Pravila zveze drustev
Slavisticno drustvo Slovenije¹

1. clen

Zveza drustev Slavisticno drustvo Slovenije (v nadaljnjem besedilu tudi ZSDS) je prostovoljno in neprofitno strokovno zdruzenje, ki povezuje slavisticna drustva v Republiki Sloveniji, tako da deluje v javnem interesu na podrocju znanosti, kulture, vzgoje, izobrazevanja in sorodnih podrocjih.

2. clen

Sedez Zveze drustev Slavisticno drustvo Slovenije je v Ljubljani, Askerceva 2 (Filozofska fakulteta).

3. clen

Zveza drustev Slavisticno drustvo Slovenije deluje na obmocju Republike Slovenije.

4. clen

Zveza drustev Slavisticno drustvo Slovenije je pravna oseba, ki nadaljuje delo ter je pravna naslednica Slavisticnega drustva, ki deluje od 6. januarja 1935.

5. clen

Zveza drustev Slavisticno drustvo Slovenije ima svoj pecat. Pecat je okrogel s premerom dva in pol centimetra; na njem je napis Zveza drustev Slavisticno drustvo Slovenije v Ljubljani.

6. clen

Z Zvezo drustev Slavisticno drustvo Slovenije sodelujejo naslednja pokrajinska slavisticna drustva (dalje tudi SD): SD Celje, SD Dolenjske, SD Jesenice, SD Koper, SD Koroske, SD Kranj, SD Ljubljana, SD Maribor, SD Nova Gorica, SD Pomurja in Prlekije, SD Posavje.

ZSDS daje pobudo za ustanavljanje in delovanje strokovnih drustev podobnega profila, kot so slavisticna drustva v okviru Republike Slovenije, v slovenskem zamejstvu in z njimi sodeluje. Deluje ze SD Trst---Gorica---Videm.

7. clen

Zveza drustev Slavisticno drustvo Slovenije v prvi vrsti skrbi za povezavo med zdruzenji, ki se ukvarjajo s slovenistiko ali drugimi slavisticnimi panogami, in prakso.

ZSDS sodeluje z Ministrstvom za solstvo in sport, Ministrstvom za znanost in tehnologijo, Ministrstvom za kulturo in z Zavodom Republike Slovenije za solstvo, z zalozbami ter z drugimi sorodnimi ustanovami. Pri posameznih akcijah sodeluje tudi z drugimi drustvi, ustanovami in upravnimi enotami.

Clani ZSDS ali drustvo kot celota se lahko vkljucuje v ustrezna mednarodna strokovna drustva. Prek Slovenskega slavisticnega komiteja, ki deluje v okviru ZSDS relativno samostojno, sodeluje z Mednarodnim slavisticnim komitejem.

8. clen

Delovanje ZSDS temelji na nacelih demokraticnosti in javnosti.

9. clen

ZSDS obvesca o svojem delovanju sirso in ozjo stro-kovno javnost.

1.  Ozjo javnost obvesca z

• okroznicami vsem clanom in drustvom,

• objavo pomembnejse drustvene dokumentacije v drustvenem glasilu Jezik in slovstvo in drugih drustvenih publikacijah,

• s tem, da so zapisniki vseh organov in arhiv ZSDS dostopni vem clanom slavisticnih drustev,

• s tem, da so predsedniki ali delegati slavisticnih drustev in nekaterih ustanov clani upravnega odbora.

• s tem, da na svoje obcne zbore in strokovna zborovanja vabi novinarje casopisov in RTV in vse, ki se za delo ZSDS dejavno zanimajo; tudi seje drugih organov ZSDS niso zaprte,

• s tem, da v casopisju in preko RTV obvesca javnost o pomembnejsih drustvenih akcijah.

