo analogije, posnemajo slog in vrste sporocevalnega postopka. Pisejo nove prigode znanih knjizevnih oseb. Presajajo osebe iz enega knjizevnega dela v zgodbo drugega in jo tako spreminjajo. Povestim in romanom "dopisujejo" nove predzgodbe, konce ali "manjkajoca" epizodna poglavja. Krajse literarno delo preoblikujejo v strip in obratno.
S pomocjo postopkov zavestnega plagiata, parodije in travestije vzpostavljajo ustvarjalen in kriticen odnos do knjizevnega dela. V prvem primeru ucenci preucijo tipicno motiviko in slog poznanega knjizevnika in ju skusajo v svojem pisanju cim bolje posnemati. S parodijo prenesejo formo tipicnega in dobro znanega knjizevnega dela na novo – neustrezno "vsebino" in tako dosezejo komicen ucinek. S travestiranjem ohranjajo "vsebino" izrazito prepoznavnega knjizevnega dela in spremenijo pogled nanjo. "Preoblacijo" jo v tipicen jezik in slog nekega drugega prepoznavnega avtorja ali v neumetnostne funkcijske zvrsti jezika.
Pri poustvarjalnem in ustvarjalnem pisanju upostevajo zanrska dolocila pripovednih vrst. Upostevajo tudi znacilnosti pripovedne zgradbe, sloga in sporocevalnega postopka.
10.3 Ucenci pisejo DRAMSKE PRIZORE:
Pisejo krajse dramsko besedilo. Oblikujejo dramatizacijo pripovednega besedila. Pripravijo besedilo za razredno produkcijo. Posnemajo slog dramskega besedila ali dramsko besedilo spreminjajo tako, da spreminjajo slog. V skupini skupaj s sosolci sestavljajo novo besedilo po vlogah (pisanje dialogov) na generacijsko tematiko. Posnamejo kratko radijsko igro.	Pisejo komicne dramske fragmente in prizore. Oblikujejo dramatizacijo pripovednega besedila. Pripravijo besedilo za razredno produkcijo. Posnemajo slog dramskega besedila. Dramsko besedilo spreminjajo tako, da spreminjajo slog.	Pisejo dramske fragmente in prizore s tragicno perspektivo. Oblikujejo dramatizacijo pripovednega besedila. Pripravijo besedilo za razredno produkcijo. Posnemajo slog dramskega besedila. Dramsko besedilo spreminjajo tako, da spreminjajo slog. Pisejo scenarij za krajsi film oz. televizijsko igro. Posnamejo z video kamero.
Po ogledu predstave zapisejo svoje dozivetje gledaliskega dogodka ter opisejo prvine gledaliske izraznosti (oder, osvetlitev, dvorana, zvocna oprema, scena, rekviziti, kostumi, premiki in kretnje igralcev, vzdusje, plakati, gledaliski list). Pisno primerjajo dramsko besedilo in uprizoritev.

