|
Kodni sistem Slovenska knjizevnost Avtorji Urednistvo <-> bralci |
Jezik in slovstvo Gradivo |
Jezik in slovstvo Kazalo letnika Zadnja verzija |
| Valentina Kante |
Ustvarjalno pisanje
F. Petrarca: Sonet
Na vprasanje, ali je mozno Petrarkov sonet obravnavati tudi nekoliko drugace, sem dobila delni odgovor ze na predavanju Kreativno pisanje prof. Milene Blazic'. Predavanje in nacini ustvarjalnega pisanja, ki jih opisuje v svoji zanimivi knjigi, so me spodbudili, da sem poskusila ucno uro izpeljati drugace kot obicajno.
Ker so dijaki ze poznali pojem renesancna knjizevnosti in ker literarna dela obravnavamo v kronoloskem zaporedju, ni bil vec potreben literarnozgodovinski okvir. Dijaki so na listu dobili naloge, ki so jih resevali individualno in v skupinah. S prvo, uvodno nalogo, ki je bila skupna vsem, so dobili informacijo o pesnikovem zivljenju in delu, s cimer je bilo delno ze zadosceno zahtevam ucnega nacrta. Ostale naloge so resevali v skupinah, pri cemer je bila zahtevnost nalog, kolikor se je dalo, v sorazmerju s sposobnostjo dijakov. Nekatere skupine so imele pred seboj besedilo, druge pa so naloge resevale brez njega. Sledilo je porocanje posameznih skupin. Za konec so dijaki se primerjali dva razlicna prevoda istega Petrarcovega soneta izpod prevajalskih peres Cirila Zlobca in Andreja Capudra.
Zdi se, kot da srednja sola ni vec primeren kraj za ustvarjalno pisanje. Res da omejenost z urami po eni strani in preobsezen ucni nacrt po drugi ponavadi onemogocata ucitelju, da bi ob vsaki ucni enoti v razredu uvajal ustvarjalno delavnico, toda skromne izkusnje ob obravnavi Petrarcovega soneta in nekaterih drugih besedil so potrdile, da premalo cenimo ustvarjalnost srednjesolcev in da ura, namenjena resevanju tovrstnih nalog, se zdalec ni izgubljena. Celo nasprotno; dijaki so se med resevanjem nalog tudi zabavali in se mimogrede se marsicesa naucili. Naj to ne zveni kot Kaj me briga ucni nacrt!, ampak kot blagodejna osvezitev srednjesolskega pouka slovenskega jezika.
Francesco Petrarca (1304-1374)
SONET (61)
O, blazen bodi cas pomladnih dni
in blazen mesec, leto, blazen kraj,
kjer bil od dvoje lepih sem oci
tako prevzet, da sem njih suzenj zdaj.In blazen prvi grenko sladki vzdih
ki z Amorjem me v eno je spojil,
in blazen lok, puscice, ki od njih
v srce krvave rane sem dobil.In blazene zelje, solze in vzdihi
in se besede mnoge, brez stevila,
ki z njimi klical drago sem imeIn blazeni naj bodo vsi ti stihi,
ki njo slave, in misel, ki le nje,
le nje se je za vselej oklenila.Prevedel: Ciril Zlobec
Bog z vami, mesec, dan in srecno leto
in doba, ura, cas in milo mesto,
kjer dvoje oces je zalih naslo cesto
mi v duso, ki jo zdaj drze zajeto!Bog s tabo, moje prvo zlo presveto,
gorje, ki ga zaljubljen nosim zvesto,
in s tabo, lok, ki vame streljas cesto,
da v ranih krci se srce zadeto!Bog z vami, o glasovi brez stevila,
ko klical sem ime bozanske zene,
o vzdihi, solze, pozelenja sila!Bog z vami, listi, kjer pojo, do ene,
vse pesmi slavo njej, a misel mila
pozna edino njo, druge nobene!Prevedel: Andrej Capuder
|
