Predlog ucnih nacrtov za izbirne predmete¹
Podrocje: slovenscina

• literarni klub,

• solsko novinarstvo,

• gledaliski klub.³

Izbirni predmeti so del sklopa, ki nadgrajuje predmet slovenscina.⁴

Predmeti so enoletni,⁵ izvajajo se lahko v 7., 8. ali 9. razredu (glede na stevilo prijav).⁶

Povezujejo se s Tekmovanjem v znanju materinscine za Cankarjevo priznanje, raziskovalnimi nalogami v okviru gibanja Znanost mladini, spodbujajo pa tudi druge raziskovalne projekte (samostojne ali skupinske ter po iniciativi sole). Priporocljive so aktivne oblike in metode dela, npr. skupinsko in projektno delo.

Temeljni cilji pouka izbirnih predmetov so zapisani v ucnem nacrtu, te cilje pa dopolnjuje ucitelj glede na interese otrok, lastne pobude, usposobljenost in pogoje za delo.⁷

2.1  Literarni klub

Predmet zajema dve podpodrocji: branje (bralni klub) in ustvarjanje leposlovnih besedil.

Bralni klub. Vzpodbuja se enakopraven dialog bralcev, ucitelj otrokom priporoca primerna besedila, sprejema pa tudi njihove pobude za lastno branje. Ucitelju so v oporo priporocilni anotirani seznami mladinskega ctiva. Podpodrocje branja se povezuje z gibanji Bralna znacka in S knjigo v svet.

Leposlovno pisanje. Dopolnilo solskemu branju knjizevnosti in bralnemu klubu je poustvarjalno in ustvarjalno pisanje ucencev, ki jim povecuje obcutljivost za literarno besedilo, hkrati pa ponuja moznosti za solsko literarno ustvarjalnost. Besedila ucenci objavljajo v mladinskem tisku, otrokom namenjenih rubrikah v casopisih, v radijskih oddajah ter v solskih listih. Podpodrocje zdruzuje pozitivne izkusnje, metode in vsebine osnovnosolskih literarnih krozkov in delavnic ustvarjalnega pisanja.

2.2  Solsko novinarstvo

Predmet se navezuje na bogato izrocilo osnovnosolskih novinarskih in dopisniskih krozkov ter urednistev solskih glasil.

Zdruzuje raziskovanje neumetnostnih besedil, posebej publicisticnih. V prakticnem delu z besedili (branje in pisanje) ucenci pod uciteljevim vodstvom dograjujejo svojo zmoznost sprejemanja in tvorjenja neumetnostnih besedil (zlasti sporocanje) ter se usposabljajo za ustvarjalno in kriticno sprejemanje publicisticnih/propagandnih besedil. Opazujejo jezik in slog ter besedil. Predmet ponuja tudi moznosti raziskovalne dejavnosti na podrocju slovenskega jezikoslovja in stilistike teh slovstvene folkloristike, knjiznega jezika, narecij, slenga ipd.

2.3  Gledaliski klub

Predmet izhaja iz vsebin dramske vzgoje pri pouku knjizevnosti v soli, vendar jih dopolnjuje z novimi vsebinami (pojmi, problemskimi sklopi) in besedili. Poleg ustvarjalnih gledaliskih dejavnosti je predmet povezan tudi s spoznavanjem aktualnih dogodkov v slovenskih gledaliscih. Predmet nima namena oblikovati gledaliske predstave (kot dramski krozek), pac pa spoznavati znacilnosti gledalisca z aktivno gledalisko vzgojo ucencev.

Predmet se povezuje z umetnostnim (likovna in glasbena umetnost) ter tehniskim podrocjem.

3  Cilji, vsebine in metode izbirnih predmetov

3.1  Literarni klub

Cilji
Ucenci

• razvijajo pozitivni odnos do knjizevnosti,

• spoznavajo kakovostno ter raznovrstno leposlovno in poljudnoznanstveno literaturo,

• razumejo raznolikost besedil in besedila primerjajo,

• se o prebranem pogovarjajo, predstavljajo in utemeljujejo svoja stalisca,

• spoznavajo dialoskost branja knjizevnosti (nujnost bralcevega sooblikovanja besedila, legitimnost lastnega mnenja),

• se samostojno seznanjajo s sodobno besedno umetnostjo (novi tiski, revije, casopisi),

• pisejo dnevnike branja,

• uporabljajo prirocnike, leksikone, slovarje,

• ustvarjajo dozivljajska, domisljijska in esejisticna besedila (pesnjenje, pisanje razlicnih literarnih zvrsti in vrst, pisanje kolektivnih povesti ipd.),

• se poustvarjalno odzivajo na prebrano (igranje z besedami in njihovo zvocnostjo, vaje v slogu, posnemanje in preobrazanje knjizevnih del, prevajanje ipd.),

• z ustvarjalnimi vajami razvijajo domisljijo, pridobivajo estetske izkusnje in se tako senzibilizirajo za branje besednih umetnin.

