Prirocnik za samostojno branje in interpretacijo Gospe Bovaryjeve G. Flauberta
Flaubert, Gustave (1996). Gospa Bovaryjeva. Spremna besedila napisala Nada Barbaric. (Zbirka Klasje). Ljubljana: DZS.

Literarnoumetnostna besedila najdemo razen v berilih/ucbenikih tudi v posebej oblikovanih izdajah obveznega branja za srednjesolce (gimnazijce). Med takimi izdajami so zelo pomembne tiste iz zbirke Klasje, ki jih ze nekaj let izdaja DZS. V njih najdemo poleg integralnih ali skrajsanih besedil iz slovenske in svetovne knjizevnosti tudi informacije o literarnoumetnostnem besedilu, njegovi umetniski naravi ter o zmoznostih recepcije in komuniciranja z besedilom v vzgojno-izobrazevalnem procesu. Tovrstne izdaje so namenjene predvsem srednjesolcem, ki lahko v njih najdejo mnogo pobud za lastno raziskovanje, zato je osnovna vrednost takih izdaj njihova literarnodidakticna narava.

Ena izmed knjig iz zbirke Klasje je posvecena Flaubertovemu romanu Gospa Bovaryjeva. Priredila in osmislila jo je Nada Barbaric. Iz zanimanja, ki ga didakticna znanost ze leta kaze za ta roman, so izsle stevilne teorije romana, med katerimi je zelo pomembna tista, ki se je osredotocila na celostno interpretacijo romana. Zanimanje didakticne znanosti za roman se pokriva z literarnimi interesi srednjesolcev; dokazano je, da je srednjesolcem najblizja realisticna vrsta proze in da je na prvem mestu njihovega zanimanja evropski realisticni roman. Poleg likov in zgodbe jih najbolj zanimajo tematsko-idejna zasnova romana, kompozicija, jezik in slog. To so ravnine, o katerih Nada Barbaric osmisljeno govori v vec poglavjih omenjene izdaje. Avtorica je, upostevajoc osnovne dolocilnice, po katerih poteka interpretacija romana (ucenceva recepcija, literarnoumetniska narava romana, literarnozgodovinske okoliscine nastanka romana), in dejstvo, da zahteva interpretacija najzapletenejse literarne vrste (romana) od ucitelja precej sposobnosti, od ucenca pa izjemno udejstvovanje, ucencem ponudila navdihujoce gradivo, ki jim bo v pomoc pri njihovem delu. Zato si vsako posamezno poglavje zasluzi nekaj besed.

Skrbno izbrani podatki v prvem poglavju Kronoloski pregled Flaubertovega zivljenja in dela kronolosko sledijo najpomembnejsim dogodkom v zivljenju in literarnem snovanju velikega francoskega romanopisca. Z njimi umestimo besedilo. Ceprav je vprasanje umestitve v didakticni literaturi obdelano, je v ucbenikih/berilih pogosto izpusceno in tudi pri pouku neredko zanemarjano. Svet umetniskega dela je avtonomen svet, zato ga lahko dozivljamo tudi zunaj casovnih in prostorskih dolocilnic, to je tako imenovano subjektivno dozivljanje dela. Pri srednjesolski interpretaciji literarnega dela se poleg subjektivnega dozivljanja dela raziskujejo tudi vse pomembne okoliscine, ki so v njem objektivirane, rezultat tega raziskovanja pa vodi k objektivnemu vrednotenju literarnega dela in h kriticnemu razmerju do njega, kar je ena od pomembnejsih nalog pouka knjizevnosti.

Tudi poglavje Gustave Flaubert in njegov cas sledi takemu pristopu k romanu. Avtorica je v obliki sinhrone preglednice prikazala najpomembnejse dogodke iz Flaubertovega zivljenja in dela, dogajanja v evropski (in slovenski) kulturi ter zgodovinske dogodke (tudi znanstvena odkritja), zamejene z letoma knjizevnikovega rojstva in smrti (1821-1880). Ta primerjalni pregled ucencu ne bo samo olajsal umestitve romana Gospa Bovaryjeva v celotni Flaubertov opus in ustvarjalno obdobje, v katerem je nastal, oziroma v slogovno obdobje, ki mu pripada, ampak bo osvetlil tudi okoliscine, ki so pogojevale njegov nastanek (druzbeni in literarni kontekst). S tem je avtorica k delu pristopila zgodovinsko in tako dolocila mesto Flaubertovega izjemnega dela v vrsti evropskih literarnih stvaritev.