B)  Izobrazevalni cilji

7.	8.	9.
1 UCENEC POZNA IN UPORABLJA NASLEDNJE STROKOVNO IZRAZJE TER GA ZNA DEFINIRATI:
Pesnistvo: rima; ritem; povezava s sporocilnostjo ljubezenska pesem, domovinska pesem, nagovor. Proza: basen, pripovedka, bajka, anekdota, humoreska. Dramatika: zunanja zgradba dramskega besedila (dejanje, prizor).	Pesnistvo: lirska in epska pesem; ep (pesnitev); stalne pesniske oblike: balada, romanca, sonet; stalne verzne oblike: enajsterec,distih; rima; moska, zenska rastoci, padajoci ritem onomatopoija, likovna pesem; metafora, primera, poosebitev, stalni okrasni pridevek, refren, stopnjevanje; ljubezenska pesem, socialna pesem. Proza: satira, povest, roman, zgodovinski, pustolovski, znanstvenofantasticni, trivialna pripoved; poglavje, okvirna pripoved. Dramatika: komedija, notranja zgradba dramskega besedila (zasnova, zaplet, vrh, razplet, razsnova dramskega trikotnika).	Pesnistvo: stalne pesniske oblike: glosa, gazela; ritem in metrum, rima; zaporedna, oklepajoca, prestopna, svobodni verz, kitica; metafora -nastanek metafore simbol; razpolozenjska pesem, miselna pesem. Proza: zunanja zgradba, notranja zgradba: motovacija: psiholoska, socioloska, knjizevna oseba, knjizevni cas knjizevni prostor, dogajanje: zgodba, analiticna in sinteticna zgradba; novela, crtica. Literarnozgodovinska obdobja in smeri: pismenstvo, protestantizem, razsvetljenstvo, romantika, realizem, moderna (nova romantika).
2. 1 UCENEC PREGLEDNO POZNA KNJIZEVNIKE IN NJIHOVA DELA:
Fran Levstik Josip Jurcic Simon Gregorcic Prezihov Voranc Misko Kranjec Tone Pavcek Homer	Anton Tomaz Linhart Valentin Vodnik France Preseren Simon Jenko Janko Kersnik Ivan Tavcar Janez Menart Dane Zajc Niko Grafenauer Boris A. Novak	Primoz Trubar Ivan Cankar Josip Murn Dragotin Kette Oton Zupancic Srecko Kosovel Ciril Kosmac Lojze Kovacic Kajetan Kovic Gregor Strnisa Svetlana Makarovic William Shakespeare
		2. 2 Ucenec navede poglavitne znacilnosti literarnih obdobij in smeri ter izbrane predstavnike in dela.

Predlagane vsebine za uresnicevanje ciljev:

