Govoriti slovenscino je prijetno in (/ni pa) lahko
Jezikovni tecaj slovenscine za odrasle v Novi Gorici

1.  medsebojno spoznavanje clanov skupine in nacrtovanje dela,
2.  predstavitev vsebine in nacina dela.

Naloga je od mene zahtevala drugacno nacrtovanje in metode dela kot v srednji soli ali pri poucevanju slovenscine kot drugega jezika, s tem pa mi je omogocila novo dozivljanje in poglede na slovenski jezik, njegovo poucevanje in polozaj slovenscine v javnosti.

1  Medsebojno spoznavanje in nacrtovanje dela

V skupini se je zbralo 7 slusateljev, dva moska in 5 zensk, starih od 48 do 68 let, z izobrazbo od srednje do podiplomskega studija. Kot so povedali, so me za vodenje tecaja prosili zaradi mojih izkusenj pri poucevanju odraslih.

Predstavili so motive za ustanovitev skupine. Radi bi izpopolnili svoje znanje, izboljsali svojo govorno kulturo, prispevali k izboljsanju medsebojnih odnosov in vecji narodni zavesti. Zelijo si dozivljati prijetne trenutke ob branju. V soli ali doma z druzinskimi clani jim je bilo pri tem velikokrat lepo, sodobne knjizevnosti pa ne razumejo.

Slovenscino so najbolje znali tedaj, ko so se je ucili v soli. Ko so jim ucitelji popravljali napake, so jih lahko odpravljali, kasneje pa njihov polozaj v sluzbi in napredovanje nista bila nikoli odvisna od znanja slovenscine. V naslednjih desetletjih so svoje znanje obogatili z branjem in poslusanjem radia ter gledanjem TV. V zadnjih letih imajo vtis, da jezik na radiu in TV ter v razlicnih strokovnih in leposlovnih knjigah ni vec zgleden. Marsikdaj jim kaksen sogovornik, se posebej tisti, ki niso s primorskega govornega podrocja, popravi izgovor ali slovnicno obliko, pa nikoli ne vedo, kaj odgovoriti, saj ne vedo, kaj je pravilno. Vznemirjajo jih tudi najrazlicnejse javne razprave in polemike o ogrozenosti slovenscine ter krivda, ki se jo ob tem pripisuje zdaj enemu zdaj drugemu, velikokrat jezikoslovcem. Od mene so pricakovali, da bom sestavila primeren nacrt za delo in jim predstavila svoje poglede na ta vprasanja.

• Slovenscina ni bolj ogrozena kot v preteklosti, ko je ze dokazala svojo trdozivost in zivljenjsko moc, saj se je razvijala v veliko bolj neugodnih razmerah, kot so sedanje.

• Z nastankom samostojne drzave Republike Slovenije so se spremenile politicne in gospodarske razmere, zato je potrebno drugace razmisljati in razpravljati o slovenscini in njenem polozaju.

• Slovenscina je nasa, slovenska, zato nimajo monopola nad njo ne politiki, ne gospodarstveniki, ne jezikoslovci. Prav sodobno jezikoslovje daje s pragmatiko, besediloslovjem, sociolingvistiko in psiholingvistiko veliko moznosti za razumevanje nasega polozaja in s tem tudi jezika, za katerega obvladovanje ze dolgo ni vec dovolj samo poznati pravila, temvec njegove razlicne vloge in namen.

• Vprasanje je, ali se Slovenci zavedamo vseh teh sprememb in njihovih posledic. Ali smo se pripravljeni spreminjati, tj. izpopolnjevati? Nobenega dvoma ni, da so se slusatelji, ki so ustanovili to skupino, zavedali te potrebe.

2.1  Odkrivali bomo najvecje pomanjkljivosti pri poznavanju jezikovne norme --- pravil;
2.2  spoznavali bomo, kaksna je »lepa slovenscina«;
2.3  razpravljali o kulturi v nasem okolju;
2.4  spoznavali sodobno knjizevnost;
2.5  polozaj slovenscine v javnosti;
2.6  po dogovoru bomo dodajali razlicne teme.

Pouk bo potekal v obliki sproscenega pogovora in z vajami, ki jih bom zato pripravljala.

2  Predstavitev dela

2.1  Kaksna je pravilna slovenscina oz. katere so zakonitosti jezikovne norme?

To so zakonitosti, obvezne za vse pisoce in za govorne javne nastope v formalnih polozajih v soli, cerkvi in drzavi. Pravila so razlozena v pravopisu in slovnici, pomagamo si s Slovarjem slovenskega knjiznega jezika.

