|
Kodni sistem Slovenska knjizevnost Avtorji Urednistvo <-> bralci |
Jezik in slovstvo Ocene in porocila |
Jezik in slovstvo Kazalo letnika Zadnja verzija |
| Jurij Rojs |
S. I. Ozegov in N. Ju. Svedova:
Tolkovyj slovarusskogo jazyka
Moskva, 1995.
Pred nami je tretja (nespremenjena) izdaja Razlagalnega slovarja ruskega jezika (1. izdaja 1993, 2. izdaja 1994), ki ga je uredila in dopolnila N. Ju. Svedova. Prvic je slovar izsel pod redakcijo akademika S. P. Obnorskega l. 1949 in po tem se 23-krat. Ko je S. I. Ozegov se zivel, je izslo sest izdaj. Posamezne izdaje tega slovarja so bile nekoliko popravljene in dopolnjene ali pa nespremenjene. Po smrti S. I. Ozegova (1964) je slovar v celoti urejala N. Ju. Svedova, dopisna clanica Ruske akademije znanosti. Stevilo besed je v vsaki izdaji narascalo. Leta 1990 je Akademija znanosti ZSSR nagradila slovar z nagrado A. S. Puskina. Potem je 1993 izsel obravnavani slovar, ki ima 72500 besed in 7500 frazemov, kar pomeni, da se je povecalo stevilo novih besed in frazemov za vec kot 3000. Nove besede so zlasti s podrocja knjiznega jezika, znanosti, politicnega izrazanja, poslovnega izrazoslovja, proizvodnje, financiranja. V manjsi meri nastopajo zargonizmi, besede »enodnevnice«, kalki in tujke. Besede so opremljene s pomensko razlago. Slovar je zajel mnogo novih pojmov, ki oznacujejo religijo in druge cerkvene izraze, cesar v prejsnjih slovarjih ni bilo. Urednica pravi: »Niti v enem izmed ruskih razlagalnih slovarjev, ki so izsli v sovjetskem obdobju, ni bila religiozna leksika tako opisana, izjemo nekoliko predstavlja Slovar sodobnega ruskega knjiznega jezika (v 17. delih, 1950-1965), pri katerem je bilo veliko specialistov, ki so ohranjali ustrezne jezikovne vrednote.«Obravnavana izdaja slovarja kaze normirano rabo besed v govoru in pisavi, npr.: komp'júter /tè/. V primerjavi s prejsnjo izdajo ni sprememb v naglasu, npr.: bóndar', -ja in bondár', -ja. Obravnavani slovar ne vkljucuje specialnih besed in pomenov iz posameznih vej znanosti in tehnike, ki jih uporablja ozek krog strokovnjakov. Prav tako ne navaja narecnih besed in pomenov, ce se ne uporabljajo tudi v knjiznem jeziku ali kot besede, ki so pridobile dovolj siroko rabljen terminoloski pomen. Slovar tudi ne vkljucuje vulgarnih izrazov in zastarelih besed iz klasicne literature. Taksne besede in pomeni so vkljuceni v slovar le v primeru, ce je na osnovi starega, izgubljenega pomena izoblikovana nova beseda in se sirse uporablja. Zajeta tudi niso osebna imena razlicnih tipov, geografska imena in stvarna lastna imena. Izjemo predstavljajo lastna imena, ki se kot sestavine uporabljajo v frazemih.
Besede in frazemi imajo dodane stilisticne kvalifikatorje, npr.: kur (ustar. i obl.); kak kur vó sci popast' (razg.).
Za primer navedimo interpretacijo gesla prazdnik iz 22. (nespremenjene) izdaje: 1. Prazdnik Pobedy. Pervomajskij prazdnik. Revoljucionnye prazdniki. Na prazdnikah (v dni prazdnika; razg.). 2. Vyhodnoj, nerabocij den'. 3. Prazdnik Novogo goda. Vsesojuznyj, professional'nyj prazdnik. 4. Semejnyj prazdnik. Na duse prazdnik. 5. Sportivnyj prazdnik. Prazdnik vesny. Zdaj pa jo primerjajmo z navedbo v novi izdaji: 1. Pervomaj --- prazdnik vesny. 2. V den' hramovogo prazdnika. Prestol'nyj prazdnik (v cest' cerkovnogo sobytija ili svjatogo, imja k-rogo prisvoeno dannoj cerkvi). Prazdnik Rozdestva. Hristianskie, cerkovnye prazdniki. 3. Vyhodnoj, nerabocij den'. Prazdnik Novogo goda. 4. Semejnyj prazdnik. 5. Sportivnyj prazdnik.
V navajanju frazemov so vecje razlike. Medtem ko 22. izdaja navaja (za rombno oznako): Budet i na nasej ulice prazdnik. Prazdnik, k-ryj vsegda s toboj. Kak u prazdnika sidet' (razg., neodobr.), pa nova izdaja navaja: Dvunadesjatye prazdniki --- v pravoslavii: dvenadcat' osnovnyh cerkovnyh prazdnikov: Rozdestvo Hristovo, Krescenie, Blagovescenie, Sretenie, Verbnoe voskresenie (Vhod Gospoden v Ierusalim), Voznesenie, Troica, Preobrazenie, Uspenie, Rozdestvo Bogorodicy, Vozdvizenie (kresta Gospodnja), Vvedenie (Bogorodicy vo hram). Prav na koncu navaja se frazeme iz prejsnje izdaje.
Novi slovar S. I. Ozegova in N. Ju. Svedove sodi na knjizno polico vsakega resnega rusista.
