Odlicen dosezek slovenskega slovaropisja, nujen prevajalski prirocnik
Lidija Sega: Veliki moderni poslovni slovar, anglesko-slovenski. Cankarjeva zalozba, Ljubljana 1997. Prek 80.000 gesel, 960 strani, 24.780 SIT.

Dodal bi, po svojih opazanjih, da se slovar odlikuje po izredni sistematicnosti (disciplinirani obdelavi po sprejetem vzorcu od zacetka do konca), po veliki ustvarjalni ljubezni do materinscine (poslovenitve, ob botrstvu Milojke Mansoor, segajo do zadnjih moznih meja), po ocem prijaznem tisku in nagli razvidnosti zapisa, hkrati tudi brezhibnem zapisu, saj vsebinskih in tiskovnih napak skoraj ni mogoce zaslediti, po izrednem obsegu (domala tisoc strani, tako da je komaj mogoce verjeti, da je delo zmogel en sam clovek --- nastajanje slovarja je opisano v avtoricini spremni besedi), po impresivni bibliografiji (»uporabljeni viri«, str. 17-21), na katero je oprt, po trezni urejenosti in domiselni naslovnici. Z lepotnega in uporabnostnega vidika na slovarju ne vidim sence. (Torej niso domiselni in disciplinirani samo v germanskem, anglo-ameriskem in latinskem svetu! Sicer pa, ali je o Slovencih kdaj kdo slabo mislil? Samo prilike je manjkalo, da bi se izkazali!)

Upam si zato trditi, da smo dobili eno temeljnih del slovenskega slovaropisja. Trditev moram seveda omejiti s pridrzkom, da bodo zadnjo besedo o uporabnosti in zanesljivosti poslovnega slovarja pac dali poslovnezi. Ti bodo ugotovili, koliko so gesla »popolna« in ali so prevedki sprejemljivi. Toda naj takoj zagotovim nacelno poslanstvo kateregakoli slovarja: slovar dela jezikovni red, v izrazje vnasa dolocnost in resitve predlaga v splosno sprejemljivost. Tudi za nas slovar bo torej veljalo: ce se uporabnikom kaka resitev prvi hip ne bo zdela idealna, jo bodo scasoma sprejeli zaradi avtoritete slovarja in jo pomagali v javnosti uveljaviti. Poslovni jezik se bo povzpel na visjo stopnjo kultiviranosti. Da so besede, po Shakespearu, »poor beggars« in zlepa ne povedo tistega, kar cloveku najbolj na dusi lezi, je stara stvar. Toda pomen besed in besednih zvez je arbitraren. Tudi ce beseda ali zveza po svojem izvoru ne pomeni ravno »tisto«, ji »tisti« (zazeleni, novi) pomen vsilimo. Beseda torej ta pomen pridobi. V tem pogledu se bo vrednost slovarja (se)le pokazala nekoc v prihodnosti. Tedaj bodo morebitne neuporabne ali zgresene resitve tudi same odpadle kot suho listje. Ce bo tako, bo potrebna pac revidirana izdaja. Toda zdaj je mogoce zanesljivo reci: avtorica stoji z obema nogama trdno v praksi. Tisti praksi, ki ji je posvetila zivljenje. Videti je, da si je je s svojo odzivno in akumulativno naravnanostjo nabrala za zanesljivo avtoriteto.

Negospodarstvenikom glede urejenosti in uporabnosti slovarja ostane samo drugo- in tretjerazredno paberkovanje, ki ne posega v jedro stvari, ne dopolnjuje in ne spodkopuje glavnine pridelka. Predvsem se veselimo sirokosrcnosti slovarja: ne ustavlja se strogo na meji poslovnosti, pogosto to mejo prestopa in sprejema pod streho splosno besedisce in je kot tak nadvse dragocen za slehernega slovenskega razumnika, ki se spopada z anglesko-slovenskimi vprasanji.