Odpravljali smo najpogostejse jezikovne napake pri sklanjanju osebnih lastnih imen in pisavi zemljepisnih lastnih imen in se pogovarjali o rabi Slovenskega pravopisa, leksikona Slovenska krajevna imena in Slovarja slovenskega knjiznega jezika.

2.2  Kaksna je lepa slovenscina?

• Vi govorite tako lepo. Lepo znate povedati.

• Na Gocah govorim po gosko. Ali je lepa samo knjizna slovenscina?

• Ko pride iz Ljubljane domov moja sovascanka, govori cisto po ljubljansko. Tisto res ni lepo.

Razlozila sem, da z besedo »lepa slovenscina«, bolje: jezikovna kultura pojmujemo predvsem ustreznost jezika v nekem govornem polozaju, tj. kdo govori --- s kom --- o cem --- kje --- s kaksnim namenom. Vse to je povezano z medsebojnimi odnosi. Brez spostovanja sogovornika in primernega odnosa do njega ni jezikovne kulture.

Clovek, ki svojemu sogovorniku sega v besedo z opazkami o njegovem jeziku, s tem pokaze, da ga bolj kot sporocilo zanima njegova jezikovna podoba. Tako vedenje je sprejemljivo samo tam, kjer odpravljamo jezikovne napake, npr. v soli.

O javnih nastopih oseb, ki imajo v javnem zivljenju pomemben polozaj, pa sodi javnost. Odnos do jezika, kot ga v svojih nastopih izpricujejo razlicni politiki, dokazuje, da se ne menijo za »lepo slovenscino«, po njihovih uspehih v politicnem zivljenju pa tudi smemo soditi, da ta ne vpliva na njihove volivce.

O »lepi slovenscini« govorci in strokovnjaki velikokrat govorimo z razlicnimi besedami:

2.1  pravilna slovenscina --- jezikovna norma;
2.2.1  lepa slovenscina --- zakonitosti prakticne stilistike, npr. jasnost, jedrnatost, natancnost, zivost, ustreznost;
2.2.2  kulturno in vljudno govorjenje --- izbira ustreznih jezikovnih sredstev v razlicnih govornih polozajih;
2.2.3  uspesen govorni nastop --- izbira ustreznega jezikovnega sredstva glede na namen.

2.2.1  Kako usvojimo jezikovno normo?

Upostevamo nacela prakticne stilistike in delamo ustrezne vaje. Vsebuje jih vecina jezikovnih ucbenikov, pa tudi najrazlicnejsi jezikovni koticki.

2.2.2  Kaj pomenijo izrazi kulturno --- vljudno --- ustrezno govorjenje/nastop?

Ne gre samo za eno od nacel prakticne stilistike, ali bomo znali na primer izbrati ustrezne besede (splosno znano v pogovoru z nestrokovnjakom, strokovni termin s strokovnjakom) in slovnicne oblike (ti za tikanje, vi za vikanje). Kulturen --- vljuden clovek zna v dolocenem govornem polozaju prilagoditi svoj govor sogovorcu in vsebini, zna med jezikovnimi sredstvi, ki jih pozna, izbrati najustreznejsa, in jih spreminja, ce opazi, da ni bil razumljen; loci med zasebnimi in javnimi formalnimi in neformalnimi govornimi nastopi.

2.2.3  Kdaj je govorni nastop ucinkovit?

Pogovarjali smo se o tem, ali dosezemo namen, cilj, zaradi katerega govorimo ali pisemo.

Med slusatelji so se pokazale velike razlike tudi zaradi razlicnih znacajev, odnosa do sebe in polozaja v druzini in druzbi. Nekateri vedno vse dosezejo, drugi le redko. »Prevec govorim, nihce me ne poslusa.«

Sodobno jezikoslovje obravnava ta vprasanja, npr. namernosti oziroma sprejemljivosti besedila (Dressler, Beaugrande) in sporocanjske vloge besedila (Roman Jakobson). Pogovorjali smo se o jezikovni kulturi pri izrazanju prosnje, ukaza, prepovedi in o razlikah med mlajsimi in starejsimi, med ljudmi razlicnih druzbenih polozajev in analizirali uspesna in neuspesna govorna dejanja udelezencev nasega tecaja.

Skusali smo narediti povzetek nasih spoznanj, da bi se uspesneje prilagajali zahtevam in izboljsevali znanje.

Ne znajo se uciti iz pravopisa iz leta 1990 in tudi slovnice ne znajo uporabljati, vsi pa poznajo in kdaj uporabljajo Slovar slovenskega knjiznega jezika. V nobeni od njihovih delovnih organizacij ni bilo nikoli nobenega jezikovnega tecaja slovenscine.