Francesco Petrarca (1304-1374) velja za zacetnika _____ lirike. Rodil se je v Arezzu v _____ kot sin premoznega firenskega notarja. Studiral je _____ in zivel nekaj casa v Avignonu. Tam je 6. aprila 1327 v neki cerkvi spoznal _____ , poroceno de Sade, ki je postala glavni predmet njegove ljubezenske _____ . Veliko je potoval, 1353 se je vrnil v Italijo, zivel v vec italijanskih mestih in umrl v Arquaju. Ze za casa svojega zivljenja je bil imenovan za _____ . Petrarca je veliko pisal, predvsem v _____ jeziku: nedokoncani zgodovinski ep v devetih spevih Afrika, pisma, moralno-filozofske spise. Za razvoj _____ knjizevnosti pa je pomembna njegova _____ Il Canzoniere, napisana v _____ , ki obsega vec kot 300 sonetov, poleg teh pa se kancon, sestin, ballat in madrigalov. Vecino pesmi je posvetil _____ . Zenska mu pomeni nekaj vzvisenega, po njej hrepeni z naravno ljubeznijo, ki je _____ . S tem je postal predhodnik romanticne ljubezni. Petrarca je uporabljal klasicno obliko soneta (imenujemo ga klasik soneta), za katero je znacilno, da ima _____ verzov, razporejenih v stiri kitice: prvi dve sta _____ in se imenujeta kvartini, zadnji dve pa sta _____ in se imenujeta tercini. V kvartinah so bile obicajno oklepajoce rime, v tercinah pa najveckrat verizne. Verz ima _____ zlogov. Posnemanje Petrarcovega nacina pisanja imenujemo _____ . |
anticne / renesancne / romanticne Franciji / Italiji / Spaniji zemljepis / veterino / pravo Lauro / Francko / Benedikto dramatike / proze / poezije svetnika / kralja pesnikov / najboljsega dramatika latinskem / hebrejskem / grskem anticne / renesancne / romanticne zbirka crtic / drama / pesn. zbirka francoscini / anglescini / italijanscini materi / ocetu / svoji izvoljenki srecna / nesrecna / duhovna dvanajst / osem / stirinajst stirivrsticni / trivrsticni / dvovrsticni stirivrsticni / trivrsticni / dvovrsticni sest / devet / enajst petrarkizem / humanizem / sonetizem
|
In blazen prvi grenko sladki vzdih,
in blazen mesec, leto, blazen kraj,
in blazen lok, puscice, ki od njih
tako prevzet, da sem njih suzenj zdaj.
O, blazen bodi cas pomladnih dni,
ki z Amorjem me v eno je spojil,
kjer bil od dvoje lepih sem oci
v srce krvave rane sem dobil.In blazeni naj bodo vsi ti stihi,
ki z njimi klical drago sem ime.
In blazene zelje, solze in vzdihi
ki njo slave, in misel, ki le nje,
in se besede mnoge, brez stevila,
le nje se je za vselej oklenila.
O, blazen bodi cas pomladnih dni
skrb vsak dan mu pomlajena nevesta,
trpljenje in obup mu hlapca zvesta,
kjer bil od dvoje lepih sem oci
tako prevzet, da sem njih suzenj zdaj.
in blazen mesec, leto, blazen kraj,
in pes cuvaj, ki se nikdar ne utrudi.
zivljenje jeca, cas v nji rabelj hudi,In blazen prvi grenko sladki vzdih,
ki z Amorjem me v eno je spojil,
ti kljuc, ti vrata, ti si srecna cesta,
ki pelje nas iz bolecine mesta,
in blazen lok, puscice, ki od njih
tje, kjer trohljivost vse verige zgrudi;
Prijazna smrt! predolgo se ne mudi:
v srce krvave rane sem dobil.In blazene zelje, solze in vzdihi
tje, kamor moc preganjavcov ne seze,
in se besede mnoge brez stevila,
ki z njimi klical drago sem ime.
tje, kamor njih krivic ne bo za nami,
tje, kjer znebi se clovek vsake teze,In blazeni naj bodo vsi ti stihi,
tje v posteljo postlano v crni jami,
v kateri spi, kdor vanjo spet se vleze,
ki njo slave, in misel, ki le nje,
le nje se je za vselej oklenila.
de glasni hrup nadlog ga ne predrami.
