-
Kodni sistem
Slovenska knjizevnost
Avtorji
Urednistvo <-> bralci
Jezik in slovstvo
Gradivo 		Jezik in slovstvo
Kazalo letnika
 
Zadnja verzija


-



Boza Krakar - Vogel
Filozofska fakulteta v Ljubljani



Clani Slavisticnega drustva Slovenije o svojem delu in pogledih na stroko



- Prispevek prinasa rezultate ankete, ki smo jo izvedli na slavisticnem zborovanju oktobra 1997 v Kranju. Z njo smo zeleli po eni strani »sondirati« poklicno strukturo in potrebe »delujocih« slavistov, po drugi pa dobiti kaksen namig za (pre)oblikovanje studijskih programov, ki je v sodobnem univerzitetnem zivljenju kar permanenten proces. Idejo za izvedbo sem dobila ob prebiranju porocila o podobni anketi, ki je izsla v Jeziku in slovstvu pred 35 leti (Breda Cajhen: Analiza ankete o delu in polozaju slavistov v Sloveniji. JiS 1962/63, st. 3, 91-96). Tedanja anketa je zajela 200 slavistov, le 5 med njimi jih ni bilo iz uciteljskih vrst. Rezultati te druge pa so taki, kot jih predstavljamo v nadaljevanju.

1.  Na anketo je odgovorilo 97 clanov SDS (od skupaj 487 udelezencev zborovanja v Kranju). 65 med njimi je osnovnosolskih uciteljev, 31 srednjesolskih, ena anketiranka pa je s Filozofske fakultete. Nihce od anketirancev ne dela zunaj solstva, kar najbrz pomeni, da nasploh vecina slavistov dela v pedagoskih poklicih, s tem pa tudi, da na slovenistiki Filozofske fakultete pretezno izobrazujemo ucitelje. Najvec anketirancev je namrec prav diplomantov FF (skoraj polovica, 49 %), po ena petina jih je diplomirala na PA v Ljubljani in na PF v Mariboru. Le stirje anketiranci so se brez diplome. Vecina anketirancev je diplomirala med 1970 in 1990, kar v okvirih te ankete pomeni, da po solah pretezno delujejo izkuseni ucitelji srednje generacije (naceloma ugodna populacija za kakovost pouka).

2.  Prva ugotovitev je, da je kar 87 % uciteljev z delom zadovoljnih. Najvec (42 %) jih je zadovoljnih na custveni osnovi --- delo jih veseli. To pomeni, da je motivacija za delo oz. delovna morala med ucitelji slovenscine dobra, kar je spet dobro izhodisce za kakovostno delo v razredu.

(Redek) vzrok za nezadovoljstvo je bodisi polozaj in vrednotenje uciteljevega poklica bodisi nesistematicen ucni sistem (?) in se kaj (casovna stiska, napor, slaba disciplina ...). Le eden se slabo pocuti zaradi slabe place. Nuja po dodatnem izobrazevanju uciteljem ni zagrenila veselja do dela, saj se jih je velika vecina (91 %) dodatno izobrazevala, pretezno neformalno, tj. brez napredovanja po stopenjski izobrazbeni lestvici (77 %).

3.  (Neformalno) izobrazevanje je tudi posledica primanjkljajev v dodiplomskem izobrazevanju. Po mnenju pribl. 66 % vprasanih so v tem casu pridobili premalo prakticne usposobljenosti za svoje delo, zato predlagajo, naj se te vsebine v dodiplomskem izobrazevanju okrepijo. Poleg prakticnega usposabljanja (vcasih ga imenujejo tudi metodika) anketiranci za dodiplomsko izobrazevanje predlagajo okrepiti vsebine svetovne knjizevnosti, »pregledno znanje«, retoriko itd. --- a vse to v mnogo manjsih odstotkih. Pac pa so ucitelji med studijem pridobili dovolj strokovnega znanja; tako jih meni 78 %.

Pohvalne in kriticne besede uciteljev o dodiplomskem izobrazevanju bi gotovo lahko bile med vodili pri oblikovanju studijskih programov, saj je ena od visokosolskih izobrazevalnih nalog tudi fleksibilno odzivanje na potrebe delovnega procesa, v katerem se znajdejo diplomanti.

