Lik oceta v Kersnikovih Kmetskih slikah

Zborovanje slavistov lanskega oktobra v Kranju je nosilo naslov Janko Kersnik in njegova doba. Teme referatov so se tako nanasale na literalno delo Janka Kersnika. Iz mnozice njegovih del sem za seminarsko nalogo izbrala Kmetske slike.

Navadno je v Kmetskih slikah predmet obravnave poeticni realizem in kruti boj za prezivetje, jaz pa sem v svojem prispevku (podlaga zanj je seminarska naloga) posvetila pozornost liku oceta, ki se pojavlja v teh pripovedih.

Namen prispevka je ugotoviti, kako mladina gleda na odnose med oceti in njihovimi otroci v Kmetskih slikah. Zato prispevek temelji na sodelovanju z ucenci pri pouku knjizevnost.

2  Povzetek

Osrednji del prispevka opisuje, kako ucenci vidijo ocete v posameznih pripovedih: 3. poglavje vsebuje vprasanja za ucence, ki sem jih sestavila tako, da je poudarek na lastnostih ocetov v posameznih zgodbah; 4. poglavje pa vsebuje odgovore ucencev na omenjena vprasanja ter mojo in skupno analizo teh odgovorov.

Na koncu je se zakljucek, ki vsebuje oceno sodelovanja ucencev pri taki obravnavi in ugotovitev, kako vrednotijo dolocene lastnosti ocetov.

3  Naloga za ucence

Pri pouku knjizevnosti v 7. razredu smo se z ucenci osredotocili na ze prej omenjeni lik oceta v Kersnikovih Kmetskih slikah, ki so jih ucenci prebrali za domace branje.

Za to obravnavo smo izbrali stiri pripovedi, v katerih nastopajo ocetje v odnosu do svojih otrok, in sicer:

• Mackova oceta (stari Macek),

• Kmetska smrt (stari Planjavec),

• Rojenica (Koporcev Jurca),

• Ponkrcev oca (oce mladega Ponkrca).

1. skupina:

Mackova oceta

• Kaj je stari Macek odgovoril pripovedovalcu, ko ga je ta vprasal, kdaj bo nehal gospodariti?

• Cesa se stari Macek boji?

• Kaj se staremu Macku zgodi?

• Na kaksen nacin stari Macek zahteva denar od svojega sina?

• Kaj pravi stari Macek na prosnjo, naj odpusti sinu?

• Kaksno usodo napoveduje svojemu sinu?

• Kaj odgovori sin, ko ga pripovedovalec vprasa, kako je ravnal s svojim ocetom?

• Kaksen zgled je dal stari Macek svojemu sinu?

• Napisi besede, v katerih se kaze ocetovo sovrastvo do sina!

• Ali je boj za prezivetje vreden vec kot ljubezen med ocetom in sinom? Pojasni!

• Kaksne ocetovske lastnosti lahko pripisemo staremu Macku?

• Kaj je glavno dogajanje v tej pripovedi?

• Kako je Planjavec razdelil svojo zapuscino? Na koga je pri tem predvsem mislil?

• Kako je stari Planjavec pred usodnim padcem razmisljal o tem, da bi prepustil svoje posestvo kateremu izmed svojih treh sinov?

• Zakaj je zelel biti gospodar, dokler je se zmogel delati?

• Ali kje v besedilu lahko zasledimo, da Planjavec z ljubeznijo govori o svojih otrocih?

• Kaksne ocetovske lastnosti je imel Planjavec?

• Primerjaj oceta iz obeh pripovedi in napisi svoje mnenje o njiju!

Rojenica

• Kaksen privid je imel Koporcev Jurca, ko se je po proslavljanju sinovega rojstva pozno ponoci vracal domov?

• Kaj je Jurca sklenil po tem prividu?

• Kaj vse je Jurca zrtvoval za svojega sina Stefana, da se je ta lahko solal?

• Ali se je Jurca kaj jezil zaradi sinovega solskega neuspeha?

• S cim se je Jurca tolazil ob Stefanovem neuspehu?

• Kaj je Jurca podaril svojemu sinu?

• Kako se je Jurca vedel ob sinovem odhodu v vojsko?

• S cim se je Jurca spet tolazil?

• Kako je Jurca izrazil svoja custva, ko je izvedel za sinovo smrt?

• Kaksne ocetovske lastnosti so znacilne za Koporcevega Jurco?

• Zakaj krstijo Tolstovrsnikovega novorojencka za Ponkrca?

• Kdaj Ponkrcev oce obisce svojega sina?

• Zakaj cuti Ponkrcev oce dolznost, da pred smrtjo vidi svojega sina?

• Zakaj oce Ponkrcu izpove svojo zgodbo?

• Kaksnega oceta imamo pred seboj v tej pripovedi?

• Iz cesa na koncu lahko razberemo, da je sin odpustil ocetu njegovo zivljenjsko napako?