Vsi vedo, da se jezik spreminja in razvija. Veliko so se naucili in izpopolnjevali z branjem, vendar menijo, da danes izhajajo domace leposlovne in strokovne knjige, katerih jezikovna podoba ni taka, da bi se iz njih lahko ucili jezika. Berejo prevode, v katerih tudi oni, ki so zelo samokriticni glede svojega jezikovnega znanja, odkrivajo slovnicne napake, npr. dva gnezda, vidim hci in podobno. Tudi pri napovedovalcih na radiu in TV velikokrat opazijo lokalno obarvano izreko ali nejasno izgovorjavo, kar smo strnili v ugotovitev: »Taki ljudje nekoc ne bi dobili take sluzbe.«

Ugotavljali smo, da na vse to ne moremo vplivati. Izboljsujemo lahko samo svoje znanje. Delo udelezencev jezikovnega tecaja dokazuje, da se zavedajo te potrebe, na spremembo polozaja slovenscine v javnosti pa razen s svojim zgledom ne morejo vplivati.

2.3  Kultura v nasem okolju

Iskala sem primerno temo, ki bi omogocala pogovor o kulturi v nasem, predvsem novogoriskem okolju, pri cemer bi istocasno pripovedovali, utemeljevali in razpravljali. Zrel clovek je najbolj prepricljiv, kadar pripoveduje, saj se mu zaradi zivljenjskih izkusenj posamicni dogodki smiselno povezujejo v zgodbe. Pripravila sem vec vaj.

2.3.1  Zivljenjepis

• Kdo je ta moz? Fotokopirala sem zivljenjepise 5 znanih Slovencev od Jurija Vege do Jozefa Plecnika. Tekmovali so, kdo bo prvi uganil vsa imena.

• Dve skupini: prva pripoveduje zivljenjepis, druga ugiba ime. Pripovedovati je treba v pravilnem casovnem zaporedju, vendar zamolcevati podatke, ki bi nasprotniku omogocali hitro resitev. Skupini se menjujeta.

• Pripovedovanje zivljenjepisa --- svojega, prijateljevega itn. --- ter ugibanje.

2.3.2  Predlogi nagrajencev za kulturo in utemeljitev

Naloga zahteva poznavanje kulturnih dosezkov v nasem okolju in je istocasno primerna vaja za pripovedovanje (zivljenjepis), opis dela in utemeljevanje predlogov za nagrado.

Predlagali so te nagrajence za kulturne dosezke: Marjan Brecelj za pesnisko, domoznanstveno in bibliotekarsko delo; dr. Vasja Klavora za knjigo Plavi kriz, kjer pise o prvi svetovni vojni in izraza protivojne ideje; Marija Mercina za poucevanje slovenskega jezika v soli in na tecajih za odrasle ter delo z mladimi v razlicnih krozkih; za pisateljsko delo; dr. Metka Jug Rous za predavanja o spolnosti, s katerimi izobrazuje in vzgaja za odgovornejse in srecnejse zivljenje; Aleksandra Voncina, mlada kmetica iz Spodnjega Lokovca, ki s kmetovanjem ohranja kulturno podobo pokrajine; skladatelja Stanislav Jericijo in Stefan Mavri za komponiranje in pedagosko delo; Pavel Medvescek za ohranjanje kulturnega izrocila v stavbarstvu in besedi; Martin Jevnikar za urednisko delo pri Slovenskem primorskem biografskem leksikonu.

Opazili smo, da so vsi, ki smo jih predlagali, razen ginekologinje Metke Jug Rous in kmetice Aleksandre Voncina, ze predstavljeni v Slovenskem primorskem biografskem leksikonu. Zajeli smo najrazlicnejsa zivljenjska podrocja, poklice, izobrazbo in starost ter pri tem dosledno pojmovali slovenski kulturni prostor kot celoto, ki je ne razdeli drzavna meja z Italijo.

Veliko smo se pogovarjali o imenu nagrade in sprejeli predlog in utemeljitev Sonje Lipuscek, naj se imenuje po jezikoslovcu Stanislavu Skrabcu: Stanislav Skrabec je v samostanu na Kostanjevici prezivel stiri desetletja svojega zivljenja. V tem casu je svoje sposobnosti in moc posvetil proucevanju slovenscine, tudi govorjenega jezika.

2.4  Sodobna knjizevnost

Potozili so, da ne razumejo sodobne knjizevnosti, in ker je ne razumejo, je tudi ne berejo. Prepricevala sem jih, da ne morejo razumeti, cesar ne poznajo. Tudi ne verjamem, da niso sposobni razumeti. Zato da bi jih o tem prepricala, sem pripravila vaje.