4.  Ucitelji osnovnih in srednjih sol najpogosteje berejo revijo JiS (okrog 85 %), nekoliko manj Slovenscino v soli (63 %). Oboji berejo tudi Slavisticno revijo (27 %), osnovnosolski v pribl. 22 %, srednjesolski pa v 39 %. Presenetljivo malo jih bere Solske razglede (5 %). Hiter pogled v tabelo o strokovnih knjigah pa pove, da vec raznovrstnih strokovnih prirocnikov berejo ucitelji osnovnih kot srednjih sol. Srednjesolski ucitelji najveckrat uporabljajo npr. nekaj knjig Toporisica, Kosa, Klasje in publikacije ZS. Prirocnikov iz didaktike, spoznavne psihologije itd. kljub mnenju, da jim manjka prakticne (pedagoske) usposobljenosti, srednjesolski ucitelji ne berejo.

5.  Vecina uciteljev se udelezuje strokovnih srecanj in razlicnih oblik izobrazevanja (okrog 83 %). Med najbolj obiskanimi je prav slavisticno zborovanje (53 %), sicer pa osnovnosolski ucitelji ponudbo izkoriscajo precej enakomerno, srednjesolski pa so se najpogosteje (okrog 55 % te skupine) udelezili seminarja Knjizevnost na maturi.

6.  Vecina (65 %) ne predlaga se kaksne drugacne oblike izpopoljnjevanja (ce pa ze, so to najpogosteje delavnice in ekskurzije). Vecina (81 %) torej meni, da je v stroki mogoce dobiti dovolj uporabnih in potrebnih informacij; najbrz zato vecina tudi nima kaksnega dodatnega predloga za delo SDS (najvec jih predlaga ekskurzije, srecanja, okrogle mize).

7.  Tretjina (34 %) uciteljev je poleg poucevanja se dodatno aktivna (so npr. clani razlicnih komisij, pisci clankov, prirocnikov, ucbenikov itd. ...).

Tako je torej stanje med pedagoskim clanstvom SDS v letu 1997. Razveseljivo je, da pravzaprav ni nicesar alarmantnega in da je strokovno zivljenje, zlasti pa pedagoska zavzetost slavistov na zadovoljivi ravni. Ceprav so bila vprasanja v anketi pred 35. leti v marsicem drugacna in rezultati v celoti niso primerljivi, pa vseeno obstaja nekaj temeljnih podobnosti: prav tako kot takrat so clani SDS vecinoma zenske (letos sta bila med anketiranci le dva moska). So se vedno v veliki meri narocniki JiS in se vedno menijo, da imajo dovolj strokovnega, a premalo metodicnega znanja. (Vec slednjega si, po nasih podatkih, zelijo tudi sedanji studentje, ki poleg obveznih hospitacij in nastopov prostovoljno obiskujejo tudi dodatne ure priprav na solsko delo, kakor jim jih prostovoljno organiziramo na katedri za jezikovno in knjizevno didaktiko. Pogresajo pa tudi pregledno znanje, kakrsno potrebujejo pri delu, zlasti iz svetovne knjizevnosti.)

Vseeno pa so clani SDS (ucitelji v osnovnih in srednjih solah) danes na splosno bolj optimisticni kot pred 35. leti, ko so druzbeno nepriznavanje svojega poklica obcutili mnogo bolj bolece in so veliko bolj pogresali moznosti za nadaljnje izobrazevanje.

Sama pa razbiram med vrsticami ankete se nekaj poudarkov:



Nasteto bi med drugim gotovo pomagalo vzdrzevati in dvigovati sedanjo stopnjo motiviranosti slavistov za njihovo odgovorno delo.


