|
Kodni sistem Slovenska knjizevnost Avtorji Urednistvo <-> bralci |
Jezik in slovstvo Ocene in porocila |
Jezik in slovstvo Kazalo letnika Zadnja verzija |
| Zoltan Jan |
Zbornik o zborovanju Slavisticnega drustva Slovenije v Ljubljani
Zbornik Slavisticnega drustva Slovenije 6. Strokovno posvetovanje slavistov v Ljubljani, 12. - 14. oktober 1995. Ljubljana, Zavod RS za solstvo in Slavisticno drustvo Slovenije 1997, 191 str. Uredila: dr. France Novak in dr. Zoltan Jan. Strokovna priprava posvetovanja: dr. France Novak, mag. Andreja Zele.
Med predsedovanjem Martine Orozen je Slavisticno drustvo Slovenije poleg zbornikov o tekmovanju za Cankarjevo priznanje pricelo izdajati tudi zbornike, ki prinasajo gradivo z vsakoletnega slavisticnega zborovanja in tako ohranjajo bogato znanstveno in strokovno gradivo. Sesti zbornik Slavisticnega drustva Slovenije, ki je izsel z zamudo med zborovanjem v Kranju 1997. leta, prinasa prispevke, predstavljene na ljubljanskem kongresu tega drustva oktobra 1995. Na njem je aktivno sodelovalo petindvajset uglednih znanstvenikov in strokovnjakov s podrocja slovenistike, na okroglih mizah in diskusiji pa se dvajset sodelavcev. Delo je potekalo na plenarnem zasedanju ter v treh sekcijah in dveh okroglih mizah, kar kaze tudi ureditev zbornika.Osrednji del obravnava probleme Humorja in satire v slovenski literaturi, ki so bili doslej razmeroma skromno raziskani. Najsirsi pregled polozaja humorja v slovenski literaturi je podal Matjaz Kmecl, ki je odprl vrsto doslej zanemarjenih vprasanj s tega podrocja. Humorno metaforiko v Jancarjevem pisateljskem ustvarjanju je analizirala Silvija Borovnik, ki je osrednjo pozornost namenila nemskim izvedenkam v najbolj reprezentativnih delih. Miran Stuhec je z analizo Kovicevega dela Pot v Trento ugotovil ustvarjalne principe, ki so prispevali zanimive inovacije v slovensko knjizevnost. Podobne raziskovalne cilje si je zastavil France Zagar, ki je uposteval tudi moznosti didakticne obdelave Deklevovega dela Totalno odstekan dan. Strokovnjaka za folkloristiko Marko Terseglav ter Lidija Kleindinst sta raziskala humor v slovenskem ljudskem slovstvu, medtem ko je Jozeta Lipnika zanimalo, kaksno mesto ima humor pri pouku slovenscine, cemur je bilo doslej komajda namenjena kaksna pozornost. Konkretno analizo posameznih leposlovnih del je abstrahiral na visji teoreticni nivo Miha Mate, ki je izhajal tudi iz svojih uredniskih in zalozniskih izkusenj. Gre torej za vsaj tri razseznosti predlozenih prispevkov: za sinteticni pregled tega literarnozgodovinskega pojava, za konkretne analize posameznih pojavov ter za odpiranje novih strokovnih pogledov na obravnavano problematiko.
Zgoca, a premalo pozornosti je bila doslej delezna problematika slovenscine v strokovnem solstvu, ki ga obiskuje skorajda dve tretjini solajoce se mladine. Prispevki obravnavajo tako srednje kot visoko in visje solstvo. Svetovalki za slovenski jezik pri Zavodu RS za solstvo Milena Ivsek ter Jana Kvas sta analizirali teoreticna izhodisca pri oblikovanju koncepta pouka slovenskega jezika na srednjih strokovnih solah, medtem ko je Zoran Bozic raziskal historiat dosedanjih ucnih nacrtov ter ucbenikov za to podrocje. Rezultate svojih vecletnih raziskav o jezikovnih navadah dijakov na jezikovno mesanem obmocju Slovenije je analizirala Vesna Vlahovic. Novo raziskovalno podrocje --- polozaj slovenscine na visokih solah ter jezikovno znanje pri studentih ob delu --- sta obravnavala Monika Kalin Golob ter Marjeta Humar. Obe sta svoje prispevke naslonili na poglobljen studij in jih povezali s spoznanji, ki se pojavljajo pri prakticnem strokovnem delu. Obravnavani del zbornika opozarja na vrsto pomembnih vprasanj, na katere bo treba se poiskati odgovore in jim posvetiti se marsikatero raziskavo.
Prispevki, ki so vkljuceni v Jubilejne teme ob 60-letnici Slavisticnega drustva Slovenije, presegajo priloznostne nagovore ob jubileju, ker --- izhajajoc iz historiata delovanja drustva (Andreja Zele) ter pregleda razvoja strokovnih glasil (Franc Jakopin) --- zelijo na novo opredeliti razmerja med stroko in osrednjim slavisticnim drustvom, ki je doslej imelo pomembno vlogo tako pri oblikovanju jezikovne kulture kot tudi pri spodbujanju razlicnih slavisticnih disciplin (Aleksander Skaza) in pri resevanju stanovskih vprasanj (Zoltan Jan, France Novak).
Obe okrogli mizi Matura in slovenscina, pripravila jo je Marija Mercina, ter Ucna diferenciacija in nivojski pouk v osnovni soli, ki jo je vodila Darinka Rosc Leskovec, sta obravnavali aktualna vprasanja. K sodelovanju sta pritegnili vrsto za obe podrocji najodgovornejsih strokovnjakov ter stevilne praktike, ki konceptualne resitve uresnicujejo v praksi. Pri razclenjevanju polozaja slovenscine na maturi so sodelovali predstavniki Republiskega izpitnega centra za to predmetno podrocje Janez Dular, Boza Krakar, Majda Potrata, Marija Koncina, poleg tega pa tudi predstavniki strokovne javnosti Breda Pogorelec, Igor Grdina, Alenka Sivic Dular, Zoran Bozic, Karla Bizjak in drugi. Polemicna in vecinoma poglobljena razprava je nacela vrsto razlicnih pogledov na odprta strokovna vprasanja.
Zakljucni del zbornika prinasa predstavitve in kriticne osvetlitve najpomembnejsih slavisticnih publikacij, ki so izsle po prejsnjem zborovanju, tako da zbornik na nek nacin podaja tudi pregled razvoja stroke.
Sesti zbornik Slavisticnega drustva Slovenije ne podaja le pregleda stanja stroke, pac pa izpolnjuje vsaj tri pomembne naloge. Spodbuja nova raziskovanja, razsirja najnovejsa spoznanja slovenske slavistike in jih ponuja v aplikacijo prakse ter izpostavlja kriticnemu preverjanju strokovne javnosti. Med sodelavci prevladujejo znanstveniki ter visokosolski ucitelji, ki se z obravnavanimi podrocji sistematicno ukvarjajo, poleg njih pa se pojavljajo novi strokovnjaki, ki stopajo na pot znanstvenega dela, ali pa so ugledni praktiki, ki spoznanja stroke uveljavljajo pri svojem poklicnem delu. Zaradi kvalitete predstavljenih del zbornik vsekakor zasluzi pozornost strokovne javnosti.
