Solski uri z romanom
Filio ni doma

Predstavljen je sklop dveh ucnih ur za solsko obravnavo. Tak obseg je v ucnem nacrtu obicajen, saj ni obravnavi nobenega literarnega dela namenjenih vec ur kot toliko (razen za besedila domacega branja) in ker v tem casu ucitelju obicajno uspe besedilo dovolj analizirati, da dijaki doumejo njegovo bistvo in temeljne znacilnosti, kolikor je pac v njihovi (in uciteljevi) moci.

Za vsako ucno uro so najprej doloceni interpretacijski elementi in ucni cilji, nato pa priblizen potek pouka na podlagi vodenega (usmerjenega) pogovora z dijaki in skupinskega dela. Pri tem je upostevano njihovo literarnovedno predznanje.

Pri delu je uporabljena literarnoteoreticna terminologija, ki je predpisana v ucnem nacrtu za stiriletno srednjo solo.

Moznosti za solsko obravnavo romana, ne le tega izbranega, sta dve: kot celo besedilo ali kot odlomek. Prva, ko se ukvarjamo s celim besedilom, je izvedljiva le na podlagi t. i. domacega branja, torej tako, da dijaki preberejo roman doma, napisejo o tem porocilo in so tako pripravljeni za solsko analizo. Druga moznost, delo z odlomkom, je lahko prav tako temeljita kot prva, ceprav s stalisca vsestranskega poznavanja besedila okrnjena. Tako v prvem kot v drugem primeru so lahko dijaki enako dejavni in ustvarjalni.

Tu je predstavljena obravnava romana Filio ni doma po odlomku. Izbrana sta odlomka na straneh 79 in 80 (v tem besedilu poimenovan odlomek A; gl. Dodatek) ter 154 in 155 (poimenovan odlomek B; gl. Dodatek; izdaja Zalozbe Wieser, 1990). Odlomek A se zdi primeren za solsko obravnavo zato, ker prav na tem mestu ena od glavnih knjizevnih oseb spozna resnico o okolju, v katerem zivi, oz. se ji ta resnica pocasi zacenja kazati z vso svojo strasljivostjo. Je primerno razumljiv, saj o dejstvih spregovorijo knjizevne osebe neposredno, obenem pa zahteven, saj si morajo dijaki ob branju vendarle zamisliti vse, kar je o tem romanesknem zivljenju se neizrecenega. Z domisljijo in logicnim razmisljanjem torej lahko spoznajo ozadje nenavadnega, skrivnostnega sveta. Odlomek B je znacilen zaradi neizprosno odkritega opisa mucenja, sokantnega za clovekovo izkusnjo. Dijaki imajo ob njem moznost bolje zacutiti pripovedno moc in domisljijo pisateljice Berte Bojetu.

Splosni ucni cilj z obravnavo romana Filio ni doma je, da dijaki spoznajo izviren romaneskni svet oz. ta svet rekonstruirajo na podlagi prebranega besedilnega izseka prek teme in (enega) motiva. Roman je obcutljivo besedilo za mladega bralca, saj posega na podrocje spolnosti in medcloveskih vezi, ki se spletajo ob tem. Pravzaprav je ravno to tu pomembna tema: manipuliranje z ljudmi prek odsotnosti custvenih vezi, ki jih med osebama splete telesna ljubezen.

1. solska ura

Interpretacijski element:

zgodba,
knjizevne osebe,
zunanja zgradba romana,
pripovedni subjekt.

Interpretacija odlomka A:
tema: (nacrtna/nacrtovana) odtujenost.

Dijaki zvedo del zgodbe, in sicer le toliko, kolikor je nujno za umestitev odlomka v roman ter za njegovo razumevanje. Med pripovedovanjem ucitelj pojasni, kdo so glavne knjizevne osebe.

Ob tem je nujno povedati, kdo je v posameznem delu romana pripovedni subjekt, ter pojasniti vlogo dnevnika v besedilu.

Ob odlomku dijaki ugotovijo, da je svet na otoku svet medcloveske odtujenosti, pri katerem je spolnost namenjena samo uravnotezenju nagonske energije, ne pa utrjevanju prave, popolne ljubezni med moskim in zensko in ne kot podlaga njune duhovne zveze.

Sklepati poskusijo, da je zivljenje otocanov nacrtno (organizirano). Od tod lahko ugibajo, kaj je tema celega romana.