7.	8.	9.
3.1 POEZIJA (17 UR): Ljudska: Gor cez izaro, Ljudska: Pegam in Lambergar, I.A. Krilov: Volk in jagnje, M. Bor: Osel je osel, T. Pavcek: Tolovaj iz Ajdovske jame, T. Pavcek: Pesem, J. Pré vert: Zabusant, S. Silverstein: Razmetana soba, S. Vegri: Grega, S. Vegri: Kaj vse disi, M. Antic': Koder plavih las, E. Fritz: Song o ljubezni, M. Kosuta: Stegnjeni prst, N. Grafenauer: Samota, S. Gregorcic: Soci, M. Klopcic: Mary se predstavi, I. Minatti: V mladih brezah tiha pomlad..., D. Zajc: Pivci tisine, B. Stampe Zmavc: Svetovja.	3.1 POEZIJA (17 UR): Ljudska: Galjot, Ljudska: Oblaki so rdeci, V. Vodnik: Dramilo, F. Preseren: Povodni moz, F. Preseren: Turjaska Rozamunda, F. Preseren: Uvod h Krstu pri Savici, F. Preseren: O Vrba, F. Preseren: Apel in cevljar, S. Jenko: Po slovesu, S. Jenko: Knezov zet, A. Askerc: Kronanje v Zagrebu, A. Askerc: Casa nesmrtnosti, D. Kette: Zimska romanca, D. Kette: Na trgu, S. Kosovel: Starka za vasjo, S. Kosovel: Jesen, V. Nazor: Galjotova pesem, K. Destovnik-Kajuh: Jesenska pesem, P. Golia: Grajski vrtnar, M. Bor: Crni mozje, J. Menart: Kmecka balada, G. Strnisa: Star oklep, N. Grafenauer: Spomin, T. Pavcek: Nova faca, D. Zajc: Moja prva pesem, M. Kravos: Beseda ni konj, A. Brvar: Domaca naloga, M. Avanzo: Kako napises pesmico, B.A. Novak: Policaj je palicaj, B.A. Novak: Alpska poskocnica, B. A. Novak: Hihiplimahaha, F. Lainscek: Mesta.	3.1 POEZIJA (17 UR): Pesem nosacev zita, V. Vodnik: Moj spominik, F. Preseren: Gazela 6, F. Preseren: Glosa, F. Preseren: Zdravljica, F. Levstik: Dve otvi, S. Jenko: Gori, O. Zupancic: Z vlakom, O. Zupancic: Zebljarska, D. Kette: Gazela, D. Kette: Na otcevem grobu, J. Murn: V daljavi, J. Murn: Kje tihi si mi dom, J. Murn: Kmecka pesem, A. Gradnik: Sinu, T. Seliskar: Moj oce, S. Kosovel: Pa da bi znal, S. Kosovel: Balada, S. Kosovel: Godba pomladi, S. Kosovel: Kons 4, G. Lorca: Pokrajina, F. Balantic: Pot brez konca, I. Minatti: Nekoga moras, J. Menart: Pohojena slika, J. Menart: Jaz, T. Pavcek: Pesem o zvezdah, T. Pavcek: Preproste besede, K. Kovic: Popoldan, S. Makarovic: Jutro, G. Strnisa: Orion, G. Strnisa: Zolna, T. Salamun: Pes, A. Ihan: Prodajalec, sladkorne pene.
3.2 PROZA (28 UR): Stvarjenje sveta, Ljudska: Volkodlak, J. Trdina: Vila, Ljudska: Ajda in Slovenci, Ljudska: Kralj Matjaz, Ljudska: Peter Klepec, F. Levstik: Martin Krpan (odlomek), E. Petiska: Tezejev boj z Minotavrom, Homer: Odiseja (odlomek) P. Ovid: Dedal in Ilkar, D. Defoe: Robinson Crusoe (odlomek), M. Majerova: Robinzonka (odlomek), F.S. Finzgar: Moja mladost in moj oce, M. Kranjec: O mamici, ki je postajala cedalje manjsa, L. Kuhar-Prezih: Potolceni Kramoh, L. Kuhar-Prezih: Ajdovo strnisce, J. Jurcic: Kozlovska sodba v Visnji Gori (odlomek), T. Partljic: Ali ves, koga so danes pokopali? je vprasal Domen osorno, N. Hunter: Profesor Modrinjak govori po radiu, E. Kästner: Leteca ucilnica (odlomek), F. Lainscek: Ajsa Najsa in ljubezen (odlomek), B. Smolnikar: Deklice, D. Muck: Pod milim nebom (odlomek), S. Townsend: Skrivni dnevnik Jadrana Krta (odlomek), B.A. Novak: Bela past (odlomek), M. Ende: Momo (odlomek), O. Wilde: Sebicni velikan, J. Snoj: Avtomoto mravlje (odlomek), Anekdote o knjizevnikih.	3.2 PROZA (28 UR): P. Ovid-Sovre: Orfej in Evridika, Ljudska: Vedomec, N. V. Gogolj: Vij (odlomek), B. Stoker: Drakula (odlomek), B. Novak: Zaljubljeni vampir (odlomek), A. Lang: Kralj Artur in vitezi okrogle mize, (odlomek), J.R. Tolkien: Hobit (odlomek), J. Jurcic: Jurij Kozjak (odlomek), I. Tavcar: Visoska kronika (odlomek), I. Tavcar: Trzacan, J. Kersnik: Mackova oceta, M. Kranjec: Povest o dobrih ljudeh (odlomek), L.N. Tolstoj: Starejsi brat (odlomek), F. Rudolf: Kam je mama sla? (odlomek), B. Jurca: Ko zorijo jagode (odlomek), V. Mal: Baronov mlajsi brat (odlomek), V. Mal: Nedelje nekega poletja (odlomek), A. Davies: Poletno sanjarjenje (odlomek), D. Muck: Hci lune (odlomek), M. Tomsic: Crno sonce, R. D. Bradbury: Zeleno jutro, H.G. Wells: Nevidni clovek (odlomek), J. Hasek: Kako sem si kuhal jajce v mehko.	