10. clen

Poleg nalog, ki jih ima ZSDS kot drustvena organizacija in jih izvaja v skladu z veljavnimi predpisi in v skladu s svojimi cilji, ima se naslednje naloge:

• zdruzevati sloveniste in druge slaviste na podlagi njihovih strokovnih interesov;

• skrbeti za ustrezno druzbeno vlogo in ugled slavistike in se posebej slovenistike v slovenski druzbi;

• povezovati znanstvene in pedagosko-znanstvene ustanove s prakso;

• v sirsem in ozjem okviru pojasnjevati vlogo stroke pri oblikovanju slovenske narodne zavesti;

• v okviru tega skrbeti za primeren odnos do kulturnih dobrin, kakor so sestavi slovenskega jezika in slovenska besedna umetnost;

• v svojih glasilih, na zborovanjih, simpozijih, s predavanji in ob drugih priloznostih popularizirati dosezke svoje stroke;

• s pobudami skrbeti za ziv spomin na pomembne dogodke v slovenski kulturni preteklosti;

• vzgajati clane v strokovne aktiviste; skrbeti za utemeljevanje njihove narodne zavesti predvsem s sodobno strokovno argumentacijo, za poznavanje in dojemanje zivljenja in problemov Slovencev v vsem narodnem prostoru.

ZSDS izpolnjuje svoje naloge v skladu z veljavnimi predpisi in v okviru namenov ZSDS z naslednjimi dejavnostmi:

• z organiziranjem in podporo pospesuje znanstveno raziskovanje in ohranjevanje slovenistike in drugih slavisticnih ved;

• izdaja znanstvene in poljudno-znanstvene publikacije o slovenisticnih in drugih slavisticnih vprasanjih;

• prireja predavanja in sestanke ter poucna potovanja;

• siri zanimanje za jezikovno kulturo in popularizira dognanja slovenistike in drugih slavisticnih ved;

• v javnosti, posebej v solstvu, zastopa interese slovenistike in drugih slavisticnih ved in pojasnjuje pristojnim druzbeno vlogo teh ved;

• si prizadeva za dvig strokovne in pedagoske ravni pouka slovenscine in drugih slavisticnih predmetov na nasih solah;

• tvorno sodeluje pri oblikovanju vsebinskega profila slovenscine in drugih slavisticnih predmetov v osnovnem in srednjem izobrazevanju;

• si prizadeva za jezikovno kulturo slovenscine v javni rabi.

12. clen

Clani ZSDS so slavisticna drustva v Republiki Sloveniji.

Vkljucevanje v ZSDS je prostovoljno, s podpisom pogodbe, ki jo podpiseta predsednik ZSDS in predsednik slavisticnega drustva, ki se zeli vclaniti v zvezo ZSDS, na podlagi sklepa obcnega zbora posameznega drustva.

Clani drustev, nastetih v 6. cl., so tudi clani ZSDS.

V ZSDS se vclanjujejo diplomanti slavisticnih strok, ki se vkljucujejo v ZSDS neposredno ali preko v 6. clenu navedenih slavisticnih drustev v Republiki Sloveniji in zamejstvu.

Slavisticno drustvo Slovenije ima castne clane.

13. clen

Castne clane imenuje obcni zbor na predlog UO ZSDS v priznanje posebne zasluznosti v slovenistiki ali drugih slavisticnih vedah ali v Slavisticnem drustvu Slovenije. Predloge za castne clane oblikujejo pokrajinska slavisticna drustva ali posamezni clani.

14. clen

Pravice in dolznosti vclanjenih drustev so:

• da oblikujejo delegacije za obcni zbor ZSDS;

• da placujejo clanarino;

• da preko svojih delegacij volijo in so izvoljeni v organe ZSDS;

• da sodelujejo pri delu organov ZSDS;

• da s pobudami skrbijo za aktualno vsebino dela ZSDS in za ucinkovitost njegovih akcij;

• da sprejemajo priznanje za delo v ZSDS oziroma v stroki;

• da so seznanjeni o delu ZSDS in njegovem materialnem poslovanju.

Pravice in dolznosti clanov organov ZSDS so castne. Za svoje delo v organih ZSDS clani praviloma ne prejemajo placila. Upravni odbor lahko prizna ustrezno nagrado, ce clan organa ZSDS opravlja pri svojem delu obsezne naloge.

16. clen

Clanstvo v ZSDS preneha:

• z izstopom drustva iz ZSDS;

• s prenehanjem placevanja clanarine;

• z izklucitvijo;

• s prenehanjem ali ukinitvijo drustva.

Drustvo lahko izstopi iz ZSDS na obcnem zboru ZSDS, in sicer na lastno zahtevo in z razveljavitvijo podpisa pogodbe. Predsednik in tajnik posameznega drustva podpiseta izstopno izjavo na podlagi pooblastila obcnega zbora svojega drustva.