Frontalni del solske ure

Zgodba

Filio, mlada slikarka, po vec letih odpotuje na otok (v romanu ni poimenovan), da bi poskrbela za bolno babico, ki jo je vzgajala in skrbela zanjo, dokler Filio ni z otoka zbezala. Po prihodu se spominja nenavadnega zivljenja tam: kako so jim prepovedovali igro na prostem, kako niso smeli iz svojega naselja ipd. Vecji del takratnega zivljenja dozivlja kot neprijetno uganko.

Babica zaupa Filio, da je vsa leta, kar je prisla na otok, skrivoma pisala dnevnik. Kmalu umre in Filio jo sama pokoplje, ceprav ve, da je za umrle na otoku vedno poskrbela samo Lukrija, velika in groba zenska, ki je pri vseh vzbujala grozo in stud.

Filio poisce dnevnik, iz katerega izvemo, kako je prisla na otok, kaj vse se na otoku godi in kako je zivljenje tam urejeno.

Avtorica dnevnika je Helena Brass. Na otoku se je znasla po brodolomu skupaj s hcerjo in deckom, ki je med ladijsko nesreco izgubil mater. Decka je poimenovala Uri in je ostal pri njej. S hcerko se ni dobro razumela. Na otoku ostanejo dolgo, predolgo, da bi lahko od tam kar odsli. Helenina hci rodi hcerko, vendar je ne zeli in jo prepusti Heleni, ki svojo vnukinjo, Filio, vzljubi. Helena postane na otoku zavestno zelo dejavna, kljub temu da morajo tamkajsnji prebivalci biti pokorni upraviteljem. Je pametna in odlocna ter skusa spremeniti ustaljeno zivljenje, ki se ji zdi prazno, poneumljajoce in ponizevalno (npr. skusa organizirati zenske pri skupnem delu, da bi bile vec skupaj, kot sicer smejo, uspe ji organizirati celo solo, ki je na otoku ni ...). Ko Filio odraste, je ena redkih, ki jim uspe takemu zivljenju ubezati.

Tako kot Filio tudi Uri odrasca ob Heleninem duhovno prodornem umu. Je bister in postane vodilni clovek na otoku, kar pomeni, da po navodilih »od zunaj« organizira otosko zivljenje in ga nadzoruje. Kljub tako pomembnem polozaju ni srecen. Ob koncu romana je videti, da se vsemu upre, odide z otoka in poisce Filio.

Opomba

Dijakom se utegne zdeti tako skrcena zgodba premalo razumljiva, zato jo seveda lahko dopolnimo s se kaksnim podatkom.

Zunanja zgradba literarnega dela

Roman je razdeljen na tri dele:

--- Filio,
--- Dnevnik Helene Brass in
--- Uri.

1. del (Filio)

Filio pride na otok, pokoplje babico in se vrne na celino s spoznanjem o peklenskem zivljenju, ki ga zivijo otocani, ki ga je zivela njena babica in ki ga je zaslutila tudi sama, vendar je zmogla dovolj moci, da je pred njim zbezala.

2. del (Dnevnik Helene Brass)

Pred bralcem je dnevnik kot dragoceno sporocilo o tem, kako nekdo organizira otosko zivljenje, vendar nihce ne ve, ne kdo je to ne kaksni so njegovi interesi. Helena se na vso moc trudi, da bi osvescala otoske prebivalce, ki zivijo v dveh mestih: spodnjem, kjer so samo moski, in zgornjem, kjer so samo zenske.

3. del

Uri odrasca. Najprej ga vzamejo Heleni in preselijo v Spodnje mesto. Tam ima ves cas poseben, privilegiran polozaj, kar ga pripelje do najvisjih upraviteljskih mest na otoku. Medtem je Filio, ki mu je vsec, ze zapustila otok. Svoj polozaj izkoristi, da odhaja z otoka. Najprej obiskuje samo razstave, na katerih Filio kaze svoje slikarske mojstrovine, nazadnje pa, verjetno, otok zapusti.

Nefrontalni del solske ure

Delo z odlomkom A (gl. odlomek A v Dodatku)

Dijaki dobijo navodilo, naj vsak zase prebere odlomek A. Zvedo, da je to odlomek iz drugega dela romana, tj. Dnevnik Helene Brass. Pripovedovalec (pripovedni subjekt) je torej Helena.