3.2 PROZA (28 UR): G. Boccaccio: Dekameron (odlomek), C. in M. Lamb: Romeo in Julija (odlomek), K. Capek: Romeo in Julija, P. Trubar: Katehismus z dvejma izlagama, Ta evangeli svetega Matevza (odlomek), A. Bohoric: Zimske urice (odlomek), S. Jenko: Tilka (odlomek), I. Cankar: Bobi (odlomek), I. Cankar: Na peci, I. Cankar: Sosolec Tone, Z. Kveder: Potovalci, C. Kosmac: Gosenica, C. Kosmac: Sreca, F. Bevk: Kaplan Martin Cedermac (odlomek), A. Ingolic: Gimnazijka (odlomek), L. Kuhar-Prezih: Doberdob (odlomek), E. Kocbek: Listina. J. Messner: Job, Z. Simcic: Trije muzikantje (odlomek), I. Andric: Povest o vezirjevem slonu (odlomek), M. Rozanc: Kako sem ze zgodaj postal tujec ali Ernest Seton Thompson, L. Kovacic: Opis neke slike (odlomek), A. Saint-Exupery: Mali princ, B. Cole: Barvni ekran (odlomek), T. Konwicki: Kronika ljubezenskih pripetljajev, B. Doherty: Dragi Nihce (odlomek), R. Queneau: Cica v metroju (odlomek), F. Milcinski: Kravji zvonec.
3.3 DRAMATIKA (11 UR): K. Brenk: Modra vrtnica za princesko, M. Mikeln: Strip strup - denarja kup, Z. Petan: Pet Pepelk.	3.3 DRAMATIKA (11 UR): A.T. Linhart: Zupanova Micka, J.B.P. Moliere: Scapinove zvijace, T. Partljic: Moj ata, socialisticni kulak.	3.3 DRAMATIKA (11 UR): W. Shakespeare: Julij Cezar (odlomek), F. Puntar: Lov na rep, V. Mal - Kavcic: Sreca na vrvici.
4 PRIPOROCILNI SEZNAM DOMACEGA BRANJA:
E. Petiska: Stare grske bajke, L. Kuhar-Prezih : Solzice, Kästner: Leteca ucilnica, P. Kovac: Urske so brez napake; Andrejev ni nikoli prevec, B. Smolnikar: Popki, S. Townsend: Skrivni dnevnik Jadrana Krta, V. Mal - J. Tomec: Hitro, hitreje, R. Kipling: Knjiga o dzungli, R.L. Stevenson: Otok zakladov, L. Suhodolcan: Rumena podmornica, M. Gripe: Hrosc leti v somraku, J. Trdina: Bajke in povesti o Gorjancih, F.S. Finzgar: Pod svobodnim soncem, M. Ende: Momo, O. Wilde: Pravljice, Hisa granatnih jabolk, T. Partljic: Hotel sem prijeti sonce,   R. Dahl: Odvratne rime, O. Zupancic: Izbrana mladinska beseda, T. Pavcek: Majnice: fulaste pesmi.	I. Tavcar: Med gorami, J. Kersnik: Kmetske slike, J. Verne: Petnajstletni kapitan, H.G. Wells: Nevidni clovek, R. Murnik: Lepi janicar, A. Dumas: Crni tulipan, E.A. Poe: Maska rdece smrti, D. Muck: Kremplin, J. London: Zgodbe s severa in juga, E.T. Seton: Crni kljusac, I. Sivec: Skrivnost zlate reke, M. Rozanc: Pravljica, F.H. Burnett: Skrivni vrt, A. Frank: Dnevnik, Z. Filipovic': Zlatin dnevnik, T. Partljic: Dupleska mornarica, A. Davies: Poletno sanjarjenje, I. Zorman: V sedemnajstem, B. Jurca: Ko zorijo jagode, J. Music: Zgodbe o Presernu,   N. Grafenauer: Skrivnosti, J. Menart: Pesnik se predstavi, S. Silverstein: Manjkajoci koscek.	C. in M. Lamb: Pripovedke iz Shakespeara, Izbor iz slovenske realisticne kratke proze, I. Cankar: Crtice, Tuje zivljenje, F. Bevk: Kaplan Martin Cedermac, C. Kosmac: Pomladni dan, V gaju zivljenja, R. Bach: Jonatan Livingston Galeb, A. Saint-Exupery: Mali princ, A. Horowitz: Sokolov malteser, A.A. Milne: Skrivnost rdece hise, T. Konwicki: Kronika ljubezenskih pripetljajev, C. Robertson: Pisma zaljubljene najstnice, S. White: Moj divji fant, A. Ingolic: Gimnazijka,   B.A. Novak: Oblike sveta, Pa da bi znal, bi vam zapel (izbor iz sodobne slovenske poezije).