• Primerjaj oceta iz obeh pripovedi in napisi svoje mnenje o njiju!

a) Oznake ocetov v 1. skupini

Koporcev Jurca                          Ponkrcev oca

• skrben, --- slab oce, ki se ne zanima za sina,

• prijazen, --- ni pravi oce, ker ni skrbel za svojega sina,

• naiven, --- oce, ki je odsel po svoje.

• ima rad svojega sina,

• je ponosen na svojega sina,

dober oce.

b) Primerjava ocetov v 1. skupini

• Koporcev Jurca je stal svojemu sinu ob strani od rojstva pa do smrti. Ponkrcev oce pa je izginil ze pred sinovim rojstvom.

• Oba sta dobra oceta, saj je tudi Ponkrcev oce cutil to dolznost, da je priznal svoje ocetovstvo.

• Ponkrcev oca je bil slab oce, ker sina ni priznal.

• Ponkrcev oce je bil slab, ker ga ni nic zanimalo, kaj bo z Ursko in sinom; Koporcev Jurca je imel rad svojega sina, saj ga je dal solat v mesto.

Zanimivo je, da nekateri ucenci vrednotijo oceta mladega Ponkrca kot dobrega, ceprav se ob sinu pojavi sele tik pred smrtjo.

c) Oznake ocetov v 2. skupini

Stari Macek                             Stari Planjavec

• trmast, --- dober,

• grob, --- delaven,

• tezko odpusca, --- skrben,

• mascevalen, --- trden,

• jezen, --- neobcutljiv,

• ne skrbi za svojega sina, --- zaprt vase,

• nezadovoljen, --- imel je rad svoje otroke,

• nepopustljiv, --- trd do svojih otrok,

• slab zgled svojemu sinu. --- v sebi nosi nekaj neznosti.

d) Primerjava ocetov v 2. skupini

• Oba sta si podobna. Vsak ima svoj razlog, da ne zapusti posestva sinu. Stari Macek se boji slabega ravnanja z njim na starost. Planjavec pa se je hotel pocutiti koristnega.

• Oba sta bila trda do svojih otrok, toda Planjavec je kazal vec ljubezni. Stari Macek daje slab zgled svojemu sinu. Planjavec pa je trden in delaven, zato imajo tudi njegovi otroci lepsi zgled.

• Stari Macek ni kazal nobene ljubezni in kaksne neznosti do svojega sina. Po mojem mnenju sploh ni bil oce. Planjavec pa je imel le nekaj ljubezni v srcu.

• Stari Macek ni hotel zapustiti kmetije sinu, ker se je bal, da ga bo sin na stara leta nagnal od hise. Stari Planjavec pa noce zapustiti posestva pred smrtjo zato, ker misli, da otroci ne bodo znali prav gospodariti. Imata skupno lastnost, da svojim otrokom ne zaupata.

• Stari Macek bi moral biti bolj ljubezniv do svojega sina in se mu vse to ne bi zgodilo. Planjavec pa je imel prave lastnosti za dobro vzgojo otrok.

Zanimivo je, da nekateri ucenci vidijo vzrok za zalostni konec starega Macka v tem, da ni bil dober zgled svojemu sinu, manj pa v materialnih okoliscinah.

Na vprasanje, Kateri tip oceta prevladuje v Kmetskih slikah?, so ucenci odgovorili, da trden oce, ki je do svojih otrok dober predvsem v dejanjih, ljubezen do otrok pa manjkrat izrazi s custvi.

Na vprasanje, Kateri ocetje najbolj jasno izrazajo svoja custva?, so ucenci odgovorili takole (povzetek).

Najbolj jasno izrazata svoja custva do sina stari Macek, ki tako sovrazi svojega sina, da bi ga rad pregnal s posestva, in Jurca, ki se nenehno zrtvuje za sinovo boljse zivljenje. V Ponkrcevemu ocetu lahko ocetovo ljubezen razberemo iz priznanja krivde svojemu nezakonskemu sinu. Pri kmetu Planjavcu pa so custva do otrok neizrazena in se kazejo predvsem v delitvi zapuscine, kjer daje prednost otrokom.

Z ucenci smo skupaj naredili sklep, v katerem ugotavljamo,

5  Sklep

Moja obravnava temelji predvsem na sodelovanju z ucenci, ki je bilo v precejsnji meri zadovoljivo.

Ucenci 7. razreda seveda razmisljajo o odnosu oceta do svojih otrok na nacin, ki je znacilen za njihovo starost. Na prvo mesto postavljajo vrednote, kot so skrbnost, delavnost, dobrota, trdnost itn.

Ucenci v sklepu ugotavljajo, da na ocetov odnos do njegovih otrok ne vplivajo zgolj zunanje, stvarne okoliscine (kot se to na splosno ugotavlja za Kersnikov realizem v teh pripovedih), pac pa tudi subjektivno-psiholoske okoliscine, kot so vrazeverje ter lahkoziva in neodgovorna osebnost.

Tako ucenci ob njim dostopni analizi oseb na svoj nacin presegajo stereotipne solske predstave o Kersnikovem realizmu.

---