2.4.1   Pesmi razlicnih avtorjev razporedite po casu nastanka od najstarejsih do sodobnih.

2.4.2   Med razlicnimi pesmimi izberite tisto, ki vam je najbolj vsec; povejte zakaj.

2.4.3   Pesem Macek v praznem stanovanju Wislave Szymborske, lanske Nobelove nagrajenke za knjizevnost, sem razrezala na vec delov. Sestavili so jo in povedali, po katerih jezikovnih znakih vedo, kako se vrstijo njeni deli. Sredstev kohezije nismo teoreticno obravnavali, vendar so jih v besedilu odkrivali brez vecjih tezav.

2.4.4   Pogovor o pesmi Med vekami neba Nika Grafenauerja, lanskega Presernovega nagrajenca. Pokazalo se nam je, da moramo bralci modernisticnega besedila sami oblikovati njegovo koherenco.

2.4.5   Obiskali smo literarni vecer z Vido Mokrin Pauer na gimnaziji v Novi Gorici in se pogovarjali o njenih pesmih, njihovem razumevanju in dozivljanju.

2.5  Polozaj slovenscine v javnosti

Skupina se je ustanovila zaradi TV --- oddaje, vendar se o njej nismo mogli pogovarjati, ker nismo dobili njenega posnetka, posvetili pa smo se dvema clankoma:

Metka Zobec, Jezik (tudi slovenski) je stvar duha, Delo, 5.12. 1996; Ni vseeno, kako drzava pise drzavljanom; pogovor novinarke Marjete Novak Kajzer z dr. Bredo Pogorelec v Delu, 9. 11. 1996.

Clanek Metke Zobec sem izbrala kot najprimernejse izhodisce za zacetni pogovor. V njem omenja stevilne polemike ob vprasanju, ali je slovenscina pretezka ali ne. Po njenem mnenju je jezik predvsem stvar duha, za tiste, ki jim je slovenscina materni jezik, je dobra mama narava poskrbela, da jim ni pretezka. Pri ucenju materinscine predvsem razvijamo zavest o jeziku. Jezik je seveda potrebno razvijati, monopola nad njegovim razvojem pa nima nihce. Navaja besedilo, ki ga je pred kratkim lektorirala --- zivljenjske zgodbe starih ljudi, zbrane »po obronkih severovzhodne Slovenije«. Koncuje z dvema anekdotama, ki vsaka po svoje pritrjujeta njenemu staliscu.

Med pogovorom o njenem clanku smo Metki Zobec v marsicem pritrjevali, le ucenju knjiznega jezika smo prisodili dosti vecji pomen kot ona. Veliko smo se pogovarjali o dobrih medcloveskih odnosih, brez katerih se kljub znanju ni mogoce kulturno sporazumevati.

Intervju Marjete Novak Kajzer z dr. Bredo Pogorelec je sicer izsel mesec dni prej, vendar smo ga zaradi njegove vecje zahtevnosti prihranili za nase predzadnje srecanje. V pogovoru smo uporabili znanje, pridobljeno na tecaju.

Dr. Breda Pogorelec je vodja Sekcije za slovenscino v javnosti pri Slavisticnem drustvu Slovenije in vodja Delovne skupine za jezikovno nacrtovanje in jezikovno politiko pri Odboru za kulturo, solstvo in sport Drzavnega zbora. V intervjuju pripoveduje o delu omenjene skupine v zadnjih letih. Po nekajletnem premoru se je tako obnovilo delo te sekcije, znamenite po svojem delovanju vse od sestdesetih let dalje. Dr. Breda Pogorelec predstavlja razlicna podrocja njenega delovanja: od procedure ustanavljanja, vprasanja o nezadovoljivi jezikovni kulturi na razlicnih podrocjih, npr. v sodstvu; o slabem polozaju slovenskega jezika, ki se kaze pri poimenovanju gospodarskih organizacij. Po neuspesnih poskusih ne samo te delovne skupine, temvec tudi drugih, da bi vplivali na Zakon o zdruzbah, sprejet 1993, so se v skupini odlocili, da se bodo najprej »lotili nekaterih dolocil novega zakona o varstvu potrosnikov, ki natancneje doloca nacin gospodarskega oglasanja in predpisuje sankcije za krsenje predpisov«. Dr. Breda Pogorelec omenja tudi druge naloge v zvezi s polozajem slovenskega jezika na mednarodnih konferencah, pri slovenskih manjsinah v zamejstvu, v znanosti, skratka, na najrazlicnejsih podrocjih. Pri tem pa ne gre samo za izbiro jezika, temvec tudi za kulturo njegovega sporocila. »Ni vseeno, kako drzava pise drzavljanom ... Pri izbiranju administrativnega kadra se ne ugotavlja pismenost in zelo malo je jezikovnega solanja kadrov.«

Pogovor o intervjuju je pokazal, da slusatelji pogosto obcutijo omenjene probleme in jih vsaj delno poznajo. Clanek omogoca boljse in celovitejse poznavanje teh vprasanj, predvsem njegov historiat, politicne in zakonske okoliscine. Kako zelo jih zanimajo ta vprasanja, so pokazali odgovori slusateljev ob koncu tecaja.