IV.  Didakticna navodila za uresnicevanje ucnega nacrta

Pri predmetu slovenscina ucenci tvorijo (govorijo, pisejo), sprejemajo (poslusajo, berejo) in razclenjujejo svoji starosti, sporazumevalnim in spoznavnim/domisljijskim zmoznostim, izkusnjam in interesom ustrezna neumetnostna in umetnostna besedila; tako dejavno razvijajo svoje sporazumevalne, spoznavne in ustvarjalne zmoznosti ter si uzavescajo temeljne razlike v sprejemanju, tvorjenju in zgradbi neumetnostnih in umetnostnih besedil.

Izhodisce pouka pri predmetu slovenscina je torej neumetnostno oz. umetnostno besedilo (delu z neumetnostnim besedilom je namenjenih 60 % ur predmeta, delu z umetnostnim besedilom pa 40 %). Ker se neumetnostna besedila tvorijo, sprejemajo in razclenjujejo drugace kot umetnostna in ker zelimo ucitelje opozoriti na drugacno delo z njimi ter na drugacne medpredmetne povezave, so cilji pri obravnavi neumetnostnih in umetnostnih besedil navedeni loceno.

1  Pri obravnavi neumetnostnih besedil se predmet povezuje z ucencevimi izkusnjami in predznanjem ter z vsebinami in dejavnostmi pri naravoslovnih in druzboslovnih predmetih; ucenci namrec govorijo/pisejo prikazovalna besedila o sebi in svojem druzbenem oz. naravnem okolju ter poslusajo/berejo in razclenjujejo poljudnoznanstvena besedila, ob tem pa tudi nebesedne dele teh besedil, kot so preglednice, grafikoni ipd. Zato se priporoca projektno ucno delo. Predmet slovenscina vsebuje tudi prvine t. i. medijske vzgoje --- ucenci namrec poslusajo in berejo medijska besedila.

Izbira ucne oblike je v 3. triletju osnovne sole odvisna od dejavnosti in naloge, ki jo zasledujemo pri pouku. Ceprav sta didakticno priporocljivi tako frontalna (npr. poslusanje oddaje po radiu, uciteljev uvod v novo ucno snov) kot individualna oblika (npr. tiho branje, pregledovanje napak, ponovno pisanje besedila), bi morali predvsem skrbeti za vecji delez skupinskega dela --- v manjsih skupinah ali dvojicah.

Ucenci namrec razvijajo sposobnosti in znanje ob aktivnih oblikah ucenja, kot so sodelovalno ucenje, ucenje z odkrivanjem in problemsko ucenje; tako dejavno razvijajo svojo zmoznost za dvogovorno sporazumevanje (npr. razpravljajo o problemu, usklajujejo mnenja, oblikujejo skupno mnenje, ga predstavijo drugim in ga zagovarjajo), ki jo nadgrajujejo z nacrtnim in vodenim dvogovornim sporazumevanjem v uradnih govornih polozajih (npr. z igro vlog, posnemanjem zapisanih besedil ipd.).

Iz ucnociljnega ucnega nacrta se vidi, da ucenci pri obravnavi neumetnostnih besedil razvijajo vse stiri sporazumevalne dejavnosti (poslusanje /in gledanje/, branje, govorjenje, pisanje). Ucenci se torej usposabljajo za sprejemanje in tvorjenje ustnih in pisnih neumetnostnih besedil. Pri govorjenju/pisanju se navajajo na to, da je tvorjenje besedila nacrtovano dejanje, pri katerem je treba upostevati naslovnika ter obvladati temo, o kateri se govori/pise, in poimenovalne moznosti ter zakonitosti jezika, s katerim se naslovniku kaj sporoca. Pri poslusanju/branju pa se navajajo na razmisljujoce in kriticno sprejemanje besedil ter na utemeljevanje svojega mnenja o besedilu; zapisano besedilo razclenjujejo ne le pomensko, pragmaticno in vrednotenjsko, temvec tudi jezikovno --- besedilom (povedim) dolocajo skladenjsko zgradbo, besedam pa vlogo, pomen, stilsko vrednost in obliko ter jih uvrscajo v ustrezne skupine, ki jih poimenujejo z jezikoslovnimi izrazi, in jim dolocajo temeljne slovnicne znacilnosti.