Pogovor vodi ucitelj z usmerjevalnimi vprasanji (prva so napisana uciteljeva vprasanja, za njimi pa predvideni odgovori dijakov). Cilj tega pogovora je najprej preveriti, ali dijaki besedilo razumejo, nato pa jih postopoma voditi k spoznanju o psihicni in fizicni odtujenosti otocanov, predvsem (morda) zensk.

Kaj je Helena opazila?

Da je ponoci moski vstopil v spalnico njene hcere.

Uciteljevo pojasnilo: Vse hise oz. vrata vseh prostorov Zgornjega mesta so bila ves cas odklenjena in je lahko v prostore vstopil kdorkoli, pricakovano ali nepricakovano.

S katerimi izrazi oznaci svojo hcer in kaj nam daje to slutiti?

Ta prgasta in bledicna mrha. Verjetno jo prezira, je ne mara, jo podcenjuje.

Kaj ob tem dogodku cuti?

Je presenecena, morda celo sokirana, saj obstane naslonjena na podboj.

Kaj se zgodi naslednjo noc in kako Helena reagira tokrat?

Tudi naslednjo noc hoce nekdo vstopiti k njeni hceri, vendar ga Helena prestreze in zahteva pojasnilo.

Kaj spozna, kaj si misli in kako nastopi pred hcerjo?

Spozna, da je moski nekdo drug, ne isti kot prejsnjo noc. Misli, da je njena hci sprijena. Zjutraj hoce vedeti, kaj se dogaja v hisi, in hoce, da je pri pogovoru navzoca tudi gospodinja, ki zivi pod isto streho z njima.

Kako pojasnjujeta nocne obiske hci in gospodinja?

Gospodinji je hudo, ko prizna, da hodijo k njej vedno znova drugi moski, ceprav tega noce. Helenina hci pa je s takim zivljenjem zadovoljna, saj ji ne nalaga nobene odgovornosti ne do partnerja, ki ni stalen, ne glede zanositve, saj je nosecnost tako ali tako skoraj vedno umetno pretrgana.

Ali je Helena vedela za to?

Ne.

Kako, da ni vedela?

Hci ji ocita, ces da je bila nekaj posebnega, ker je imela stalnega moskega.

Uciteljevo pojasnilo: Helena je res drugacna zenska kot druge na otoku. Ze takrat, ko je prisla med te ljudi, je zagledala moskega, ki ji je bil vsec, in ni sklonila pogleda, kot so to delale (ali morale delati) druge. Ta moski, ki je bil upravitelj na otoku, je zacel stalno zahajati k njej, kar ji je dajalo posebno dusevno moc.

Kako reagira ob tem spoznanju?

Stepe hcer, jo ozmerja in je noce vec videti.

Kaj se je torej dogajalo na otoku? Ali si lahko zamisljate, kako je bilo to zivljenje urejeno?

Moske so spuscali k zenskam samo ponoci, in to nikdar k isti.

Zakaj so upravitelji otoka to poceli?

Da bi ljudi odtujili drug od drugega. Da se ne bi nihce na nikogar mogel navezati.

Kaksna je torej tu vloga spolnosti?

Spolnost je tu samo telesna nujnost brez duhovne in custvene nadgraditve.

Kako bi na podlagi prebranega odlomka poimenovali temo tega romana?

Nacrtno odtujevanje ljudi med seboj. Nacrtovana odtujenost med moskimi in zenskami.

Koncne ugotovitve na podlagi pogovora o odlomku si dijaki zapisejo.

Temeljna tema romana Filio ni doma so nacrtno odtujeni medcloveski odnosi.

Moski so na otoku loceni od zensk. Vsak cez dan zivi svoje zivljenje, ponoci pa se vrstijo obiski, ki cloveka spreminjajo v nagonsko bitje brez custev in duha. Zdi se, da je to vse tako organizirano, da je nekje nekdo, ki to zahteva, in otocani se morajo temu podrejati. Heleni se vse gnusi, se najbolj pa se ji upre hci, ki je s takim zivljenjem zadovoljna. Verjame pa, de je med otocani le vec takih, ki ob zlorabi trpijo in si zelijo spremembe, predvsem pa cloveske topline.

2. solska ura

Interpretacijski element:

ob interpretaciji odlomka B

        motiv: (kazensko) mucenje.

Dijaki naj ugotovijo, kako (s katerimi sredstvi) se ohranja pokorscino med otocani.