Stroge locnice med poslovnimi in neposlovnimi izrazi ze tako ni mogoce tocno potegniti. Verjetno fraza drop a letter into the postbox (z edinim prevedkom »vreci pismo v nabiralnik«) ni posebno strupeno poslovna, najbrz tudi ne nervous breakdown (»zivcni zlom«), cetudi je ta v neki strokovnosti brez dvoma doma. Podrocne oznake za poslovnost ali strokovnost (s kraticami AGR(onomija), BANC(nistvo), EKON(omija), TEH(nika), itd.) so nastete na notranji strani naslovne platnice in na strani 14, vendar zdravstva/medicine tam ni. Nervous breakdown je vseeno v slovarju, vendar enako kot drop a letter itd. brez podrocne oznake. (V slovarju navedeni register podrocnih oznak mu pac ne ustreza, niti DRUZB(oslovje) ne.) Torej: namesto da bomo slovarju ocitali, da je premalo poslovno ali strokovno ozkosrcen, bomo raje rekli, da je lepo, ker tudi splosnemu uporabniku razsvetljuje teren. Seveda v to smer ne gre prav dalec. Morda vcasih premalo. Pri fallen angel bi (glede na sirokosrcnost pri drop a letter in nervous breakdown) rad videl, da ne bi bil oznacen samo s FIN (finance) in pog. (pogovorno) in opremljen samo s prevedkom »podjetje, ki je zaslo v financne tezave«, pac pa da bi bil opremljen tudi s pren. (preneseno) (za prenesene/metaforicne pomene ima avtorica v spremni besedi veliko toplih besed), to pa pomeni, da naj bi bila na prvem mestu podrocna oznaka BIBL (te seveda v slovarju ni, pomenila pa bi biblijski izraz) s prvim prevodom »padli angel«, in iz tega bi bil sijajno razviden metaforicni pomen pri FIN (»podjetje, ki ...«).

Vcasih se zdi, da navedene podrocne oznake niso potrebne ali pa so malo preozke. Ali je potrebno in ali je pravilno, da ima leather (za edini pomen »usnje«) oznako KOM (komercialno poslovanje)? Po eni strani v glavnem vemo, kaj je usnje in kam spada (najbrz bi ga bilo primerno oznaciti kot surovino ali industrijski material, vendar take podrocne oznake v slovarju ni), po drugi dvomimo, da bi bilo vezano izkljucno na KOM. Torej gre v tem primeru (in njemu podobnih) konec koncev za vprasanje, ali naj si avtorica ne bi prihranila trud z zapisom podrocne oznake in bi te oznake zapisovala predvsem tam, kjer usmerjajo uporabnikovo pozornost na dolocen specializiran pomen, kjer oznaka podpira razumevanje navedenega pomena/prevedka.

Podobno je pri mine, ki ima v slovarju dva prevedka: »1. EKON rudnik, 2. mina«. Pri prvem pomenu bi si upal soditi, da je rudnik tako splosno znana (nespecializirana, nemetaforicna) zadeva, da ozje oznake ne potrebuje, saj je razumljiv brez nje, verjetno tudi prestopa okvirje EKON (ekonomija) (pravzaprav je cudno, da je rudnik EKON, usnje pa KOM) in bi oznako lahko izpustili. Ce pa naj prvi pomen ohrani EKON, naj bi drugi dobil VOJ (vojasko) ali OR (orozje). Ker pa je slovar poslovni in ne vojaski, nima v seznamu na str. 14 oznake VOJ ali OR (in sploh nic vojaskega), zato tudi v geselskem gnezdu ne dopolnjuje drugega pomena s podpomeni pehotna mina, podvodna mina. Kaze se vprasanje, ali ne bi drugega prevedka sploh izpustili, ker ne sodi v poslovni slovar (kot ne sodita drop a letter in nervous breakdown). Ali pa ostanemo pri sirokosrcnosti (in smo za to, da ostane v slovarju skupaj z drop a letter etc.) in priznamo, da uporabnost slovarja (in konec koncev celo njegova usmeritev) zaradi tega prav nic ne trpi (za splosnega uporabnika se pridobi) in raje priporocimo, da se pri fallen angel doda se biblicni pomen.