O, _____ bodi cas _____ dni
in _____ mesec, leto, _____ kraj,
kjer bil od dvoje _____ sem oci
tako _____ , da sem njih suzenj zdaj.In _____ prvi _____ _____ vzdih,
ki z Amorjem me v eno je spojil,
in _____ lok, puscice, ki od njih
v srce _____ rane sem dobil.In _____ zelje, solze in vzdihi
in se besede mnoge brez stevila,
ki z njimi klical _____ sem ime.In _____ naj bodo vsi ti stihi,
ki njo slave, in misel, ki le nje,
le nje se je za vselej oklenila.
O, blazen bodi cas pomladnih _____
in blazen mesec, _____ , blazen kraj,
kjer bil od dvoje lepih sem _____
tako prevzet, da sem njih _____ zdaj.In blazen prvi grenko sladki _____ ,
ki z Amorjem me v eno je spojil,
in blazen lok, _____ , ki od njih
v srce krvave _____ sem dobil.In blazene zelje, _____ in vzdihi
in se besede mnoge, brez stevila,
ki z njimi klical drago sem _____ .In blazeni naj bodo vsi ti _____ ,
ki njo slave, in _____ , ki le nje,
le nje se je za vselej oklenila.
zalost: ____________________
veselje: ____________________
saljivost: ____________________
besedno igro: ____________________
posmeh: ____________________
7. Naslednjim besedam poisci cim vec rim, nato pa jih uporabi v poljubni pesmi!
kraj: ____________________
oci: ____________________
vzdih: ____________________
dobil: ____________________
stihi: ____________________
stevila: ____________________
8. Napisi kratko ljubezensko zgodbo, v kateri bos uporabil naslednje besede:
pomlad, kraj, oci, suzenj, vzdihi, Amor, puscice, rane, solze, zelje, besede, ime, stihi, misel
9. Prepesni Petrarcovo pesem tako, da bo v njej prisotna ironija!
10. Spremeni Petrarcovo pesem v ljubezensko pismo srednjesolca (lahko v slengu)!
11. Resi krizanko in gesla vpisuj vodoravno v pripravljene kvadratke. V oznacenih poljih navpicno bos dobil se eno geslo, ki je zelo povezano z renesancno knjizevnostjo!
|
1. letni cas, v katerem se prebuja narava 2. clovek, ki je popolnoma brez vsakrsnih pravic 3. drug, zaznamovan izraz za verz 4. mocno custveno vznemirjen |
5. grski bog ljubezni 6. poskodba na cloveskem tkivu 7. tanka palica za streljanje z lokom 8. poln srece, hvaljen zaradi srece |
12. Pred tabo je resena krizanka. Tvoja naloga je, da opises gesla!
13. Kaksne asociacije ti vzbudijo naslednje besede?
blazen: ____________________
suzenj: ____________________
puscice: ____________________
stihi: ____________________
Amor: ____________________
14. Napisi najbolj izvirno definicijo naslednjih besed:
blazen: ____________________
suzenj: ____________________
puscice: ____________________
stihi: ____________________
Amor: ____________________
15. Spodnje besede imajo poleg osnovnega tudi preneseni pomen. Poisci ga!
mesec: ____________________
srce: ____________________
pomlad: ____________________
16. Poisci besedne druzine naslednjih besed!
pomlad: ____________________
dan: ____________________
leto: ____________________
rane: ____________________
besede: ____________________
17. Napisi cim vec besed iz crk P E T R A R C A!
18. Samostalnikom pripisi cim vec pridevnikov!
____________________ dan
____________________ srce
____________________ misel
____________________ ime
____________________ vzdih
____________________ stihi
____________________ oci
19. Besedam poisci sopomenke in protipomenke!
|
sopomenke kraj --- ____________________ ime --- ____________________ lep --- ____________________ prevzet --- ____________________ krvav --- ____________________
|
protipomenke dan --- ____________________ suzenj --- ____________________ lep --- ____________________ sladek --- ____________________ drag --- ____________________
|
Oci niso samo organ vida, ampak v nekaterih stalnih besednih zvezah (frazemih) lahko pomenijo se marsikaj drugega.