III.  Organizacija ZSDS

18. clen

Organi ZSDS so:

• obcni zbor;

• upravni odbor (v nadaljnjem besedilu UO);

• izvrsilni odbor (v nadaljnjem besedilu IO);

• nadzorni odbor;

• castno razsodisce.

Obcni zbor

19. clen

Obcni zbor je najvisji organ ZSDS. Sestavljajo ga delegacije vseh vclanjenih drustev, upravni in nadzorni odbor ter casno razsodisce.

Obcni zbor je redni ali izredni in je lahko povezan s studijskim zborovanjem clanstva.

20. clen

Redni obcni zbor se sklicuje vsaki dve leti. Sklicuje in pripravi ga upravni ter izvrsilni odbor.

21. clen

Izredni obcni zbor se sklice po potrebi. Sklice ga lahko upravni odbor na svojo pobudo, na zahtevo nadzornega odbora ali na zahtevo tretjine drustev, ki sestavljajo ZSDS, ali na zahtevo 50 clanov. Izredni obcni zbor sklepa samo o stvari, za katero je sklican.

Upravni odbor je dolzan sklicati izredni obcni zbor najkasneje v roku enega meseca po tem, ko je prejel tako zahtevo. Ce upravni odbor tega ne stori, sklice obcni zbor predlagatelj, ki mora predloziti dnevni red z ustreznimi materiali ter obvestiti vse clane. Stroske za tak obcni zbor krije predlagatelj, ce ni mozen dogovor z upravnim odborom in pokrajinskimi drustvi.

22. clen

Sklic obcnega zbora mora biti objavljen z dnevnim redom najmanj sedem dni pred zacetkom v drustvenem glasilu, v dnevnikih ali z osebnimi vabili.

23. clen

Obcni zbor je sklepcen, ce se ob napovedanem casu zbere vsaj petdeset delegatov. Ce ob tej uri ni zbranih petdeset delegatov, je obcni zbor sklepcen pol ure pozneje ob vsaki udelezbi, vendar mora biti izpricano, da je bil korektno sklican.

24. clen

Obcni zbor sklepa z navadno vecino glasov, le za spremembo pravil ter prenehanja ZSDS je potrebna dvotretjinska vecina navzocih ali zastopanih clanov. Voli se z listki; ce nihce ne ugovarja, se lahko voli z dviganjem rok.

Vsak delegat na obcnem zboru na podlagi pismenega pooblastila lahko zastopa najvec tri nenavzoce iz svoje delegacije. Ko se glasuje o razresnici organov ZSDS, clani organov ZSDS o tem ne morejo glasovati.

25. clen

Na obcnem zboru smejo sodelovati vsi clani ZSDS. Pravico glasovanja in odlocanja na obcnem zboru imajo vsi clani, ce to nacelo kakega drustva ne postavi v zapostavljen polozaj, drugace pa samo izvoljeni delegati.

Obcnemu zboru smejo prisostvovati vsi, ki zelijo biti neposredno ali posredno povezani z delovanjem ZSDS, tako predstavniki strokovnih ustanov, organizacij in drugih drustev, solskih ustanov, drustvenih organov in obcani, ki jih delo obcnega zbora in ZSDS zanima. Vsi ti imajo le pravico posvetovalnega glasu.

26. clen

Obcni zbor odpre predsednik ZSDS in ga vodi, dokler delegati ne izvolijo delovnega predsedstva. Obcni zbor izvoli se zapisnikarja in dva overovatelja zapisnika, po potrebi pa tudi verifikacijsko komisijo, kandidacijsko in volilno komisijo, komisijo za pripravo sklepov in druge delovne organe.

Zapisnik o delu obcnega zbora podpisejo predsednik delovnega predsedstva in oba overovatelja zapisnika.