Podatki iz vprasalnikov za clane SDS
(obdelale studentke seminarja za knjizevno didaktiko, redakcija Tina Rupnik)

Stevilo anketiranih oseb: 97




1.  Spol: moski --- zenski


  OS SS FF SKUPAJ %
Z 63 31 1 95 98 %
M 2 - - 2 2 %


2.  Kje ste diplomirali?


  OS SS FF SKUPAJ %
FF Ljubljana 21 26 1 48 49 %
PA Ljubljana 19 - - 19 20 %
PF Maribor 19 - - 19 20 %
FER 1 - - 1 1 %
se brez dipl. 2 2 - 4 4 %
ni podatka 3 3 - 6 6 %


2.1 Kdaj ste diplomirali?


  OS SS FF SKUPAJ %
1960 - 1970 3 - - 3 3 %
1970 - 1980 30 8 - 38 39 %
1980 - 1990 22 12 1 35 36 %
1990 - 1997 5 6 - 11 11 %
se ni dipl. 2 2 - 4 4 %
ni podatka 3 3 - 6 6 %


3. Kje ste zaposleni?


OS SS FF SKUPAJ
65 31 1 97
67 % 32 % 1 %  


4. Ste z delom zadovoljni?


  OS SS FF SKUPAJ %
DA 57 26 1 84 87 %
NE 3 3 - 6 6 %
DA in NE 4 2 - 6 6 %
ni podatka 1 - - 1 1 %


5. Zakaj ste z delom zadovoljni?


  OS SS FF SKUPAJ %
intelektualno zahtevno - - 1 1 1 %
veselje do dela 34 7 - 41 42 %
ustvarjalno 6 4 - 10 10 %
raznoliko delo 4 - - 4 4 %
uspeh pri delu 3 1 - 4 4 %
ljubezen do materinscine 2 - - 2 2 %
novi izzivi 2 - - 2 2 %
dinamicno delo in strokovno izobrazevanje 1 5 - 6 6 %
ljubezen ucencev do SJ 1 3 - 4 4 %
urejen delovni cas - 1 - 1 1 %
pestrost in ucenje ob delu - 1 - 1 1 %
korektni odnosi v kolektivu - 1 - 1 1 %
ni utemeljeno 5 6 - 11 11 %


6. Zakaj niste zadovoljni z delom?


  OS SS SKUPAJ %
polozaj in vrednotenje uciteljevega poklica 1 1 2 2 %
prevec obveznosti doma 1 - 1 1 %
casovna stiska - 1 1 1 %
premalo ucnih pripomockov 1 - 1 1 %
mesana struktura ucencev v razredu 1 - 1 1 %
nesistematicen ucni sistem - 2 2 2 %
ni interesa pri ucencih - 1 1 1 %
slabe place 1 - 1 1 %
naporno 1 - 1 1 %


7. Ste se morali za svoje sedanje delo dodatno izobrazevati?


  OS SS SKUPAJ %
DA 58 29 87 91 %
NE 6 1 7 7 %
ni odgovora 1 1 2 2 %
neformalno 50 24 74 77 %
formalno 4 1 5 5 %
oboje 4 4 8 8 %


8. Cesa ste med studijem za delo pridobili dovolj?


  OS SS SKUPAJ %
znanje 50 25 75 78 %
metodicna izhodisca 17 5 22 23 %
prakticna usposobljenost 3 2 5 5 %
ljubezen do poucevanja 1 - 1 1 %
ni odgovora 8 1 9 9 %


9. Cesa ste pridobili premalo?


  OS SS SKUPAJ %
prakticna usposobljenost 44 19 63 66 %
metodicna izhodisca 30 17 47 49 %
retorika 2 - 2 2 %
sistematika 2 1 3 3 %
multimedija 1 - 1 1 %
racunalnistvo 1 - 1 1 %
mladinska literatura 1 1 2 2 %
psihologija 1 - 1 1 %
znanje - 6 6 6 %
svetovna lit. - 3 3 3 %
ni odgovora 3 - 3 3 %


10. Predlogi za vkljucitev v program dodiplomskega studija?


  OS SS SKUPAJ %
prakticna usposobljenost 24 12 36 38 %
metodika 20 3 23 24 %
svetovna knjizevnost 4 7 11 12 %
retorika 3 1 4 4 %
psihologija 2 - 2 2 %
nova spoznanja 2 - 2 2 %
racunalnistvo 1 - 1 1 %
manjsa znanstveno st. - 2 2 2 %
pregledno znanje - 4 4 4 %
ni odgovora 19 5 24 25 %