Nadaljnjih dvajset strani, enostavno naslovljenih Uvodne opombe, je razdeljeno na nekaj delov. Prva dva (Politicno in druzbeno ozracje v Franciji v letih 1850-1860 ter Gustave Flaubert v letih 1850-1860 in nastanek romana Gospa Bovaryjeva) se ukvarjata z umestitvijo romana Gospa Bovaryjeva v Flaubertov opus. Avtorica spremlja njegovo genezo od leta 1850, ko ga Flaubert zacne pisati, do let, ki sledijo »procesu Bovary«. Ta umestitvena besedila prinasajo nove podatke o romanu: zacetna ideja in viri, njegova tema, pisateljeve ustvarjalne tezave, proces proti avtorju in njegovemu romanu. Taka umestitev literarnega dela ima poleg informativne tudi motivacijsko vlogo --- ucenca seznani s podatki, brez katerih ne more vstopiti v besedilo, hkrati pa ga motivira za ta vstop.

Naslednji deli pod skupnim naslovom Notranja zgradba Gospe Bovaryjeve so posveceni strukturi romana. Avtorica izhaja iz tridelne kompozicije romana, ki temelji na treh obdobjih Emminega zivljenja (oziroma na treh moskih v njenem zivljenju); ta so shematsko povezana s tremi mesti francoske (normandijske) province, Tostesom, Yonvillom in Rouenom. Nova romaneskna struktura, o kateri lahko govorimo pri Flaubertu, bo ucencem bolj jasna, ce bodo pri samostojnem delu sledili »napotkom« Nade Barbaric. Analiza posameznih delov romana glede na notranjo zgradbo se ukvarja s podrobnejso analizo vsakega od treh delov romana. Ucenec bo v teh analizah nasel osnove za aktualizacijo romana, tako da bo uporabil avtoricina izhodisca za razpravljanje o modernosti Flaubertovega rokopisa. V veliko pomoc mu bodo tudi shematicne ponazoritve notranjih stanj glavne junakinje v razmerju do Charlesa, Emminega »custvenega« kroga v Yonvillu in njene tragicne poti do usodnega konca.

Ena od pomembnejsih ravnin Flaubertovega romana so literarne osebe, s katerimi je, ne glede na njihovo individualizacijo, romanopiscev kriticni duh, ki sovrazi neumnost in malomescanskost, ustvaril tipe. O njih govori del Osebe in njihova vloga v notranji zgradbi Gospe Bovaryjeve. Nada Barbaric govori, izhajajoc iz Flaubertove izjave »Psiholoski analizi je treba dati hitrost, cistost in potek pripovedi«, o karakterizaciji literarnih oseb, ki se razteza nad prikazom dogajanja. Ucenec bo pri interpretaciji ob pozornem branju avtoricinih sodb o glavni junakinji romana in drugih osebah spoznal, da je »gibalo« dogajanja v romanu Emma Bovary, druge literarne osebe pa so v podrejenem polozaju.

Glede na koncept celostnega preucevanja se roman razclenjuje na strukturne prvine, med katerimi so zelo pomembne njegove jezikovno-slogovne znacilnosti. Znano je, da se starejsi srednjesolci radi osredotocijo na jezik in slog pripovedne proze. Flaubertov roman je seveda primer, na katerem lahko preucujemo razlicne pripovedne postopke. O njih govori del Pripovedovalec in slog v Gospe Bovaryjevi. Avtorica postavlja na prvo mesto tiste Flaubertove novosti v tehniki pisanja (svoje sodbe podkrepi s citati iz romana), ki ga oddaljujejo od realisticnega pripovednika in ga priblizujejo sodobnemu romanopiscu: spremenjena vloga pripovedovalca, drugacna vloga opisovanja in pripovedovanja, notranji monolog in oris. Posebej poudarja kontrastiranje kot tehniko, ki jo Flaubert najpogosteje uporablja --- tako pri nacinu izbire besed, organizaciji stavkov in njihovem povezovanju v visje enote, kot tudi pri oblikovanju samostojnih motivov pri karakterizaciji literarnih oseb in prikazu okolja.