Ker je zmoznost sprejemanja in tvorjenja besedila odvisna od jezikovne zmoznosti, ucenci z lastno dejavnostjo (ne pa z opisovanjem abstraktnega jezikovnega sistema oz. z navajanjem slovnicnih/pravorecnih/pravopisnih ipd. pravil) razvijajo svojo pragmaticno, pomensko, slovarsko, slovnicno, pravorecno in pravopisno zmoznost ter odpravljajo najpogostejse slogovne, poimenovalne, slovnicne, govorne in pisne napake.

Za 8. in 9. razred 3. triletja je uzakonjena zunanja diferenciacija pouka slovenscine, zato so tu navedeni cilji predstavljeni za tri ravni, tj. za nizjo, srednjo/temeljno in visjo raven. Cilji so oblikovani hierarhicno, kar pomeni, da doseganje ciljev srednje/temeljne ravni vkljucuje doseganje ciljev nizje ravni, doseganje ciljev visje ravni pa doseganje ciljev nizje in srednje/temeljne ravni. Cilji nizje ravni so tiskani v polkrepki pisavi, dodani cilji srednje/temeljne ravni v navadni pisavi, dodani cilji visje ravni pa v posevnem tisku. Vsi cilji za 7. razred predstavljajo temeljno raven (navadna pisava), ce pa se njihovo uresnicevanje predvideva/nadaljuje tudi v 8. in 9. razredu, je pisava ze v 7. razredu polkrepka (tj. nizja raven), navadna (tj. temeljna/srednja raven) ali posevna (tj. visja raven). --- Nivojsko so razclenjeni le operativni cilji oz. dejavnosti ucencev, ne pa tudi vsebine (obravnavana besedila) --- ucitelj mora pri izbiri besedil iste besedilne vrste sam diferencirati besedila.

Ucenci v vodenih pogovorih razmisljajo tudi o druzbenih vidikih jezika (npr. o zakonski postavitvi slovenskega jezika in drugih jezikov v Republiki Sloveniji ter slovenskega jezika v zamejstvu/izseljenstvu, o vlogi narecja in slenga ter o okoliscinah rabe knjiznega jezika, o potrebnosti prevzemanja v slovenska besedila, o zgodovini slovenskega /knjiznega/ jezika ipd.). Ob obravnavi zapisanih besedil pa opazujejo tudi jezikovno zgradbo besedila, in sicer tako, da v besedilu najdejo opisano oz. z jezikoslovnim izrazom poimenovano jezikovno prvino, ji dolocijo vlogo/pomen/stilno vrednost/obliko ipd., jo uvrstijo v doloceno kategorijo ter utemeljijo svojo uvrstitev.

Razmerje med sporazumevalnimi dejavnostmi:

Pri obravnavi neumetnostnih besedil so enako pomembne in tako zastopane vse stiri sporazumevalne dejavnosti --- pri delu v soli zlasti poslusanje in govorjenje (saj prevladuje sodelovalno ucenje), deloma tudi branje kot izhodisce za ustno pomensko, pragmaticno, vrednotenjsko in jezikovno razclenjevanje besedil. Pri domacem delu prevladujeta branje in zlasti pisanje (z dejavnostmi pred pisanjem osnutka, med njim in po njem, s prepisovanjem popravljenega besedila), tudi kot priprava na govorni nastop.

