Ime Zaka in njegov izvor

Od kod je Zaka dobila svoje ime, so poskusali ugotoviti tudi jezikoslovci, vendar ime etimolosko izvajati iz »zijati« ali »zevati« (ker dolina po njihovem mnenju »zija« med strmimi pobocji tako na vzhodni strani kot na zahodni) vzbuja pomisleke ze, ce clovek niti ne pozna zgodovinsko dokazanih imen v blizini tega kraja. V resnici domacini poznajo Veliko Zako in Malo Zako, torej dva kraja s tem imenom. Tudi v starejsih katastrskih mapah (iz casa pred prvo svetovno vojno, katastrska obcina Zelece/Bled) sta razlocno omenjeni obe: Mala Zaka vzhodno od Osojnice (nad zalivom v skrajnem jugovzhodnem delu jezera, kjer takoj nad cesto, ki prihaja od Pristave na Mlinem skozi Presek spet k jezeru, to je od vile Bled naprej v smeri proti imenovanemu zalivu) in Velika Zaka med Osojnico oziroma Ojstrico in Kuhovnico nad zeleznico Jesenice --- Gorica. V jezero sega med obema Zakama polotok Jalovec.

Tik nad cesto ob jezeru, ob robu Male Zake, stoji vila, ki se od svojega nastanka l. 1900 imenuje AK (v katastru nosi hisno stevilko Mlino 70). Prav tako pa se imenuje tudi ves polozno se dvigajoci prostor okrog te vile. To je Spodnji Ak (parc. st. 1132/42), nekoliko bolj proti jugu pa je nizka vzpetina, ki jo kataster oznacuje kot Zgornji Ak (parc. st. 1132/45). Zgornji Ak je (po katastru) priblizno stirikrat manjsi od Spodnjega (obsega okoli 500 m²). Je pa zato kulturnozgodovinsko in arheolosko izredno zanimiv. Na tem gricu je namrec do konca prejsnjega stoletja stalo (v pokoncnem polozaju) troje do 3 m visokih kamnov oziroma megalitov (na vzhodni oziroma juzni strani Aka) ter vrsta manjsih kamnov v polkrogu ob vrsnem robu tega grica (na nasprotni strani). Taki megaliti so nam znani iz opisov nepokritih (keltskih) kultnih prostorov v zahodni Franciji, v Angliji, na Irskem itn. Tudi pri nas v Sloveniji je bilo ali je se nekaj takih krajev. Imenovane kamne na Zgornjem Aku so zidarji povecini porabili pri zidanju vile Ak. V zacetku so jih (dva od vecjih kamnov) poskusali razstreliti, a so to morali opustiti, ker je eden od vecjih kosov odletel cez rob na juzno stran hriba in na bohinjski cesti, ki tece proti Bohinjski Beli prav pod Akom, ubil neko dekle (na klancu Mackovec), kakor je razvidno iz porocil.

Nekaj omenjenih kamnov je bilo na Zgornjem Aku se tudi po drugi svetovni vojni, vendar jih danes ni vec. Tudi sam sem jih zaman iskal.

Treba pa je omeniti se nekaj. Oba Aka, Spodnji in Zgornji, kakor sta bila odmerjena, se stikata v eni sami tocki na severni strani Zgornjega Aka. Prav na meji med obema deloma Aka so okoli l. 1900, ko je novi lastnik obeh, Anton Kokalj¹ (ki je kupil ves opisani prostor, in sicer l. 1895 Spodnji Ak in l. 1897 se Zgornjega), hotel tu urediti sadovnjak, naleteli na dobro ohranjen keltski grob, ob katerem so poleg razbitih loncenih crepinj in nekaterih drugih predmetov nasli tudi pahljacasto bronasto sekiro (ta je zdaj v Narodnem muzeju v Ljubljani), ki kaze na keltsko poreklo, saj so prav Kelti najspretneje izdelovali orozje in orodje iz brona.

Ime Ak bi ze po teh dejstvih lahko pripisali Keltom, ki so nedvomno tu ziveli (tudi poznejsa najdba precej velikega kosa zeleza, izdelka verjetno v blizini se nahajajoce topilnice, to dokazuje. Zanimivo je ob tem dejstvo, da je samo prejsnji lastnik obeh Akov, kmet Klinar, oznacil meje svojega posestva na pobocju Osojnice z zeleznimi mejniki). Vendar to ni edino ime Ak; v Martuljku je znana gorska krnica Za Akom in pred njo znacilna velika skala Ak. Podobno ime (Pod Akom oziroma Pod (H)akem) sem nasel tudi v Trenti. V vseh teh primerih (tudi pri gradu Aggstein nad Donavo v Spodnji Avstriji, V Wachauu --- v blizini je kraj Aggsbach, ki ga omenja neka listina ze l. 830 »locus Achisbach«) je to vzpetina, ki je vsaj na eno stran prepadna ali zelo strma.

Ime »Zaka« torej pomeni predlozno zvezo Za Ak- s sufiksom -a (kakor npr. Zajzera v Zahodnih Julijskih Alpah²), pri cemer sta se oba vokala -a- zlila v enega samega, kar ni tako redko v gorenjskem narecju: »sêdn« < se eden, »sênk(r)at« < se enkrat itn.

Po drugi svetovni vojni je bila vila Ak nacionalizirana in imenovali so jo »Partizanka«. Zanimivo je, kako hitro so ljudje »pozabili«, od kod ime Ak. Po ljudski etimologiji je ime Ak nastalo iz obeh zacetnic lastnika te vile, Antona Kokalja. Velika vecina takih ljudskih etimologij izvira iz bujne domisljije, ki ne uposteva ne zgodovinske tradicije ne znacilnih stvarnih dejstev. --- Hujse kot to pa je, da so ime Mala Zaka prenesli na nasprotno stran jezera, kjer ima zdaj svoj center veslaski klub (med neizrazitim polotokom Krivico, nar. Krvico, in potokom Mlinscico, ki ga zdaj, prav tako narecno, imenujejo Misca. Glede na to, da je v preteklosti ob tem potoku stalo vec mlinov, je taka zamenjava imena popolnoma zgresena. Misca je ime manjsega prostora v vasi Recica in ne tega potoka.

Lahko pa recemo, da so take spremembe imen nepotrebne, ker imajo domacini vsekakor pravico ohraniti svoja stara imena, saj so vendar del krajevne zgodovine, del nase slovenske kulturne dediscine.

Opombe

¹

Anton Kokalj, rojen l. 1851 v Ljubljani, je bil ucitelj v Fürstenfeldu in Voitsbergu na Zgornjem Stajerskem. Po l. 1900 je vecinoma zivel v svoji vili na Bledu in tu l. 1938 tudi umrl. Uredil je razgledisce na Mali Osojnici.

²

Prim. ime vasi Zazer med Mlinim in Savo Bohinjko, vzhodno od Mackovca oziroma ceste proti Bohinju.