Kako naj ucenec vzpostavi dialog z idejno osnovo romana, N. Barbaric pokaze v Ideji romana Gospa Bovaryjeva, kjer pojasni pojem bovarizem ter poudari pesimizem in satiricnost Flaubertovega rokopisa. Opozori tudi na dosedanje interpretacije romana, ki se vedno niso prinesle koncne sodbe o tem klasicnem delu evropske knjizevnosti. Ravno ta odprtost romana ponuja nove moznosti za analizo, kar lahko pri pouku izkoristimo kot izziv za ucencevo individualno razlago razlicnih ravni romana.

Bibliografija prinasa podatke o slovenskih prevodih Gospe Bovaryjeve in seznam virov, ki jih je avtorica uporabljala pri svojem pristopu k Flaubertovemu romanu. To poglavje je lahko ucencem v pomoc pri preucevanju recepcije romana Gospa Bovaryjeva v slovenski literarni kulturi ter pri dodatnih nalogah za navajanje na izpisovanje bibliografskih podatkov (npr. v solski knjiznici).

Znano je, da imajo v vzgojno-izobrazevalnem procesu poleg literarnoumetnostnih in znanstvenih besedil zelo pomembno vlogo tudi ilustracije. Ilustracija ucencu ponuja moznost, da na nov nacin vidi, dozivi in razume literarnoumetnisko vsebino. Ne prevelik, vendar raznovrsten in poznavalski izbor ilustracij Nade Barbaric (Lernotova karikatura Flaubert secira Gospo Bovaryjevo; Courtinova litografija Rouena iz leta 1849; Flaubertova skica Yonvilla; pisateljev rokopis zadnjega poglavja Gospe Bovaryjeve; stran iz modnega casopisa La Corbeille, ki ga je brala Emma Bovary; Richemontova ilustracija k francoski izdaji Gospe Bovaryjeve) bo ucencu omogocil vstop v ozracje dela, v znacilnosti casa, ki mu delo pripada, pospesil bo recepcijo literarnega dela na custveni, domisljijski in intelektualni ravni ter razsiril ucencev dozivljajsko-spoznavni kontekst. Posebej je treba poudariti faksimile Flaubertovega rokopisa, ki ga lahko uporabimo kot dopolnilo pri spoznavanju ustvarjalnega procesa ali kot podlago za besedilno analizo, in sicer pri razlicnih vrstah ucnih ur.

Solska interpretacija romana se naslanja tudi na literarnokriticno literaturo. Ucenec bo lahko pri interpretaciji Flaubertovega romana prek kriticnih besedil v poglavju Mnenja o Flaubertu in Gospe Bovaryjevi spoznal tudi literarnokriticno literaturo o romanu. Pohvalno je, da ta del sledi integralnemu besedilu romana (v prevodu Vladimirja Levstika), saj se literarnokriticne prvine v vzgojno-izobrazevalni proces najpogosteje vkljucujejo po branju literarnega dela. Ob samostojnem individualnem branju se bodo bralcu/ucencu namrec porodila stevilna vprasanja, ki zahtevajo literarnokriticno ovrednotene odgovore. Z izborom kriticnih besedil je N. Barbaric pokazala poznavanje in dolocen literarnokriticni okus --- izbrala je (kratka) kriticna besedila in jih kronolosko razporedila od tistega neznanega avtorja iz leta 1857 do tistega Janka Kosa iz leta 1989. Ucenec bo lahko izbiral med petnajstimi razlicnimi pristopi in sodbami o Flaubertovi Gospe Bovaryjevi ter pisateljevem literarnem postopku (od npr. Zolajevega mnenja iz leta 1881, sodb izvrstnih teoretikov in literarnih zgodovinarjev, kot so Auerbach, Barthes, Zmegac in Kos, do zanimivih mnenj sodobnih francoskih knjizevnikov, kot sta Sartre, Butor idr.), iz katerih bo dobil nujno potrebne informacije za razumevanje romana. Tovrstna besedila lahko vkljucimo v razlicne faze vzgojno-izobrazevalnega procesa: v fazo motivacije, v osrednjo (analiticno) fazo ali v domace branje (samostojno branje doma), skladno z ravnemi interpretacije Flaubertovega romana.