Glede strogosti usmeritve (prestopanja bregov poslovnosti) kaze torej slovar dvojno naravo. Vecinoma se strogo drzi »obicajnega« poslovnega izrazja tako v iztocnicah kot prevedkih in ostaja strog tudi pri metaforiki (recimo pri fallen angel, kjer se odpove splosnemu/vsakdanjemu/- /»neposlovnemu« pomenu in ponudi samo specializirani poslovni prevedek). Drugic je blag ze pri iztocnici (recimo pri drop a letter, ki ze sama po sebi ni poslovna in ne more ponuditi »poslovnega« prevedka). Strogo usmeritev kazeta tudi engage, engagement, kjer ne zvemo nic o »zarociti se«, »zaroka«, in verjetno je tako prav, razen ce posumimo, da zaroka lahko pade pod DRUZB (medsebojni odnosi, str. 14) in bi s tega vidika odsotnost prevoda »zarociti se«, »zaroka« ocenili kot primanjkljaj. Toda potolazi nas sirokosrcni, splosnopomenski bread z najsirsim, tudi popolnoma nekomercialnim odtenkom prevoda »kruh«.

Hvalevredno je, da vsebuje slovar lepo stevilo v samostalnike konvertiranih fraznih glagolov tipa buyout, breakdown, breakthrough, breakup, buildup (ta brez vojaskega pomena), holdover, holdup, lockout, handout (ta zal brez prevoda »izrocek«), handover, setback, layoff, layout, layover. Ti izrazi, narejeni po nadvse produktivnem vzorcu, kazejo izredno zivost anglescine in hkrati parajo zivce slovenskim anglistom, ki tezko dojamemo zadnji odtenek pomena in tipicno kontekstualizacijo. Zato so ponazoritveni (stavcni) primeri rabe, skupaj s prevodom teh primerov, vec kot dobrodosli. (Ponazoritveni primeri tipicne kontekstualizacije so seveda tudi v drugih geslih posebna odlika slovarja. So sicer bolj redki, a zapisani na mestih, kjer se zdi, da so zares potrebni.) V seznamu tovrstnih tvorjenk pogresam dropout DRUZB (»osip«; »ucenci/stevilo ucencev, ki predcasno zapustijo srednjo solo, je ne koncajo«), fallout EKOL (»radioaktivne padavine«, »radioaktivni prah«), washout EKON DRUZB (»neuspeh«, »fiasko«) in morda se katerega. Verjetno je prav, da jih nas slovar zapisuje kot eno besedo (so namrec zlozenke in bi se lahko pisale z vezajem, tako jih najdemo v Cowie & Mackin, Oxford Dictionary of Current Idiomatic English, Volume 1: fall-out, drop-out), zakaj zmeraj bolj uveljavljano pravilo je, opustiti kar najvec vezajev.

Tako gladko pri vezajih pa ne gre v zvezah, kot setting-up cost in brought in capital. Taka sta zapisa v slovarju, vendar sodim, da bi moral biti drugi zapis brought-in capital. Vezaj namrec kaze, da se prislovni clenek (v nasem primeru up, in) pomensko veze na predstojeci deleznik in z njim tvori pridevnisko zlozenko, torej pomensko enoto. Ta zlozenka igra v nasi samostalniski frazi prilastkovno vlogo, kar je se dodaten razlog, da naj se zapise vezaj in tako vizualno opozori uporabnika, katere besede tvorijo zlozenski prilastek. V drugem primeru bi in prvi hip lahko imeli za predlog, ki se pomensko veze na svoj samostalnik, to je v nasem primeru capital, to pa bi docela zameglilo ali kar iznicilo kakrsenkoli pomen. Vezaj je torej v primeru, ko pridevniska zlozenka tipa setting-up in brought-in opravlja prilastkovno vlogo, smiseln in potreben. (Po analogiji z grown-up children.)

