O strokovnem srecanju bohemistov

Prvi delovni dan je zborovanje potekalo v Pragi --- v nacionalni knjiznici starega Klementina, naslednji trije dnevi pa so bili v turisticnem mestecu Hluboká nad Vltavo. Na slikovita mesta juzne Ceske (Cesk Krumlov, Jindichv Hradec) se je navezoval tudi izlet zadnjega dne.

Delovni program, ki je bil aktualno obarvan, so uresnicevali univerzitetni predavatelji. Predstavljeno je bilo literarno dogajanje zadnjih dveh let: predsednik ceskega drustva pisateljev Antonín Jelínek je prebral referat o sodobni prozi, predvsem o avtorjih ceskega eksila (Jaroslav Vejvoda, Jan Novák, Sylvie Richterová ...), Jií Brabec pa je predaval o ceski kritiki, pri cemer je med drugim izpostavil besedilo Novi cas zgodb avtorja Jiíja Kratochvila.

Novi cas meri predvsem na obdobje po prevratu 1989, ko je v odprti civilni druzbi postala ceska knjizevnost svobodna kot nikoli doslej, kajti vse od obdobja narodnega preporoda so bile ceski literaturi nalozene razlicne funkcije, ki so se skozi obdobja razlicno spreminjale. Na danasnjem trgu informacij in idej izgubljajo pisatelji polozaj elite, pisateljski glas pa se enaci s stalisci drugih enakopravnih drzavljanov. V tej zvezi poudari Kratochvil okoliscino in veckrat slisane glasove, ces da se v devetdesetih letih nasega casa se vedno ni zgodil v ceski knjizevnosti véliki roman, kakrsen so bili ob svojem casu Strahopetci Josefa Skvoreckega, Kunderova Sala, Vaculíkova Sekira in Vprasalnik Jiíja Gruse. Namesto vélikega knjizevnega dela se pojavljajo zgolj le artificialni teksti, ki z resnicnostjo nimajo nic skupnega, njihov nekonformizem pa sploh ni vec drzavljanski, ampak samo se estetski. Zdi se, kot da se je literarna ustvarjalnost zadusila v svobodi in da je zares dobra literatura stranski produkt totalitarnih sistemov.

Vendar pa Kratochvil opozarja na obstajanje drugacnega tipa ceske proze, ki jo zastopajo imena Michal Ajvaz, Daniela Hodrová, Zuzana Brabcová, Sylvie Richterová, Jachym Topol in drugi (v ta okvir sodi tudi postmodernisticna proza Jiíja Kratochvila --- op. A. L.). Obstaja torej literatura, ki se s svojimi zgodbami vraca nazaj k svoji prvotnosti --- k mitom, legendam, pravljicam; v tej literaturi je igra najosnovnejsi princip, glavna komponenta teksta. Ta ustvarjalnost je tudi osvobojena ideoloskih in podobnih vedenjskih vzorcev, ki jih navsezadnje najdemo tudi v zgoraj nastetih vélikih romanih ceske literature.

Nobeden od predavateljev ni predstavil pesniske ustvarjalnosti in diskusija se je za trenutek obrnila v to smer. V literarnem kvasu, ki mu bibliografija prisoja vec kot sto literarnih prvencev na leto, se ceska poezija izogiba kakrsnih koli manifestov in generacijskih odlocitev. Kakor je to videti ze danes, bodo tudi v prihodnje dajali ton pesniskemu ustvarjanju samo se posamezniki --- individualne dominante, kot je zapisal vsvojem clanku o mladi ceski literaturi pesnik Milos Vacík (Tvar 197/12).

Ob delovni mizi so se od predavateljev zvrstili se naslednji: znanstvenik in pesnik Miroslav Cervenka je predstavil dobre kriticne, najveckrat jezikovno komentirane izdaje literarnih del, primernih za prevod; jezikoslovec Petr Mares je porocal o novi ceski slovnici avtorice Marie Cechove, v zgodovinski perspektivi pa poslusalce seznanil s problematiko pogovorne cescine, te prevajalsko razlicno resljive jezikovne zvrsti v posameznih jezikovnih kulturah. Zelo obsezno je svojo delavnico predstavil raziskovalec ceskega knjiznega jezika in stilistike Alexandr Stich; dobo ceskega baroka (17. in 18. stoletje) osvetljuje v novi luci in popravlja dotedanje ustaljene trditve v zgodovini ceskega knjiznega jezika: nikakor ne temà in zastoj, pac pa razvoj jezika, ki je dokumentiran v slovnicah takratnega casa in v barocnem literarnem pisanju.

Glavna predstavitvena atrakcija srecanja je bilo racunalnisko obdelano obrobje ceske knjizevnosti po letu 1945, posneto na cederomu in dosegljivo na programu Windows 95. Ta najkompletnejsa multimedijska enciklopedija temelji na dosedanjih spoznanjih ceske literarne vede. Obsezen register pojmov je prikazan v sedmih postavkah: (1) podatki o 1560 pisateljih (zivljenjepisi, kompletne bibliografije knjizno izdanih del in sinteticno zajete studije o avtorjih, v besedilo so vtkani tudi filmski in zvocni posnetki o avtorjih ter recitacije znanih ceskih igralcev); (2) 21.568 literarnih del (ne samo leposlovje, ampak tudi prevodi, dramska dela, ucbeniki, almanahi ipd.); (3) 793 literarnih casopisov, clenjenih na osnovi kategorij: tuzemstvo in eksil, oficialnost in samizdat; (4) 94 literarnih nagrad, podrobni popis dobitnikov in nagrajenih del; (5) zalozbe in izdajateljske zbirke, tuzemske (200) in eksilske (122); (6) posebno skupino zapisov predstavlja razlagalni slovar literarnoteoreticnih terminov, ki v celoti popravlja politicno popaceno sliko Leksikona literarnih pojmov, izdanega pred dvajsetimi leti; (7) literarna zgodovina je izpisana v treh avtorskih pisavah: naslanja se na tekst Lubomíra Machale iz odmevne olomouske publikacije Panoramaceské literatury, avtorja ostalih besedil sta se Jií Hol --- literarni zgodovinar, orientiran na literaturo 20. stoletja, in Michal Píbá, ki je v tem okviru obravnaval cesko eksilsko periodiko v posameznih dezelah in celinah.

Obsezen projekt je znanstveno usmerjal Institut za cesko literaturo pri Akademiji znanosti Ceske republike, katerega dvajsetletno delo je na zborovanju predstavil pisatelj in literarni zgodovinar Vladimír Macura.

In cisto na koncu je dodati, da je bilo v delovni program zborovanja vkljuceno tudi srecanje s ceskimi pesniki in pisatelji, s tem v zvezi so bila posvetila literarnih del nekaterim bohemistom.