27. clen

Obcni zbor:

• sklepa o dnevnem redu,

• razpravlja in sklepa o delu in porocilih upravnega in nadzornega odbora,

• sprejema delovni program ZSDS, nadzornega odbora, castnega razsodisca ter urednistev drustvenih glasil,

• sprejema financni nacrt ter financno porocilo ZSDS, nadzornega odbora, castnega razsodisca ter urednistev drustvenih glasil,

• odloca o pritozbah zoper sklepe upravnega odbora,

• voli predsednika, tajnika, blagajnika ZSDS, voljeni del upravnega odbora, castno razsodisce, nadzorni odbora,

• imenuje castne clane,

• sklepa o predlogih upravnega odbora in delegatov o prenehanju ZSDS,

• sprejema pravila in spremembe pravil,

• lahko prenese del svojih pooblastil na podrejeni organ.

Sklep o prenehanju ZSDS velja, ce zanj glasujeta vsaj dve tretjini udelezencev, ki imajo pravico glasovanja. Sklepanje o prenehanju je mogoce le, ce je bil obcni zbor sklepcen ob napovedani uri. Predlog o prenehanju ZSDS mora biti podan v vabilu na obcni zbor.

Upravni odbor

29. clen

Upravni odbor je izvrsilni organ in upravlja Slavisticno drustvo Slovenije v casu med dvema obcnima zboroma po smernicah, sprejetih na obcnem zboru, in opravlja zadeve, ki mu jih nalozi obcni zbor, ter zadeve, ki po svoji naravi spadajo v njegovo podrocje (glej cl. 30).

Upravni odbor je za svoje delo odgovoren obcnemu zboru ZSDS.

30. clen

Upravni odbor opravlja zlasti naslednje zadeve:

• sklicuje obcni zbor;

• pripravlja porocila o delu drustvenih organov, predloge za obcni zbor;

• pripravlja predloge za splosne akte ZSDS;

• voli ali imenuje predstavnike ZSDS v predstavniskih organih;

• skrbi za financno poslovanje ZSDS;

• imenuje iz svojih vrst stalne in obcasne komisije;

• imenuje clane podrejenih organov drustva ter urednistva drustvenih publikacij;

• ustanavlja sekcije;

• imenuje izvrsilni odbor;

• skrbi za drustvena sredstva;

• skrbi za uresnicevanje nalog, ki jih dolocajo 8., 9. in 10. clen teh pravil.

Upravni odbor sestavljajo:

• na obcem zboru neposredno izvoljeni predsednik, tajnik, blagajnik in, ce je potrebno, tudi voljeni podpredsednik;

• preko clanic izvoljena podpredsednika (avtomaticno predsednika slavisticnih drustev Ljubljana in Maribor), delegati drustev, delegati Oddelkov za slovanske jezike in knjizevnosti Filozofske fakultete in Pedagoske fakultete Univerze v Ljubljani, Pedagoske fakultete Univerze v Mariboru ter Instituta za slovenski jezik Frana Ramovsa ZRC SAZU, Instituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, predsedniki sekcij in komisij, ki jih upravni odbor lahko izbere izmed clanov delegacij ali po potrebi tudi drugih clanov, predsednik Slovenskega slavisticnega komiteja in urednika Slavisticne revije in Jezika in slovstva.

V voljeni del novega upravnega odbora se izvoli najmanj tretjina novih clanov.

Predsednika in clane upravnega odbora voli obcni zbor za dve leti. Clani upravnega odbora so lahko veckrat zaporedoma izvoljeni. Vodilni funkcionarji ZSDS (predsednik in podpredsednika upravnega odbora, predsednik nadzornega odbora) so lahko izvoljeni v vodilne funkcije najvec za dve mandatni dobi.

32. clen

Upravni odbor dela na sejah, ki jih sklicuje predsednik drustva, v njegovi odsotnosti pa eden izmed podpredsednikov, tajnik drustva ali clan, ki ga pooblasti predsednik.

Upravni odbor je sklepcen, ce je na seji navzocih vec kot polovica clanov, v drugem sklicu pa ne glede na stevilo prisotnih, ce je izpricano, da je bil korektno sklican.

Upravni odbor lahko za izvajanje posameznih nalog imenuje komisije ali prenese pooblastila na posameznega clana. Naloge, stevilo clanov in predsednika komisij doloci upravni odbor. Clani komisij so lahko le clani drustva. Za svoje delo so komisije odgovorne upravnemu odboru. Izjemoma lahko drustvo povabi k sodelovanju pri delu komisije tudi zunanje sodelavce.