Sodobna didakticna teorija posveca veliko pozornosti problemu organiziranja ucenceve ustvarjalne dejavnosti. Sodobna didakticna znanost se, izhajajoc iz dejstva, da sta dozivljanje in spoznanje literarnega dela dva soobstajajoca kategorialna sistema v procesu literarne komunikacije, in upostevajoc psiholosko-spoznavne znacilnosti bralca/ucenca, posebej ukvarja z uveljavitvijo ustvarjalnih nalog, ki ucenca postavljajo v polozaj ustvarjalnega subjekta. Poglavje, ki prinasa Vprasanja in Teme, bo v pomoc pri razvijanju razlicnih dozivljajsko-spoznavnih procesov pri ucnih urah, posvecenih interpretaciji Gospe Bovaryjeve. S sistemom vprasanj in nalog, ki jih predlaga Nada Barbaric, se ucenec potrjuje kot ustvarjalna osebnost, kot samostojen raziskovalec. Vprasanja so oblikovana sistemsko. Med njimi so taka, ki motivirajo ucencevo opazanje, intelektualno dejavnost, domisljijo, refleksijo, asociacijske procese idr., nanasajo pa se na razlicne ravnine Flaubertovega romana (fabulo, literarne osebe, tehniko pisanja, slogovne znacilnosti ipd.). Raznovrstne naloge v Temah pa sledijo raziskovalnim metodam pri pouku knjizevnosti: analiticne (npr. Vzroki in posledice samoprevare Emme Bovary), analiticno-kriticne (npr. Romanticni ideali kot nacin upora proti nesprejemljivi vsakdanjosti), primerjalne (npr. Motiv nezveste zene v evropskem realisticnem romanu) idr. Ucenec bo ob resevanju teh nalog samostojno prisel do dolocenih spoznanj o pisatelju in njegovem delu. Te teme so lahko v pomoc pri pisanju razprav in esejev (npr. Jasnost in vecpomenskost Flaubertovega sloga v romanu), kar bo pomagalo povecati ucenceve spoznavne sposobnosti in oblikovati zavestne kriticne bralce literarnih del.

Knjiga o Flaubertovem romanu Gospa Bovaryjeva, ki jo je uredila Nada Barbaric, je ena iz vrste pomembnih in opazenih knjig, ki jih ze leta izdaja DZS v svoji navdihujoce naslovljeni zbirki Klasje. S strukturo in kompozicijo zdruzuje prvine, ki ucenca usmerjajo k razmisljanju, sklepanju in vrednotenju literarnoumetnostnega besedila. S tem niso v nobenem primeru zmanjsane njene druge vrednote, ki so na voljo drugacni vrsti bralcev. Barbariceva ponuja precej moznosti za interpretacijo Gospe Bovaryjeve. Njeni predlogi bodo ucencu, ki bo v njih nasel dolocen kazipot in strokovno pomoc, zagotovo pa tudi spodbudo za samostojno raziskovanje Flaubertovega romana, precej pomagali. Problem solske interpretacije romana kot najzapletenejse literarne vrste, katerega resevanje zahteva od didaktika/teoretika in ucitelja/praktika precejsnjo pripravljenost, se zahvaljujoc takim prirocnikom manjsa. Delo Nade Barbaric omogoca ucencu z uporabo induktivno-deduktivne metode vzpostaviti stik z besedilom ter motivira njegovo dozivljanje in racionalno premisljevanje. Literarnoumetnostna in literarnoznanstvena vsebina, povezana z romanom Gospa Bovaryjeva, je v avtoricinem pristopu prestavljena v sistem celostne analize romana, ki temelji na rezultatih sodobne didakticne teorije o analizi literarnega besedila in preucevanju pisateljeve ustvarjalnosti pri pouku knjizevnosti. N. Barbaric uveljavlja interpretativne pristope k Flaubertovemu romanu na tistih teoretsko-metodoloskih nacelih solske interpretacije, ki so povezani s pojmom literarne komunikacije in recepcije literarnega dela. Avtorica je pri didakticnem oblikovanju knjige upostevala postopke, ki bralcu/ucencu omogocajo celovitejso in globljo recepcijo besedila, ga uvajajo v zakonitosti interpretacije besedila, hkrati pa ga usmerjajo tudi na kriticen odziv in estetsko vrednotenje Gospe Bovaryjeve.

Besedilo Nade Barbaric o Flaubertovi Gospe Bovaryjevi je interpretacijsko ctivo, namenjeno predvsem ucencem, v veliko pomoc pa bo tudi profesionalnemu bralskemu obcinstvu, studentom in uciteljem knjizevnosti. Njena struktura bo nagradila vsakega motiviranega ustvarjalnega prejemnika. Ne bo mu ponudila koncnih odgovorov, ampak spodbudo za lastno branje Flauberta. Bralec bo tako postal radoveden sogovorec z neminljivim in vedno aktualnim besedilom velikega Francoza.