Opomba

Ce ucitelj meni, da je odlomek neprimeren za razredno obdelavo, ga lahko zamenja z drugim, ob katerem je mozno opazovati isti interpretacijski element ali izbrati za interpretacijo celo drug motiv (npr. na str. 178-179: Uri, ki je poveljnik zapora, pride v skupno umivalnico; na str. 183: Uri se sredi noci sprehodi po kaznilnici).

Frontalni del ure

Interpretacija odlomka B (gl. Dodatek)

Umestitev odlomka v roman

Dijaki zvedo, da sodi odlomek v tretji del romana z naslovom Uri. Uri je imel zaradi svojega privilegiranega polozaja precej prostega casa in se je sprehajal po otoku. Slisal je oddaljene glasove in iz radovednosti stopil v smer, od koder so prihajali. Precej proc od mesta, na samem, je bil velik ograjen prostor, v njem pa onemogla zenska.

Nefrontalni del ure

Dijaki naj najprej tiho preberejo odlomek B.

a)  Njihova naloga najprej je, da napisejo tri pridevnike, s katerimi bi prebrani odlomek oznacili, oz. tiste pridevnike, s katerimi bi najpopolneje izrazili svoje dozivljanje ob branju. Predvideni odgovori so: strasljivo, gnusno, brezupno, grozljivo, grozno ...
b)  Delo z drugim odlomkom lahko nato organiziramo po skupinah. Vsaka skupina odgovori na vprasanja z listka (ki so enaka za vse). Za to imajo na voljo od deset do petnajst minut. Vodja ene skupine naj nato poroca o ugotovitvah svoje skupine, drugi pa svoje odgovore primerjajo z njegovimi.

Vprasanja, na katera odgovarjajo, so:

1.  Poimenuj dogajalno prizorisce (dogajalni prostor) in svojo ugotovitev utemelji.
2.  Poimenuj motiv tega odlomka.
3.  Ugotovi, zakaj moski mucijo zensko, in poisci tisti del besedila, s katerim lahko svojo trditev dokazes.
4.  Kaksna je druzbena ureditev na otoku?
5.  Kako dozivlja Uri vse, kar vidi?
6.  Primerjaj Urija z moskimi mucitelji. Ali se mu zdi njihovo ravnanje pravilno? Kaj lahko sodimo o njegovi naravi in njegovem vrednotenju otoskega zivljenja?
7.  Kako bi razumel sporocilo romana, ce bi zanesljivo vedel, da Uri zapusti otok in poisce Filio?

Pogovor, ki se oblikuje na podlagi zgornjih vprasanj med skupinami, usmerjamo in usklajujemo.

Poskusimo ugotoviti dogajalno prizorisce.

Verjetno gre za pesjak.

Po cem sodite, da je za prizor izbran pesjak?

Navzocnost psov, Uri stoji za ograjo, torej je dogajanje umesceno v omejen prostor.

Kako bi poimenovali motiv tega odlomka?

Motiv mucenja, kazni, zlorabljanja.

Zakaj moski mucijo zensko?

Sklepamo, da je naredila nekaj, kar ne ustreza zivljenjskim pravilom okolja, v katerem zivi. Njena kazen mora biti zgled drugim.

Poiscite del besedila, iz katerega je taka razlaga mozna.

Drugi odstavek (odlomka): »Ona bo odsla zaradi nespameti in jeze, zaradi poslusnosti in neposlusnosti. Odnesla jo bodo zaporedja, ki si tukaj tako nesmiselno sledijo.«

Kako je torej druzba na otoku urejena?

Gre za druzbo, ki temelji na nesvobodi posameznika.

Kaj cuti Uri ob mucnih prizorih v pesjaku?

Zenska se mu smili. Se vec: bruha od gnusa.

Kaj si po tem odlomku lahko mislimo o Urijevem razmerju do otoskega sveta?

Uri sicer sistemu pripada, vendar ga njegovo misljenje od tega sistema tudi locuje. Moralno obsoja dejanja, s katerimi oblast ohranja red in poslusnost med prebivalci.

Iz zgodbe romana dijaki vedo, da je Filio pobegnila z otoka in da je Uri, verjetno, prisel za njo. Kako je mozno razumeti tak konec?

Verjetno roman kljub vsej grozi, ki jo izraza, kaze k optimizmu. Filio in Uri nosita v sebi zeljo po drugacnih medcloveskih razmerjih, kot so tista, ki so jima bila vsiljena na otoku. Ce razumemo konec romana tako, da sta se poiskala, si to lahko razlagamo kot njuno zmoznost, premagati tisto moc, ki cloveka poniza, saj mu jemlje svobodo misli in ljubezni.