33. clen

Clani upravnega odbora volijo izmed sebe izvrsilni odbor in vse funkcionarje razen predsednika, podpredsednikov, predsednika Slovenskega slavisticnega komiteja in urednikov drustvenih glasil.

Po potrebi lahko upravni odbor vkljuci v svoj sestav nove clane, po moznosti delegate pokrajinskih drustev, praviloma najvec tri.

34. clen

Izvrsilni odbor skrbi za tekoce opravljanje nalog v casu med dvema sestankoma upravnega odbora.

Izvrsilni odbor sestavljajo predsednik, tajnik, blagajnik in podpredsedniki.

Izvrsilni odbor je za svoje delo odgovoren upravnemu odboru.

35. clen

Drustvo lahko ustanovi tudi sekcije. Sekcije so organizirane po interesnem principu clanov drustva. Sekcijo ustanovi upravni odbor na pobudo clanov drustva.

Sekcije niso pravne osebe in morajo delati v skladu s pravili drustva. Za svoje delo so odgovorne upravnemu odboru.

36. clen

Drustvene izjave in listine podpisujeta predsednik ali tajnik, blagajniske listine pa predsednik, blagajnik in pooblasceni clan upravnega odbora.

37. clen

Upravni odbor predstavlja ZSDS pri vkljucevanju Slavisticnega drustva Slovenije v javno zivljenje na nacin, kot je to doloceno s pravnimi predpisi.

Predsednik ZSDS

38. clen

Predsednik zastopa ZSDS pred organi in organizacijami v drzavi in v tujini.

Predsednik je odgovoren za delovanje ZSDS v skladu z njegovimi pravili in pravnim redom Republike Slovenije.

Predsednik je pri svojem delu samostojen.

Predsednik lahko posamezna svoja pooblastila prenese na clane ZSDS, ki jih izbere.

Predsednik se voli na obcem zboru za dve leti in je lahko izvoljen za najvec dve mandatni obdobji zapored.

Predsednik je istocasno predsednik upravnega in izvrsilnega odbora.

Predsednik za svoje delo odgovarja obcnemu zboru.

Med predsednikovo odsotnostjo ga nadomesca eden od podpredsednikov upravnega odbora ali clan drustva, ki ga sam pooblasti.

Nadzorni odbor

39. clen

Nadzorni odbor je sestavljen iz treh clanov, ki jih izvoli obcni zbor za dobo dveh let.

Nadzorni odbor izvoli iz svoje srede predsednika. Obcni zbor izvoli tudi dva namestnika clanov nadzornega odbora. Naloga nadzornega odbora je, da spremlja delo upravnega odbora med dvema obcnima zboroma in da stalno nadzira poslovanje ZSDS. Nadzorni odbor je odgovoren za delo obcnemu zboru in mu mora o njem porocati.

40. clen

Nadzorni odbor sprejema veljavne sklepe, ce so prisotni vsi trije clani in ce zanje glasujeta vsaj dva clana. Clani nadzornega odbora ne morejo biti hkrati clani upravnega odbora, imajo pa pravico udelezevati se vseh sej upravnega odbora, vendar brez pravice odlocanja.

Castno razsodisce

41. clen

Clane castnega razsodisca voli obci zbor za dobo dveh let. Sestavljajo ga trije clani in dva namestnika. Clani izmed sebe izvolijo predsednika. Sestaja se po potrebi na podlagi pisnih zahtev clanov ali organov ZSDS.

42. clen

Castno razsodisce vodi postopke in izreka razsodbe v skladu s pravilniki ZSDS in poklicno etiko.

Castno razsodisce obravnava predvsem naslednje spore:

• krsitve pravil ZSDS;

• nevestno in lahkomiselno sprejemanje in izvrsevanje sprejetih zadolzitev in funkcij v ZSDS;

• neizvrsevanje sklepov organov ZSDS;

• dejanj, ki skodujejo ugledu in koristim ZSDS.

Castno razsodisce lahko izrece naslednje ukrepe:

• opomin,

• javni opomin;

• izkljucitev iz drustva.

IV.  Financno poslovanje ZSDS

44. clen

Dohodki ZSDS so:

• clanarina,

• dotacije iz javnih sredstev,

• darila in volila,

• drugi dohodki.