11. Kako sledite razvoju stroke?

a) berem strokovne revije


  OS SS SKUPAJ %
DA 63 28 91 95 %
NE 2 3 5 5 %
Slovenscina v soli 48 12 60 63 %
Jis 55 27 82 85 %
Knjizevni listi 2 1 3 3 %
SR 14 12 26 27 %
Sodobna pedagogika 2 - 2 2 %
Otrok in druzina 3 - 3 3 %
Vzgoja in izobrazevanje 3 - 3 3 %
Mentor 1 - 1 1 %
Katarina 2 - 2 2 %
Solski razgledi 4 1 5 5 %
Otrok in knjiga 1 - 1 1 %
Rast 1 - 1 1 %
Prim. knjizevnost - 2 2 2 %
Revija 2000 - 1 1 1 %
Sodobnost - 1 1 1 %
Strokovne razprave - 1 1 1 %


b) berem strokovne knjige


  OS SS SKUPAJ %
DA 48 24 72 75 %
NE 17 7 24 25 %
Trdina:Besedna umetnost 1 1 2 2 %
Kos:
- Pregled svetovne knjiz.
- Pregled slov. slovstva
- Knjizevnost 		 
2
2
2 		 
-
-
4 		 
2
2
6 		 
2 %
2 %
6 %
Toporisic:
- SS
- ESJ 		 
2
3 		 
3
1 		 
5
4 		 
5 %
4 %
SSKJ 12 - 12 13 %
SP 1 - 1 1 %
Slovar tujk 1 - 1 1 %
Zagar:
- Besedilne vrste
- Slovnica 		 
2
- 		 
-
1 		 
2
1 		 
2 %
1 %
Prakticni spisovnik 1 - 1 1 %
Blazic: Kreativno pisanje 5 - 5 5 %
Jezikovni vozli 1 - 1 1 %
Kmecl:MLT 7 - 7 7 %
- Sporocanje za solo
- Sporocanje za vsakdanjo rabo
- Kreativno pisanje
- Sporocanje 		6
2
1
- 		-
-
-
4 		6
2
1
4 		6 %
2 %
1 %
4 %
Teme iz knjizevne didaktike 6 - 6 6 %
Saksida: Izhodisca in modeli sol. int. mlad. knj. 1 - 1 1 %
Kramar: Didaktika 2 2 - 2 2 %
Zagar: Didaktika SJ 4 - 4 4 %
Psihologija 1 - 1 1 %
Pouk slov.malo drugace 2 - 2 2 %
Slov. v OS 1 - 1 1 %
Ucenje z miselnimi vzorci 1 - 1 1 %
Ucna ura z ... - 2 2 2 %
uvodi v Klasje - 2 2 2 %
prirocniki knjiz.za ucitelje - 4 4 4 %
Vrecko: Ep in tragedija - 3 3 3 %
ucbeniki za SS - 2 2 2 %
publikacije ZRSS - 3 3 3 %
novitete - 1 1 1 %
Anatomija dramskega dela - 1 1 1 %
Zadravec: Umetnikov "crni piruh" - 1 1 1 %


c) udelezujem se strokovnih srecanj


  OS SS SKUPAJ %
DA 55 25 80 83 %
NE 10 6 16 17 %
slavisticna zborovanja 38 13 51 53 %
studijska skupina 13 4 17 18 %
Kopitarjevi studijski dnevi 6 2 8 8 %
strokovni aktivi 4 3 7 7 %
Supra 4 - 4 4 %
Komunikacija ucitelj - ucenec 2 - 2 2 %
Primorski slavisticni dnevi 1 - 1 1 %
seminarji ZZS 1 - 1 1 %
po katalogu 1 5 6 6 %
seminarji za ocenjevalce - 2 2 2 %