Kaj pomeni,
3. Resitve
1. naloga:
renesancne, Italiji, pravo, Lauro, poezije, kralja pesnikov, latinskem, renesancne, pesniska zbirka, italijanscini, svoji izvoljenki, nesrecna, stirinajst, stirivrsticni, trivrsticni, enajst, petrakizem
2., 4., 5. naloga:
O, blazen bodi cas pomladnih dni
in blazen mesec, leto, blazen kraj,
kjer bil od dvoje lepih sem oci
tako prevzet, da sem njih suzenj zdaj.In blazen prvi grenko sladki vzdih
ki z Amorjem me v eno je spojil,
in blazen lok, puscice, ki od njih
v srce krvave rane sem dobil.In blazene zelje, solze in vzdihi
in se besede mnoge, brez stevila,
ki z njimi klical drago sem imeIn blazeni naj bodo vsi ti stihi,
ki njo slave, in misel, ki le nje,
le nje se je za vselej oklenila.
F. Preseren: Soneti nesrece
5.
Zivljenje jeca, cas v nji rabelj hudi,
skrb vsak dan mu pomlajena nevesta,
trpljenje in obup mu hlapca zvesta,
in pes cuvaj, ki se nikdar ne utrudi.Prijazna smrt! predolgo se ne mudi:
ti kljuc, ti vrata, ti se srecna cesta,
ki pelje nas iz bolecine mesta,
tje, kjer trohljivost vse verige zgrudi;tje, kamor moc preganjovcov ne seze,
tje, kamor njih krivic ne bo za nami,
tje, kjer znebi se clovek vsake teze,tje v posteljo postlano v crni jami,
v kateri spi, kdor vanjo spat se vleze,
de glasni hrup nadlog ga ne predrami.
Zalostni spomin na pomlad; Kaj je lepse kot ljubiti; Amorju se trese roka;
Iz mojega notesa; Kaj neki meni srcna bol pomeni
7. naloga: npr.
raj, gaj, zakaj, vprasaj, migljaj ...
prisli, zaspi, poti, vsadi, sledi, reci ...
prepih, navdih, oddih ...
sadil, prsil, preliv, zavil, odriv ...
vzdihi, prepihi, navdihi ...
zgubila, polila, gnojila, zmotila ...
Otrok neugnan sprasuje me, zakaj
ves svet je en sam velik vprasaj.
Odgovor temu logicen sledi:
zato, ker vsaki noci dan sledi.
Tudi v veliko mesto Pozabljeni Kraj je prisla pomlad in z njo vsa bujna lepota prebujajoce se narave. Alencica je pridno pomagala mami pri generalnem ciscenju stanovanja, a njene misli so sle skozi stene, ne --- bolje receno skozi strop dvanajstnadstropnega stanovanjskega bloka. Le kje si, moj Miki? Tako je klicala njegovo ime. Zakaj ne prides vec nazaj? Taksni in podobni vzdihi so polnili srce uboge petnajstletne deklice, ki je komaj dobro vedela, kaj so srcne rane. Nikoli se ni slisala se za tistega navihanega Amorja, ki zna tako dobro izstreliti usodno puscico, da te zadene naravnost v srce in ti ne da vec miru. Ce bi bila uboga Alencica pesnik, bi se usedla v najbolj romanticni koticek stanovanja --- sla bi pod modro nebo balkona in tam izlila svojo bol na papir; vzviseni stihi o nesrecni ljubezni bi bili pomesani z grenkimi solzami in neuslisanimi zeljami. Hrepenece je dvigala oci proti nebu in spet zaklicala njegovo ime. Nesrecni deklici se je zdelo, da postaja suzenj balkona, sobe, stanovanja, bloka in celega sveta. Vsaka mamina beseda se ji je zdela kot veriga, s katero je priklenjena na zemljo. On pa tam zgoraj, svoboden. Nic ni pomagalo. Vrnila se je v dnevno sobo, vzela v roke njegovo kletko in jo zacela cistiti. Da jo bo nasel cisto, ko se bo vrnil, ubogi moj Miki.
9. naloga: npr.