V uvodu avtorica pravi, da nerada uporablja kazalke, ker ne mara, da bi uporabnik begal po slovarju od Poncija do Pilata, da bi kaj opravil. (No, cisto tako ne pravi, smisel njenih besed pa je tak.) Cisto brez beganja ne gre. Recimo iztocnici brought in bought navedeta uporabnika na bring in buy. Uporabnik se na tihem vprasa, ali ne bi bilo vseeno ali celo bolje, ce bi slovar tiste tri zadeve z brought navedel kar pod iztocnico brought, namesto da gremo nazaj na bring. Uporabnika morda zanima tudi, zakaj je bought posebna iztocnica, ko mu slovar ponudi le tri fraze v zvezi z njo, buying pa ni posebna iztocnica, cetudi je v slovarju stiriindvajset zadevnih fraz. Ampak se enkrat priznam: uporabnost zaradi tega ni niti najmanj prizadeta. --- Pri kratici MDL preberem, da je to »kr. za Moldovan leu«, zaradi cesar grem takoj iskat iztocnico Moldovan leu, a je ne najdem. Moldovan leu je razlozen pod iztocnico leu. Spet: uporabnost ne trpi, pojasnilo je popolno, le malo po ovinku pridem do njega. (Slovar uporablja slovenske izraze »moldavski« in »Moldavija«; ce prav vem, se zadnje case uveljavljata »moldovski« in »Moldova«, ki sta menda do domacinov bolj pravicna.)

Nadvse dragocene so resitve, ki jih ponuja slovar v zvezi s tako kocljivimi besedami, kot so nation, national, nationality, citizen, citizenship, civil. Zal ne ljubi funkcij, kot npr. sheriff in alderman, cetudi se mayorja ne brani. Velika marljivost in sistematicnost je ocitna zlasti pri sestavi zajetnih (»masivnih«) clankov tipa service, share, material, law (in toliko drugih), ki so na ljubo preglednosti tudi dosledno urejeni po zacrtanih notranjih zakonitostih (abecedni red besednih zvez z iztocnico kot prvo besedo, abecedni red besednih zvez z iztocnico kot neprvo besedo, abecedni red glagolskih povezav, abecedni red predloznih povezav).

Tiskovnih napak, kot receno, (menda) ni. (Seveda nisem prebral vseh 960 strani od zacetka do konca!) Pri minnow je zapisana stevilka 1, verjetno je ostala od nekega prejsnjega zapisa, ki se je ravnal po nekem prejsnjem sistemu. Morda zbuja malo zacudenja, vendar uporabnosti ne moti. Najbrz tudi ni tiskovna napaka.

Vse to tretjerazredno paberkovanje, ki je v jedru samo kolegialni pogovor, slovarju ne jemlje veljave. Ko se na koncu vprasamo, kdo je poleg avtorice se zasluzen za to odlicno delo, ne moremo mimo Andreja Novaka, ki je ne samo ustanovil Center Oxford pri Cankarjevi zalozbi, marvec je v tistem casu tudi vodil organizacijske slovarske nitke. Vec o tem najdemo v avtoricini spremni besedi, pa tudi o tem, kako se je ekipa osula in je kmalu ostala sama na bojiscu. To pa zanjo nikakor ni pomenilo, da naj se ona vrze pusko v koruzo. Spodbujana s strani zalozbe po urednicah Kseniji Dolinar in Mojci Hocevar in z redaktorskima pomocnikoma Naniko Holz in Jozetom Sekirnikom ali z naslonitvijo na ze omenjeno slovenisticno pomoc Milojke Mansoor je delo pripeljala do zmagovitega konca. Ko se bo dodobra odpocila, bo zacutila, da ji nekaj manjka. Takrat se bo vrgla na slovensko-angleski poslovni slovar, ki vsekakor ne bo samo sedanji anglesko-slovenski obrnjen na glavo, marvec bo vpeljal tipicne in prepotrebne slovenske iztocnice (kratice, imena ustanov, uradov, podjetij, itd., itd., itd.). Tudi v tistem slovarju bodo verjetno pridodali avtoricino biografijo (kot so jo tu na 7. strani) --- in zakaj je ne bi, nic takega ni v njenih nekaj malega vec kot osemnajstih pomladih, da bi bilo treba prikriti. Najmanj to, da je bila v letih 1991 do 1992 predsednica DZTPS (Drustva znanstvenih in tehniskih prevajalcev Slovenije), kar je sedanja biografija brez potrebe zamolcala. Avtorica bo s svojim ugledom nedvomno spodbudila prav to svoje DZTPS za sozaloznistvo pri tako potrebnih prirocnikih, kot sta ta in prihodnji slovar, da bi tako --- vsaj za clane DZTPS in studente anglistike (prihodnje prevajalce!) --- napravilo ceno bistveno dostopnejso.