Literarni bralec (ljubitelj knjig, Bralna znacka in S knjigo v svet, lasten izbir najljubsih knjig). Branje knjizevnosti (kakovostna in trivialna knjizevnost, identifikacija, bralceva svoboda). Ustvarjalnost (znacilnosti ustvarjalne osebnosti, preoblikovanje jezika/vzorcev besedil) in poustvarjalnost (posnemanje besedil, vaje v slogu). Razredni in solski literarni list. Antologije lastne ustvarjalnosti. Razredna knjiznica.

3.2  Solsko novinarstvo

Cilji
Ucenci

• berejo in pisejo raznolika informativna ter interpretativna publicisticna besedila,

• spoznajo najpogostejse stalne oblike novinarskega sporocanja,

• prebirajo casopisni in revialni tisk, sledijo radijskemu in televizijskemu programu ter si oblikujejo kriticen odnos do medijev (vzgoja za medije),

• ustvarjajo razredni in solski casopis, pripravljajo oddaje na solskem radiju in televiziji,

• objavljajo svoje prispevke v mladinskem tisku, njim namenjenih rubrikah v casopisih, posebnih oddajah radijskih postaj,

• s prispevki se odzivajo na razne slovstvene razpise,

• uvajajo se v raziskovanje jezika in knjizevnosti, spoznajo osnove in temeljne metode znanstvenega raziskovanja jezika in knjizevnosti,

• proucujejo raznolike socialne zvrsti jezika, posebej slovenska narecja in interesne govorice,

• spoznavajo slovstveno folkloro,

• se seznanjajo z moznostmi raziskovanja slovstvene folklore,

• usposabljajo se za zbiranje nase kulturne dediscine in za delo na terenu.

Zvrsti slovenskega jezika, stalne oblike novinarskegha sporocanja (vest, porocilo, reportaza, anketa, intervju, okrogla miza; komentar, uvodnik, glosa, clanek in ocena). Razredni in solski casopis. Razpis. Raziskovanje (Znanost mladini, Tekmovanje v znanju materinscine za Cankarjevo priznanje). Slovstvena folklora, kulturna dediscina.

3.3  Gledaliski klub

Cilji
Ucenci

• spoznavajo gledalisko umetnost in si oblikujejo stalisca za prepoznavanje kakovostne predstave (vzgoja gledaliskega obcinstva),

• spoznavajo raznolikost disciplin, povezanih z odrskim nastopanjem (recitacija in deklamacija, pantomima, ples, igra, glasba, oblikovanje gledaliskega prostora),

• vadijo pravilno izgovorjavo, izrazanje, sprosceno nastopanje, razvijajo domisljijo in iznajdljivost,

• spoznavajo glavne prvine gledaliskega dogodka, tj. komunikacijo in aktualnost (igralci --- predstava --- skupinski gledalec),

• spoznavajo izrazna sredstva gledalisca (govor, mimika, kretnje, gibanje, sminka, frizura, kostum, rekviziti, scenografija, luc, glasba in sumi),

• vadijo posamezne prizore iz dramskih besedil in pripravijo uprizoritev v razredu (razredno gledalisce),

• ob deklamacijah se izogibajo sablonam in skusajo besedilo doziveto interpretirati (pokazejo lastno inovativno razumevanje besedila),

• sprosceno improvizirajo ter se udelezujejo skupinskih in posamicnih vaj,

• se z uciteljem pogovarjajo o predstavah v slovenskih gledaliscih in jih vrednotijo,

• spoznavajo osrednja besedila slovenske in tuje mladinske in nemladinske dramatike,

• posamezno in v skupini pisejo dramatizacije pesemskih in proznih besedil, pisejo gledalisko igro, v besedilu oznacujejo pretvorbe literarne v gledalisko izraznost,

• oblikujejo predloge in snemalno knjigo za radijsko igro in rezijsko knjigo za film.

Dramske improvizacije (posnemanje vsakdanjih opravkov, izraz obcutij, custev, lastnosti). Tehnika igranja (sproscenost, vaje za ravnotezje, gibcnost, hitrost, ritem, dihanje, govorne vaje). Gledaliska uprizoritev (razdelitev dela (reziser, igralci, lektor, scenograf, kostumograf, sepetalec --- zamenjevanje vlog); oblikovanje izraznih sredstev gledalisca; govor (prvine fonetike besedila: clenitev s premori, poudarjanje, intonacija, register, hitrost, barva)). Pantomima (mimika, kretnje, gibanje). Radijska igra (besedilo in zvocna nadgradnja). Lutkovna igra (lutke in odrasli naslovnik, izraznost predmeta). Televizijska igra in film (scenarij, literarna predloga in film).