2.4.6   Ogledali smo si dokumentarni film Nej gre use u PMD o gojencih Prehodnega mladinskega doma v Novih Jarsah in se pogovarjali o njegovi vsebini.

2.4.7   Obiskali smo Kosmacevo domacijo na Slapu ob Idrijci.

Anketa o tecaju

1.  Katere teme so se vam zdele zanimive?

• slovenscina v javnosti,

• aktualne teme iz casopisnih polemik o polozaju slovenscine,

• poglabljanje in urejanje znanja o jeziku in zivljenju,

• raba govorjenega jezika,

• »vse teme na tecaju«.

2.  Kaj ste pridobili z obiskovanjem tecaja?

• prijetna dozivetja ob branju (5),

• dvig samozavesti in boljse pocutje (7),

• dvig narodne zavesti (4),

• boljse odzivanje na zahteve sodobnega zivljenja (5),

• razumevanje sodobnih jezikovnih razpravljanj (5),

• izboljsanje jezikovne kulture (7).

Najpomembnejsa je bila moja ponovna refleksija o poucevanju slovenscine. Slusatelji so precenjevali moje izkusnje pri poucevanju odraslih, ceprav sem veckrat poucevala na ekonomski soli slusatelje ob delu, enkrat delavce v tovarni, ki so si zeleli pridobiti kvalifikacijo, veliko metodicnega znanja pa sem pridobila tudi pri poucevanju slovenscine kot tujega jezika.

Pri poucevanju odraslih, ki so se solali ob delu, sem izpolnjevala ucni nacrt, podoben tistemu za ucence v rednem izobrazevanju, vendar z manj urami pouka. Slusatelji so vecinoma ze opravljali delo, za katero so v soli pridobivali izobrazbo. Edina prednost je bila njihova vecja motivacija za delo. Delavci v Slovenijalesu v Spodnji Idriji (Ali ta tovarna se obstaja?) so za pridobitev kvalifikacije imeli deseturni tecaj slovenscine, vsebino katerega sem sama dolocila. Nikoli nisem kasneje slisala za podobne tecaje, vendar je za slovenscino na takem tecaju gotovo obstajala zakonska osnova, in sprasujem se, zakaj nimajo posnemovalcev. Najbolj podobno nasemu tecaju za govorno sporazumevanje je bilo moje lektorsko delo pri poucevanju slovenscine kot tujega jezika. Pri tem je cilj, nauciti jezik in istocasno seznanjati s slovensko kulturo. Poti, po katerih te cilje dosezes, pa dolocas skupaj z ucenci, upostevajoc vse moznosti in okoliscine.

Vsebino tecaja za govorno sporazumevanje v Novi Gorici smo dolocili tako, da so se med seboj prepletali poglabljanje zavesti o jeziku, poznavanje sodobnih razmer ter pridobivanje znanja o jezikovni normi in prakticni stilistiki. Slusatelji so od mene pricakovali jasne odgovore glede jezikovne norme ter odlocna stalisca o druzbenih vprasanjih.

Mocneje kot kdajkoli sem cutila posledice tega pricakovanja --- veliko odgovornost, ki ni vedno v skladu z resnicnimi moznostmi. Ker sem predvsem srednjesolska uciteljica, naj zakljucim z mislijo na srednjesolce. Koliko znanja naj pridobijo moji dijaki za svojo 40-letno delovno dobo, se posebno, ce bo odnos do ucenja slovenscine kasneje, med studijem na visokih solah in med delovno dobo, tak kot v preteklosti? Zdaj zapuscajo srednjo solo s preskromnim znanjem jezika, kar je posledica manjsega stevila ur, kot ga imajo za materinscino v stevilnih drzavah po svetu, neprimeren odnos do nje pa si pogosto oblikujejo zaradi slabega polozaja, ki ga ima v javnosti. Ce naj se ta izboljsa, ga bo potrebno na vseh ravneh spreminjati --- ne s tozbami o njeni ogrozenosti, temvec tako, da bodo obstajale resnicne moznosti za pridobivanje, spostovanje in uveljavljanje znanja.