c) hodim na seminarje permanentnega izobrazevanja


  OS SS SKUPAJ %
DA 50 24 74 77 %
NE 15 7 22 23 %
Kreativno pisanje 9 - 9 9 %
Retorika 6 1 7 7 %
Interpret. um. besedil 5 - 5 5 %
Seminarji Differenta 5 - 5 5 %
Prenova pouka SJ 4 1 5 5 %
Ocenjevanje 4 3 7 7 %
Studijske skupine 4 - 4 4 %
Nivojski pouk 3 - 3 3 %
Komunikacija 3 1 4 4 %
Kopitarjevi dnevi 3 - 3 3 %
Seminarji Supre 3 - 3 3 %
Ucno ciljno nacrtovanje 3 - 3 3 %
Besedilne vrste v OS 3 - 3 3 %
Gledaliska delavnica 2 - 2 2 %
Diferenciacija pri pouku 2 - 2 2 %
Odpravljanje napak v besedilu 2 - 2 2 %
Analiza pesemskih besedil 1 - 1 1 %
Branje v luci prenove 1 - 1 1 %
Kvizi in uganke v soli 1 - 1 1 %
Delo z naglusnimi 1 - 1 1 %
Racunalnik v knjiznici 1 - 1 1 %
Filozofska fakulteta 1 - 1 1 %
Razrednik danes 1 - 1 1 %
Mentorstvo solsk. glasila 1 - 1 1 %
Uporaba lit. pri pouku SJ 1 - 1 1 %
Humanist. in dramat. v mladinski knjiz. 1 - 1 1 %
Izbrana poglavja za pouk materinscine 1 - 1 1 %
J. Kersnik in njegova doba 1 - 1 1 %
Razvijanje bralnih sposobnosti 1 - 1 1 %
Besediloslovje - 1 1 1 %
Grska tragedija (Vrecko) - 1 1 1 %
Knjiz. na maturi - 17 17 18 %
Seminar za pripravnike - 1 1 1 %
Novi ucni nacrt - 1 1 1 %


d) drugo


  OS SS SKUPAJ %
neizpolnjeno 49 29 78 81 %
izpolnjeno 16 2 18 19 %
studijska skupina 4 1 5 5 %
prenova OS 2 - 2 2 %
kulturne prireditve 2 - 2 2 %
Kopitarjevi dnevi 1 - 1 1 %
casopisi 1 - 1 1 %
racunalnistvo 1 - 1 1 %
spremljanje novitet in razvoj SJ 1 - 1 1 %
branje leposlovja 1 - 1 1 %
gledalisce 1 - 1 1 %
TV 1 - 1 1 %
Bralno drustvo Dolenjske 1 - 1 1 %
zborovanja slavistov - 1 1 1 %

Op.: Naslovi seminarjev in knjig so navedeni tako, kot v odgovorih.


12. Ali predlagate za strokovno izpopolnjevanje se kaksno drugacno obliko?


  OS SS SKUPAJ %
NE 40 22 62 65 %
delavnice 9 2 11 12 %
strokovne ekskurzije 6 1 7 7 %
seminarji 3 3 6 6 %
izmenjava izkusenj 3 2 5 5 %
racunalnistvo in audio - video opismenjevanje 2 - 2 2 %
vec nastopov 1 - 1 1 %
tematska predavanja 1 1 2 2 %


13. Menite, da je v nasi stroki (revije, casopisi, seminarji) mogoce dobiti dovolj informacij, ki so potrebne pri vasem delu?


  OS SS SKUPAJ %
DA 53 25 78 81 %
NE 6 4 10 10 %
brez odgovora 6 2 8 8 %


14. Ali ste strokovno aktivni tudi zunaj delovnega mesta (clan razlicnih komisij, pisec clankov)?


  OS SS SKUPAJ %
DA 21 12 33 34 %
NE 44 19 63 66 %


15. Imate za bodoce delo SDS kaksen konkreten predlog?


  OS SS SKUPAJ %
NE 44 21 65 68 %
ekskurzije, srecanja, okrogle mize 4 4 8 8 %
vecja obvescenost clanov 3 - 3 3 %
vec prakticnih informacij 3 - 3 3 %
vecja povezanost med obmocnimi SD 3 2 5 5 %
boljsa organiziranost seminarjev 3 1 4 4 %
zavzemanje za pravice slavistov 2 3 5 5 %
predstavitve dela SD javnosti 1 - 1 1 %
kvalitetnejsa organizacija tekmovanja za Cankarjevo priznanje 2 - 2 2 %








BBert grafika