O, ti nesrecni cas pomladnih dni
nesrecni mesec, leto, izgube kraj,
kjer bil od dvoje mocnih sem pesti
tako zadet, da sem na intenzivni zdaj.Poguben prvi grenko grenki vzdih,
ki s klofuto me v steno je zabil,
in velik sod, kozarci, ki skoz njih
v suho grlo tolazbe vino sem izlil.Vse dolge prosnje, solze in vzdihi
besede dolge --- vse je pozabila,
ko stal kot trcen sem sred ucilnice.Solit naj gredo se vsi stihi,
ki njo slave, in fantov klapa, ki le nje,
le nje se je kot parazit oklenila.
Haj! Ti je kaj jasno, da je spet pomlad in da sem cist zadet? Pa ne od trave, ampak od tebe. Ce ti ni se nobeden izjavil, da si dobra mrha, naj bo to moj prvi pomladni puseljc zate. Pa saj vem, da te oblegajo kot muhe marmelado, pa mi ni mar --- vzamem pipsss in zrak je cist. A prides v petek zvecer v Cream? Tezko bom zdrzal, ce te ne bo. Cau bella! Tvoj Zoki
11. naloga:
1. pomlad, 2. suzenj, 3. stih, 4. prevzet, 5. Amor, 6. rane, 7. puscice, 8. blazen
navpicno: Petrarca
12. naloga: npr.
1. letni cas, v katerem se prebuja narava
2. clovek, ki je popolmoma brez vsakrsnih pravic
3. drug, zaznamovan izraz za verz
4. mocno custveno vznemirjen
5. grski bog ljubezni
6. poskodba na cloveskem tkivu
7. tanka palica za streljanje z lokom
8. poln srece, hvaljen zaradi srece
13. naloga: npr.
blazen: nebesa, omama, srecen, zadoscenje, pozaba ...
suzenj: verige, crnec, ubogi, brezpravnost, nemoc ...
puscica: lok, tekmovanje, bolecina, ost, tarca ...
stihi: verzi, kitice, pesnik, stihija, poezija, Preseren ...
Amor: bog ljubezni, puscice, Eros, krilat ...
14. naloga: npr.
blazen je tisti, ki se imenuje Blaz
suzenj je najstnik, ki je priklenjen k solski klopi
puscica je kratkotrajna puscoba
stihi so tisto, kar povzroci stihijo cloveka
Amor je najucinkovitejsi zmagovalec lokostrelskega tekmovanja
15. naloga: npr.
mesec: nosi ga mesec, je mesecen
srce: mati je srce druzine, od zalosti mu je pocilo srce, srce nosi na dlani
pomlad: ima osemnajst pomladi, pomlad zivljenja
16. naloga: npr.
pomlad: pomladanski, pomladek, pomladiti, mlad, mladez, mladina ...
dan: danasnji, danes, danica, dandanes, daniti se ...
leto: letopis, letos, letosnji, letovanje, letoviscar, leten, polleten ...
rane: raniti, ranica, ranitev, ranjenec, ranjenka, ranocelnik ...
besede: dobeseden, besedica, besedicenje, besedilo, prebesediti, besedisce, besedotvoron, besednjak, besedolomen, besedje ...
17. naloga: npr.
Petra, pet, peta, prt, pater, car, trapa, par ...
18. naloga: npr.
dober, dezeven, soncen, turoben, mrzel, pomladni, dolg, nenavaden, vroc ... dan
ljubece, hladno, zaljubljeno, prizadeto, uzaljeno, vroce, dobro, bolno, slabo ... srce
pregresna, topla, prijazna, odkrita, pametna, boleca, nenandna, pohujsljiva ... misel
rojstno, krstno, nenavadno, partizansko, pomenljivo, priznano, nevsakdanje ... ime
globok, tih, bolec, glasen, zaljubljen, hrepenec, zalosten, odresilen, pobozen ... vzdih
rimani, izvirni, lepi, svobodni, klasicni, Presernovi, nenavadni, metaforicni ... stihi
modre, nebeske, tople, velike, zaskrbljene, vprasujoce, vznemirljive, pohlepne ... oci
19. naloga:
|
sopomenke kraj --- prostor ime --- naziv lep --- ceden prevzet --- obcudujoc krvav --- ranjen
|
protipomenke dan --- noc suzenj --- gospodar lep --- grd sladek --- grenek drag --- poceni
|
individualno