Obravnava neumetnostnih besedil v soli zajema naslednje faze:

1)  napoved vrste in teme besedila, ki ga bodo poslusali (in gledali) oz. brali; temu sledi pogovor o ucencevih pricakovanjih, izkusnjah ipd. ob napovedani vrsti in temi besedila; ce ucitelj presodi, da ucenci dolocenih kljucnih besed ne bodo razumeli, jih razlozi;

2)  poslusanje (in gledanje) oz. branje besedila z dejavnostmi med poslusanjem/branjem in po njem; te dejavnosti so razlicne, odvisne od vrste sprejemanja besedila (prim. enkratno poslusanje in vsaj dvakratno branje poljudnoznanstvenega besedila) in od vrste sprejemanega besedila (prim. dvakratno poslusanje pogovora in enkratno poslusanje poljudnoznanstvene oddaje) --- dejavnosti med poslusanjem/branjem in po njem so natancneje navedene v razdelku Razclenitev funkcionalnih in izobrazevalnih ciljev (po razredih) pri obravnavi neumetnostnih besedil tega ucnega nacrta;

3)  poslusanju/branju oz. dejavnostim po poslusanju/branju (tj. pomenski, pragmaticni, vrednote-njski in jezikovni razclembi besedila) sledi tvorjenje podobnega besedila, bodisi kot govorni nastop bodisi kot pisanje besedila iste vrste ali z isto/podobno temo --- to dejavnost lahko ucenci nadaljujejo/dopolnijo doma.

2  Temeljne vsebine pouka knjizevnosti (obravnava umetnostnih besedil) so knjizevnoumetnostna dela, ostali tipi besedil pa se vkljucujejo v knjizevni pouk v povezavi z njimi kot sredstvo za sirjenje ucencevega obzorja ter dopolnitev in podkrepitev solske interpretacije (literarna zgodovina, biografika, literarna teorija, etnologija, mitologija, sociologija itn.).

2.1  Vsebinska zasnova pouka knjizevnosti temelji na treh poglavitnih nacelih:

• literarnorecepcijskem (skladno z obzorjem pricakovanj in knjizevnimi interesi ucencev);
  
• literarnoteoreticnem (zvrstno-tematskem) --- po tematiki, zvrsteh in vrstah; pretezno iz kanona;
  
• literarnozgodovinskem --- po obdobjih in smereh; pretezno iz kanona.

2.1.2  Raznovrstnost besedil se kaze tudi v ustrezni zastopanosti vseh treh literarnih zvrsti (v razmerju 50 % epike, 30 % lirike in 20 % dramatike) ter v tematski in motivni pestrosti. Kriteriji tematskega izbora del izhajajo iz znotrajbesedilnih sestavin knjizevnosti ter knjizevnih interesov mladih, stevilo besedil pa naj ne presega 20 obveznih besedil letno.

2.1.3  Rdeca nit povezave mladinske z nemladinsko knjizevnostjo in prehoda so motivi in teme, prvine knjiznega sloga, ideja, kompozicija, knjizevne osebe, prostor in cas dogajanja, knjizevne vrste itn.

2.1.4  Prehode in povezave med trivialno in visoko knjizevnostjo poiscemo ob besedilih, kjer se dolocena literarna zvrst ali oblika trivializira ali kjer prvine trivialne knjizevnosti prehajajo v umetnisko delo in tam zazivijo v novi funkciji. Tak sklop besedil iz ustnega izrocila, trivialne, mladinske in visoke literature sestavljajo Erjavcev zapis ljudske pripovedi o izanski vampirski posasti, odlomki iz Stokerjevega grozljivega romana Drakula, mladinskih povesti Pod milim nebom (Muck) in Zaljubljeni vampir (Novak) ter Gogoljeve novele Vij.

2.1.5  V prvih dveh letih tretjega triletja so literarna dela razvrscena po tematiki, zvrsteh in vrstah, v drugi polovici postopoma prehajamo od tematskega nacela preko tematskih sklopov do razvrstitve po literarnozgodovinskem kljucu, tj. po obdobjih in smereh (9. razred). Ze v prvi polovici tretjega triletja so ucencem zanimiva literarnozgodovinska obdobja (antika, romantika) predstavljena z zaokrozenim reprezentativnim izborom besedil --- tematskim sklopom, kar jim omogoci prepoznavanje vsebinskih in formalnih znacilnosti knjizevnosti v casu in spoznanje o razvoju literarnih zvrsti in vrst. Elementi literarne zgodovine se z literarnoteoreticnim in besediloslovnim znanjem vnasajo v pouk knjizevnosti skozi vse osnovnosolsko obdobje, v drugi polovici triletja pa ga ucenci zacnejo usvajati bolj sistematicno in si izoblikujejo podobo loka literarnozgodovinskih obdobij in smeri. Toda ob literarnozgodovinskem so besedila se vedno zbrana tudi po literarnorecepcijskem nacelu.