Koncne ugotovitve na podlagi pogovora o odlomku B si dijaki zapisejo.

Motiv premisljenega mucenja kot kazni za neposlusnost pomeni, da je v tem okolju premoc utemeljena z ustrahovanjem in trpincenjem, da je red mozen le s prisilo, ki je prikrita in zadene cloveka pri njegovi intimnosti, za kar je najobcutljivejsi.

Roman upoveduje svet odtujenih medcloveskih razmerij, kjer je clovek nagonsko bitje in se od njega pricakuje, da nic ne misli, ampak skrbi le za svoje najbolj prvinske potrebe. Duhovnost takega cloveka je okrnjena, zato pa je miren in nenevaren.

Konec romana Filio ni doma nam daje slutiti, da se je del ljudi le zmozen dvigniti in se z umom prebiti do zivljenja, kjer se lahko smeje in ljubi.

Navodilo za domaco nalogo

Dijaki naj napisejo spis (morda esej), v katerem razmisljajo o clovekovi miselni svobodi in svobodi izbire v ljubezni kot moznosti za resitev v osebnostno polno zivljenje. Ob spisu vadijo utemeljevanje svojih trditev in stalisc.

Opomba

Vsekakor lahko ta dva odlomka obdelamo tudi v eni solski uri, vendar le, ce to delamo v oddelku zelo dobrih dijakov in ce so se za uro pripravili ze doma, tako da so odlomka vsaj prebrali. Druga moznost je, da dijaki spoznajo odlomka prvic sele pri pouku (kot je predvideno v tej pripravi) in obenem preverjamo njihovo bralno zmoznost (sposobnost interpretacijskega branja).

Roman se seveda ponuja kot izhodisce za se vec (solskega) dela.

• Ali gre za modernisticni roman? (Ta tema je mozna le, ce so dijaki pri pouku ze spoznali pojem modernizem in literarna dela, povezana z njim, pa se v takem primeru je naloga zahtevna in morda bolj studijske narave.)

• Pripovedna tehnika v romanu (npr. spreminjanje pripovednega subjekta).

• Slogovno zaznamovane besede v knjizevnem besedilu.

• Karakterizacija literarnih oseb (posameznikov, kolektiva).

• Razlika med zgodbo in sizejem.

• Roman kot projekcija osebnostnih travm sodobnega cloveka.

• Povezanost romaneskne zgodbe s fasistoidnim svetom.

• Vprasanje (ne)svobodnosti posameznika.

• Vprasanje drugacnosti (drugacne osebnosti) v neizoblikovani mnozici.

Odlomek A (str. 79-80)

»Hej«, sem se oglasila, »kaj pa je to?«

Zamajal se je in stekel proti meni. Ustrasila sem se ga in zbala sem se, da bo padel, tako mocno je sepal. Dvignil je roko tik pred menoj, kakor da me hoce udariti, vendar je samo rekel:

»Nisi dobila dovolj, zacni se brigati zase!«

Porinil me je v sobo in mi pred stegnjenimi rokami, da mu pojasnim, zaloputnil vrata. Slisala sem ga vstopiti na drugem koncu hise. To je drugi moski. Se je cisto spridila, ko me ni bilo? Jutri moram govoriti z njo.

»Kaj pomenijo ti nocni obiski?« sem rekla zjutraj, kar se da glasno. Zelela sem si, da bi slisali obe, gospodinja v kuhinjo in hci v sobo. Hkrati sta stopili na prag in obstali. Gledala sem gospodinjo in cutila mrzlo ob hcerinem pogledu v levo ramo. Gospodinjino veliko lice je bilo raztegnjeno v krivdo.

»K meni hodijo vec kot dvajset let. Vedno drugi, nocem jih«, je zatrepetala, »nocem jih, pa kar hodijo«, je zajokala, »in nikoli ne bo konca, ceprav hodijo k drugim vec.«

»Hodijo? Vedno drugi? Si izmisljas? Ne joci no, to breme, kaj,« sem zajecljala v gospodinjino glavo, ki sem jo z roko stisnila k svoji.