Izbirni predmeti (druzboslovno-humanisticni in naravoslovno-tehnicni sklop) so del obveznega programa osnovne sole; sola jih izvaja v 7., 8. in 9. razredu. Enoletni izbirni predmeti literarni klub, solsko novinarstvo in gledaliski klub nadgrajujejo obvezni predmet slovenscina. Povezujejo se z obsolskimi dejavnostmi in temeljijo na aktivnih metodah in oblikah dela. Literarni klub zajema dve podpodrocji: branje (bralni klub) in ustvarjanje leposlovnih besedil. Solsko novinarstvo zdruzuje raziskovanje neumetnostnih jezikovnih zvrsti, posebej publicisticnih/propagandnih besedil. Predmet ponuja tudi moznosti raziskovalne dejavnosti na podrocju slovenskega jezikoslovja in stilistike ter slovstvene folkloristike in dialektologije. Gledaliski klub dramsko vzgojo v obveznem predmetu slovenscina dopolnjuje z novimi vsebinami. Poleg ustvarjalnih gledaliskih dejavnosti je predmet povezan tudi s spoznavanjem aktualnih dogodkov v slovenskih gledaliscih.

Opombe

¹

Besedilo sta po uskladitvi s predlogi, objavljenimi v Slovenscini v soli (Z. Jan (1997). Izbirni predmeti s podrocja materinscine v osnovni soli, SvS, 2., st. 4; I. Saksida (1997). Koliko slovenscin med izbirne predmete?, Slovenscina v soli, 2., st. 5), napisala Miha Mohor in Igor Saksida, 22. 10. 1997 pa jih je obravnavala in potrdila PrKK za slovenscino.

²

Izbirni predmeti so del obveznega programa osnovne sole, zato zanje veljajo enaka dolocila kot za obvezne predmete: potrjen ucni nacrt, kadrovski pogoji in materialni pogoji izvajanja, nacini ocenjevanja, pogoji za napredovanje. Oblikovanje izbirnih predmetov poteka po nacelih potrjevanja in uvajanja izbirnih predmetov (nacelo vkljucevanja, nacelo postopnosti, nacelo strokovnosti in nacelo uravnotezenosti). (Iz gradiva NKS in PKK za OS --- Izbirni predmeti v osnovni soli.)

³

Imena so zgolj delovne verzije --- predlagatelji so iskali izvirne in privlacne resitve, npr.: literarno ustvarjanje/kreativno pisanje, bralni klub, branje kot razvedrilo/ustvarjalno branje, uvajanje v raziskovanje jezika in knjizevnosti, zvrsti slovenskega jezika, dramske in recitacijske dejavnosti, retorika, medijska vzgoja. Sedanji trije predlogi imen skusajo v okviru prevladujocih dejavnosti pokrivati vse zgoraj imenovane predmete.

⁴

Izbirni predmeti torej predstavljajo poglabljanje in razsiritev sposobnosti in znanj v okviru predmeta slovenscina, upostevajo interese otrok in uravnotezenost podrocij umetnostnega in neumetnostnega jezika. Povezujejo se z drugimi predmeti in podrocji, npr. z vzgojo za medije.

⁵

Ucenec obiskuje predmet najmanj eno solsko leto, skupine pa so lahko starostno heterogene (ucenci v zadnjem triletju). Na zacetku solskega leta ima ucenec en mesec casa za (enkraten) »popravek« svoje izbire (iz gradiva NKS in PKK za OS --- Izbirni predmeti v osnovni soli).

⁶

Zdi se, da je potrebno zagotoviti »nedeljenost« izbirne materinscine: prijava k predmetu je prijava k podrocju, ce je le mogoce, se oblikuje vsaj ena izbirna »slovenscina«. V tem smislu bi veljalo razmisliti o naslednjem dopolnilu priporocil/meril za oblikovanje izbirnih predmetov: ce se ucenec odloci za enega izmed izbirnih predmetov v okviru dolocenega predmetnega podrocja, se njegova prijava obravnava tudi kot prijava k podrocju. To pomeni, da se ob morebitni neizvedljivosti vseh treh predmetov iz skupine ucencev, ki so prijavljeni k podrocju, oblikuje vsaj eno skupino za izvajanje vsaj enega predmeta (Organizacija izvajanja izbirnih predmetov).

⁷

Izbirni predmeti so fleksibilni in okvirni, saj upostevajo posebnosti sol in regij, na katerih se izbirni predmeti izvajajo (Priprava ucnih nacrtov za izbirne predmete). Kljub omenjeni »odprtosti« pa strokovni okvir zanje zagotavljajo jasni globalni in operativni cilji, predlagane vsebine in pristopi. V teh okvirih sola vsako leto oblikuje ponudbo izbirnih predmetov glede na interese otrok, pogoje itn., izvede pa tudi anketo med ucenci (iz gradiva NKS in PKK za OS --- Izbirni predmeti v osnovni soli).