2.1.6  Naslovi, zapisani v poglavju Branje, predstavljajo zgolj predloge besedil, ob katerih je mogoce doseci posamezne cilje. To pomeni, da se te cilje lahko uresnici tudi ob ostalih ustreznih besedilih, ki so uvrscena v predlagane vsebine. Ucitelj izbira besedila iz predlaganega seznama tako, da ob kanonskih besedilih uposteva literarne interese otrok, regionalno zastopanost avtorjev ter lastno vrednotenje literature.

2.1.7  Ucenci doma preberejo po tri, pet ali sedem cim bolj raznovrstnih knjizevnih del letno. Uciteljeve uvodne motivacije, usmeritve, oblike in metode dela naj aktivirajo njihovo dozivljanje in domisljijsko sodelovanje pri oblikovanju domisljijsko cutnih predstav prvin notranje zgradbe branega literarnega dela ter vodijo k poglabljanju njihove recepcijske sposobnosti.

2.1.8  Preverjanje bralnih sposobnosti poteka zlasti ob neposrednem stiku z neznanim besedilom.

2.2  Diferenciacija pri pouku knjizevnosti

2.2.1  V skladu s priporocilom Podrocne kurikularne komisije za osnovno solo so v ucnem nacrtu za pouk knjizevnosti v tretjem triletju oblikovani enoviti cilji za 7. razred ter tri ravni ciljev za 8. in 9. razred, saj je v zadnjih dveh osnovnosolskih letih uzakonjena zunanja diferenciacija.

Izhodisca diferenciacije v teh dveh razredih so sposobnosti, individualni interesi in izkusnje otrok, zivljenjskost vsebin (njihova pomembnost za ucencev individualni razvoj in sodelovanje), strokovnost (literarnozgodovinski in literarnoteoreticni kanon), moznosti kurikula (razvrstitev ciljev in vsebin, zahtevnostne ravni in povezanost pojmov, tj. programiranje) in raznolike ucne oblike in pristopi (kreativnost in bralni klubi, literarni nastopi in projektno delo kot moznosti osredinjanja na ucenca, hkrati pa kot metoda za razvijanje bralne sposobnosti, preseganje kratkega stika med uciteljevo »tujo ucenostjo« in ucencevim subjektivnim dozivljanjem besedila).

Opombe

¹

Iz prvega in drugega triletja pa se: glas, samoglasnik, soglasnik, crka, stevilka, krajsava, beseda, vecpomenka, sopomenka, protipomenka, nadpomenka, podpomenka, besedna druzina, koren, poved, pripovedna, vprasalna, vzklicna, trdilna, nikalna poved, besedilo, neuradno in uradno besedilo, naslov, nagovor, datum, podpis, uvod, jedro, zakljucek, odstavek, opozorilo, prepoved, prosnja, vabilo, zahvala, voscilo, cestitka, opravicilo, pohvala, opis, pripoved, vest, prijavnica, narocilnica, anketa, definicija, pika, vprasaj, klicaj, vejica, narekovaj, oklepaj, velika in mala zacetnica, lastno, obcno ime, materni in tuji jezik, knjizni in neknjizni jezik, drzavni in uradni jezik, narecje, tvorec, naslovnik, nebesedno sporocilo, premi govor, spremni stavek, dobesedni navedek, odvisni govor, samostalnik, moski, zenski in srednji spol, stevilo, ednina, dvojina, mnozina, sklon, imenovalnik, rodilnik, dajalnik, tozilnik, mestnik, orodnik, osebni zaimek, prva, druga in tretja oseba, glagol, casovna oblika: sedanjik, preteklik, prihodnjik, krajevni, casovni in nacinovni prislov, pridevnik, kakovostni, svojilni, vrstni pridevnik.

²

Iz drugega triletja jih znajo uvrstiti se k samostalnikom, pridevnikom, glagolom, prislovom, osebnim zaimkom.