»Povej mi se enkrat, pocasi mi povej, nicesar ne spusti. Kar pripovedujes, je izmisljanje ali pa nekaj, cesar nisem dobro slisala. Zakaj ...« Prekinila me je hci:

»Meni se zdi kar zabavno. Vedno drugi. Novi. Sinocnji, oni sepavi, nekaj sitnari, ze drugic je bil pri meni, pa saj ga bodo zaprli, ne sme hoditi k zenski dvakrat. Samo ti imas enega moskega, vedno si bila nekaj posebnega, posebej zate so se godile stvari, tudi tukaj. Meni je kar dobro. Ni dolznosti, ni otrok. Saj pravi oni sepavi, da ti izpraskajo otroka, ce zanosis. Skoraj vedno ...«

»Ves, kaj govoris, kaj ves, kaj govoris?« Planila sem k njej in jo udarila po ustih. Udrihala sem po njej z rokama in mokro cunjo, ki sem jo prinesla s seboj iz sobe. Tolkla sem jo, da je sedla sredi veze in ji nisem pustila vstati. Nehala sem sele, ko nisem mogla vec, ko sem zadihana kricala vanjo:

»Mrha, ti mrha. Nic nimam s teboj in tudi nocem imeti. Izogibaj se me.«

Obrnila sem se h gospodinji:

»Je res, kar govoris, kar govori ona?«

»Helena, z vsemi zenskami na otoku je tako. Veliko se jih otepa takega zivljenja, veliko je zadovoljnih, kakor ta tu,« je pokazala na hcer, ki je suhih oci in varna pred vsem se vedno sedela na tleh. »Ze mojo staro mater in njene otroke so pregnali od tam doli. S psi. Sem gor. Takrat se je zacelo vse to, so pripovedovali.«

Odlomek B (str. 154-155)

Zenska pri njihovih nogah se ni premikala. Izcrpana je lezala in nebogljena tiscala roke in noge tesno ob telo. Zvita v klobcic je bila majhen kup obleke in zajokal si za njo. Dva sta stopila k njej. Raztegnila sta jo po tleh in ji slekla spodnjice. Odvrgla sta jih nekam nazaj in kakor dogovorjeni in vajeni so psi planili po njih. Oblezala je obrnjena na hrbet z raztegnjenimi nogami in trepetala. Bila je kot netopir, ki bo zdaj zdaj planil in se resil. Mehki je eden od njih prepognil in dvignil kolena, da so suha strlela v zrak in se povesila na strani. Prvi ob njej je vzel iz zepa majhno steklenicko in jo poskusal odpreti. Trudil se je izvleci zamasek, in ko se je navelical, je steklenicko porinil drugemu. Pes pri njenih nogah se je vznemiril. Zacel je poplesovati in skakati k rokam, ki so nespretno skusale izvleci zamasek. Drugi moski ga je brcnil in dal steklenicko naprej. V tem jo je zagrabil kolovodja, jo brez naglice odmasil z zobmi in izpljunil zamasek.

Premikal si se vedno blizje k ograji. Stal si za psi, ki so se umirili, se drzal ograje in cakal. Zenska je tezka in mlahava lezala kot opran ptic, ki bo vsak hip poginil. Nje ne bo pobralo sonce, kakor mokrega ptica, ki ga spari. Ona bo odsla zaradi nespameti in jeze, zaradi poslusnosti in neposlusnosti. Odnesla jo bodo zaporedja, ki si tukaj tako nesmiselno sledijo.

Z odprto steklenicko je skupina stopila k njenim nogam. Se bolj so ji razkrecili noge in jih podstavili in ogradili s kamni do kolen. Vsebino steklenicke ji je eden od njih zlil na mednozje in odstopil. Ni se obrnil k psu, samo ukazal je:

»Va!«

Pes je planil na zensko. Dvignila je glavo samo toliko, da si videl, da je ziva. Ovohaval jo je, lizal, jo tu in tam rahlo zagrizel v meso, se premikal z zadnjim delom sem in tja, poplesaval, da mu je ud bingljal od noge do noge, dokler ni povsem nabreknil. Ustavil se je in poskusal zlesti nanjo. Bila je prenizko, zato so pristopili moski in pod zenski kriz polozili ploscat kamen. Upirala se je, vlekla noge iz kamnov, toda bila je nemocna. Naskocil jo je in se zapicil vanjo. Slonel si ob mrezi in pribit strmel v premikajocega se psa. Ozrl si se stran in obsedel ob robu in mislil na Rdecelasega, ki se je tako premikal na svoji mladici med trstiko. Oprezali ste za njim in mu zavidali. Misel te je osvobodila krca in z olajsanjem si se izbruhal v travo.