Ce drustvo pri opravljanju svoje dejavnosti ustvari presezek prihodkov nad prihodki, ga mora porabiti za izvajanje dejavnosti, za katero je ustanovljeno.

Vsaka delitev premozenja drustva med njegove clane ali tretje osebe je nicna.

45. clen

Materialno in financno poslovanje mora biti v skladu z naceli, ki veljajo za ZSDS, ter veljavnimi predpisi. Materialna in financna evidenca se opravlja po nacelih blagajniskega in materialnega knjigovodstva.

46. clen

ZSDS financno posluje preko tekocega racuna 50100-678-45265 pri Novi Ljubljanski banki. Financno-materialno poslovanje ZSDS nadzirajo pooblasceni drzavni organi.

Denarna sredstva ZSDS vodi blagajnik v blagajniski knjigi. Blagajnik poroca o financnem poslovanju upravnemu odboru in rednemu obcnemu zboru.

47. clen

Financne in materialne listine podpisujeta blagajnik in predsednik ZSDS ali pooblasceni clan upravnega odbora. Listina je veljavna, ce jo podpiseta vsaj dva od nastetih.

Financno poslovanje doloca skladno z dolocbami obcnega zbora predsednik upravnega odbora, med odsotnostjo pa njegov namestnik, ki ga doloci upravni odbor.

48. clen

Delo blagajnika je javno. Vsak clan ZSDS lahko zahteva vpogled v financno in materialno poslovanje ZSDS.

V.  Koncne dolocbe

49. clen

ZSDS preneha:

• s sklepom obcnega zbora, ce je ob napovedani uri zbranih vsaj petdeset delegatov in z dvotretjinsko vecino navzocih;

• z odlocbo pristojnega organa;

• ce pade stevilo vclanjenih drustev pod dve.

Ce ZSDS preneha, se preostala drustva dogovorijo o prevzemu drustvenega premozenja; drustvo, ki mu pripadejo sredstva ZSDS, poskrbi za obnovo ZSDS.

Premozenje pripada vclanjenim drustvom.

51. clen

V skladu s temi pravili ima ZSDS se naslednje splosne akte:

• pogodbo med drustvi o vkljucitvi drustev v ZSDS;

• pravilnik o materialno-financnem poslovanju;

• pravila in poslovnik obeh drustvenih glasil, Slavisticne revije ter Jezika in slovstva.

Ta pravila so pricela veljati po sprejemu na obcnem zboru ZSDS v Vrhniki, 4. 10. 1996.

Opombe

¹

Pravila, ki jih je v prvi razlicici pripravil dr. France Novak, sprejeta pa so bila na obcem zboru v Vrhniki 4. 10. 1996, je Upravna enota Ljubljana potrdila sele 11. 11. 1997 z odlocbo st. jr 026-358/96 in vpisala nase drustvo v register drustev pod zaporedno stevilko 347. Do stevilnih zapletov je prislo predvsem zato, ker novi zakon o drustvih (UL RS 60/1995) izrecno doloca, da mora ime drustva vsebovati obliko zdruzevanja. V nasem primeru mora ime vsebovati termin zveza. Vse nase teze o semanticnih znacilnostih stvarnih lastnih imen, ki smo jih dosledno in vztrajno zagovarjali, predstavili tudi predsedniku vlade dr. Janezu Drnovsku ter notranjemu ministru Mirku Bandlju, niso bile sprejete, ker so »upravni organi pri svojem delu predvsem dolzni spostovati zakone, ki jih tolmacijo po nacelih pravnih znanosti. Ob tem seveda dopuscajo, da v konkretnem primeru taksno tolmacenje ni povsem v skladu z znanstvenimi dognanji o semanticnih lastnostih stvarnih lastnih imen.« (Pojasnilo drzavne sekretarke Ministrstva za notranje zadeve z dne 10. 10. 1997.) Ker je Slavisticnemu drustvu Slovenije bilo z zakonom zagrozeno, da ga izbrisejo iz registra drustev in mu tako onemogocijo delovanje, je nastalo taksno ime Drustva, kot je zapisano in ga je v pogovoru z odgovornimi na upravni enoti oblikovala dr. Breda Pogorelec. Kljub nerodni obliki omogoca uporabo tradicionalnega imena.
Predsednik dr. Zoltan Jan